— 1 a
V Ljubljani, dne 1. maja 1930.	0	3. V. \$*ha Posamezn' številki i-so Din,
prilofl«_________XII. leto.

„NAŠ GLAS" izide v«a-ke^a prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Delo	v minulem letu.
Poročilo tajnika Jože Bekša na občnem zboru Zveze državnih nameščencev dne 27. aprila 1930.
Cenjena gospoda, dragi tovariši!
Zgodovinski viadarjev manifest z dne 6. januarja 1929., ki je storil ko* nec bolnemu parlamentarizmu, je na* vdai tudi srca vseh aktivnih in upo* kojenih državnih nameščencev z novo vero na boljšo bodočnost in na ozdravljenje težk h razmer, ki so pod partizanskimi vladnimi režim: vse do= tle zastrupljale narod in državo. V nagovoru istega dne je Nj. Veličan* stvo kralj izpregovoril novoimenova* nim ministrom med drugim tudi sle* deče besede:
»Kot edino meni odgovorni mini* stri predstavljate danes vsak v svo* jem resortu največjo državno avto* riteto.
To avtoriteto oblasti morate ta* ko Vi kakor tudi Vaši podrejeni or* gani visoko čuvati ter ji ob vsaki pri* liki pridobiti popolno spoštovanje.
To dosežete samo tako, če se boste strogo držali državnih zakonov in če ne boste dovoljevali njih preži* ranja niti njih najmanjših kršitev.
Vas in Vaše podrejene organe morajo voditi pri vsakem sklepu in pri vsakem aktu samo koristi službe in koristi države.
Na ta način se ustvari popolno zaupanje naroda v oblastvene organe in zavlada trajno občutek in prepri* Čanje, da vlada v naši državi popolna zakonitost, pravičnost in absolutna enakost.
Vsak uradnik, ki posluje pravilno, mora imeti občutek varnosti in vedeti, da dobi pri Vas resnično zaščito, če vrši vdano in vestno, ekspeditivno in pošteno svojo službo.«
Te besede so globoko odjeknile v naših dušah, ker so nas uverile, da niso bile vsejane v veter. Izpregovoril jih je prvi sin našega naroda, naš kralj, ki je dolgo in potrpežljivo ča* kal. kdaj bo zmagala pamet in dobra volja tistih, ki jih je narod izvolil, da mu pišejo pravdo in mu utrjujejo ve* ro v državo priborjeno v dolgoletnih borbah na življenje in smrt. Ker tega ni dočakal, je zamahnil z mogočno svojo roko in odločil: Dosti!
In danes, ko je poteklo nad leto dni od historičnega 6. januarja 1929., moramo biti svojemu vladarju za njegov čin hvaležni. Njegove besede postajajo meso in kri. Zlasti nas dr* žavnih nameščencev dolžnost je, da si to dejstvo na današnjem občnem zboru predočimo, da pa hkrati uva* žujemo vse težkoče, zaradi katerih naša stremljenja še niso mogla biti kronana s popolnim uspehom.
Dolgoletnega bolnika se ne da iz* lečiti v enem dnevu. Predvsem treba ugotoviti izvor in diagnozo bolezni, dognati terapijo, določiti najprimer* nejši način zdravljenja. In tako je bilo treba seči najpreje po reorganizaciji državne uprave.
Zakoni, ki so ovirali plodonosno življenje državnega organizma, so se morali nadomestiti z novimi. Odpra* viti je bilo treba vse to, kar je raz* voj države oviralo, kar je narod du* šilo. Novi zakoni so morali ustvariti nove zdrave pogoje za gospodarsko življenje naroda, da si spet opomore do blagostanja, ki mu ga more nuditi naša blagoslovljena zemlja, če je do* bro upravljana.
Kdo naj našteje vse v času pd 6. januarja 1929. do danes uveljavlje* ne zakone, ki z dobrodejnim učinkom posegajo v organizem države, ki iz* mučenemu narodu dvigajo voljo do udejstvovanja ter vero v samozavest in življensko silo?
Mnogo zla, ki nas je tiščalo še pred letom dni, se je ,odpravilo, mnogim poprej neizpoinjivim našim željam je nova vlada reda in pravič* nosti ustregla, mnogo naših kardinal* nih postulatov je na zadovoljiv nač n odpravljenih z dnevnega reda, nekaj glavnih pa se bliža, nadejajmo se, skorajšnji srečni likvidaciji. To nam je treba priznati, če smo pravični in objektivni.
In sedaj nam cenjeni zborovalci dovolite, da prihajamo po uvodnih besedah k bistvenemu polaganju ra* čuna.
»S
Na zadnjem občnem zboru dne 20. januarja 1929. so bili na tem mestu izvoljeni v odbor sledeči gg.:	Škulj,
Gvardjančič, Dvoršak, Žnidarič, Fra* netič, Bekš, Raič, Fakin, Rud, Pater* noster, Petrovčič, Prašnikar, dr. Fer* jančič, Svetek, Stavec, dr. Valjavec, Ilovar, Tanče, inž. Mencinger in inž. Novak. — Kot namestniki gg.:	Zu*
pan, Zupanec, Schildenfeld, Čeh in Matjašič. —Kot pregledovalci računov gg.: Martinšek, Grum in Rostan; za njihove namestnike pa gg.:	Klavora,
Rajner in Beguš. Zaradi premestitev, ostavk, smrti itd. so se tekom uprav* nega leta izpraznila mesta po gg. Dvoršaku, Žnidariču, Paternostru, Svetku in dr. Valjavcu. Na ta mesta so bili pozvani v odbor namestniki gg.: Zupan, Zupanec in Schildenfeld. Nadaljnjih dvoje mest pa je ostalo nezasedenih, ker smo stali itak že pred občnim zborom.
Na prvi seji den 24. januarja 1929. se je odbor konstituiral takode: na* čelnik dr. Ferjančič Josip, I. podna* čelnik Škulj Andrej, II. podnačelnik Lilleg Makso, tajnik Bekš Joža, tajni* kov namestnik Fakin Antori, blagajnik Rus Ignacij in blagajnikov namestnik Stavec Ivan. Zveza je vzdrževala svo* jo pisarno, v kateri se je — izvzemši sobote, nedelje in praznikov — ob popoldanskih, oziroma ob večernih urah redno uradovalo.
Že na prvi odborovi seji je bilo sklenjeno, da je oživotvoriti zaradi ekspeditivnejšega poslovanja in na* čelne odobritve pomembnejših vpra* šanj načelstveni odsek z g. dr. Josi* pom Ferjančičem na čelu. V tem od* seku so delovali tudi oba podnačel* nika, Zvezin tajn’k, urednik glasila in predstavnik oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev. Zvezin odbor je imel 15 sej; prva se je vršila 24. januarja 1929., zadnja pa 23. aprila 1930. Načelstveni odsek, ki je pripravljal razpravno gradivo za plenum, je imel 17 sej.
O kretanju članstva žal ne mo* remo /podati popolnoma točne slike, ker se večina organizacij ni odzivala Zvezinim okrožmcam, po katerih naj bi se članstvo Zvezi izkazovalo vsako četrtletje. Sklepati pa po plačevanju članarine, moremo trditi, da je štela Zveza dne 31. decembra 1929 nad 7300 članov.
V Zvezi je bilo konec leta 1929. včlanjenih 29 strokovnih in stanov* skih organizacij, pripada pa ji po čl. 7. pravil tudi devetero okrožnih skupin (Maribor, Celje, Murska Sobo* ta, Konjice, Kranj, Krško, Novo me* sto in Kamnik), ki so bile doslej opro* ščene plačevanja članarine.
Strokovnega sveta (čl. 17. pravil) ni Zveza lani sklicala nobenkrat. Iz prejšnjih let imamo izkušnjo, da se te same na sebi važne ustanove naši člani zelo neradi poslužujejo. Izvzem* ši eno samo organizacijo, pa ostale za strokovni svet minulo poslovno leto niso kazale zanimanja.
Zveza se je po svojih zastopni* kih udeležila informativnega sestanka v Mariboru dne 13. oktobra 1929. in hkrati občnega zbora »Društva držav* nih upokojencev in upokojenk za Slo* venijo v Mariboru««. Zanjo je p riso* stvoval občnemu zboru Okrožne sku* pine Novo mesto dne 2. februarja 1929. njen II. podnačelnik in častni odbornik g. Lilleg. Prav tako se je imenovani gospod udeležil kot za* stopnik Zveze XI. kongresa Saveza poštnih telegrafskih in telefonskih uslužbencev dne 14. julija 1929. v Ljubljani.
Strankam je bilo tajništvo na raz* polago ob določenih uradnih urah ter jim je dajalo zaprošene informacije in nasvete.
Da morete, cenjeni zborovalci, presoditi prizadevanje Zveze za ustva* ritev moralnih in materialnih dobrin njenih članov, nam je dolžnost, da Vam podamo čim točnejšo sliko o doseženih uspehih, odnosno neuspe* hih. Nikjer ne bomo podčrtavali, da je uspehe pripisovati edinole Zvezi kot takšni, (nedvomno pa je, da je bila Zveza tisti faktor, ki je v usodnih momentih opozarjala vlado in mero* dajna mesta na vse kolektivne želje in interese pri njej organiziranega članstva.
Beležiti moramo z zadoščenjem, da je prva etapa glede prevedbe kron* skih pokojffi'n na dinarske srečno za* vršena. Prva etapa zaradi tega ker se Zvezin postulat razširja na načel* no prevedbo vseh upokojencev po novem zakopu iz L 1929., odnosno na prevedbo po novem pokojninskem za* konu, ki se nam obeta. Zveza se je angažirala za to, da je potom Glav* nega Saveza dosegla pravilno inter* pretacijo prevedbene naredbe za uči* te!je*kronske upokojence tako, da ti v mnogih primerih, ki so se pojavili, z ozirom na njihove prejšnje prejem* ke vsaj niso bili prikrajšani. Tudi za bivše deželne kronske upokojence smo 23. septembra 1929. skušali po Glav* nem Savezu pri finančnem ministru in pri ministru pravde doseči jasnost, kako naj se z ozirom na njihove po* sebne činovne razrede prevedejo na dmarske pokojnine.
Intenzivno pažnjo je Zveza po* svečala ureditvi provizij tobačnih upo* kojencev, za katere se je v ponovnih spomenicah obračala tako na finančne* ga ministra, na ministra dr. Korošca kakor tudi na upravo državnih mo* nopolov. Nočemo naglasiti, da je bilo delno povišanje provizij njena za* sluga.
V mesecu avgustu d929. smo v obširni spomenici predočili tako mi* n'strskemu predsedništvu kot takrat* nemu prometnemu ministru dr. La* zarju Radivojeviču težnje naših upo* kojencev za pridobitev trajne 50% vozne olajšave na drž. železnidah parobrodih. To spomenico smo 14. oktobra 1929. z dodatnimi utemeljit* vami predložili tudi poznejšemu pro* metnemu ministru dr. Korošcu. Ra* zume se, da smo za to življensko vprašanje zainteresirali tudi Glavni Savez in vse ostale pokrajinske zveze s prošnjo, da vodijo o željah držav* njh upokojencev računa. Na žalost nismo uspeli, zakaj novi pravilnik, ki je pred kratkim izšel, predpisuje za upokojence prav tako samo tri* kratno letno 50% vozno ugodnost, ka* kor prejšnji. Zveza ni izpustila iz vi* dika vprašanja pravočasnega nakazo* vanja pokojnin, ki so se v mnogih slučajih izplačevale mesece in mesece potem, ko je njihovo prvo izplačilo že davno zapadlo.
Proračunska kreditna partija 55., ki je vsebovala državne obvezno* sti iz prejšnjih let, v drž. proračunu za 1. 1929./30. ni več obstojala in v zvezi s pravočasnim nakazovanjem pokojnin je izšla meseca februarja 1929. okrožnica finančnega ministra na vse ostale ministre, ki predpisuje, kako je pri tem s pospešeno naglico postopati.
Naši v inozemstvu živeči upoko* jenci so imeli v Zvezi toplo priproš* njico. Z odločbo predsednika ministr* skega sveta z dne 22. februarja 1930. je bila omiljena določba o 30% od* tegljaju osebnih draginjskih doklad ter hkrati določeno, da se vsem tem upokojencem izplačujejo polne dra* ginjske doklade, če žive izven Jugo* slavije v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroci ki imajo tam stalno bivališče, ali če so stari nad 60 let. Resnica je, da s svojo zahtevo nismo popolnoma uspeli, resnica pa je tudi, da se je to vprašanje vsaj za prehod* no dobo, t. j. do časa. ko bo izšel novi pokojninski zakon, premaknilo z mrtve točke.
V pret. posl. letu smo končno dočakali izplačilo razlik za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.. za kar se je Zveza, in ž njo tudi vse ostale centralne organizacije, borila že od leta 1924. dalje. — Iz monopolskega posojila 75 milijonov Din je finančni min. otvoril za Slovenijo 9,082.000.000 Din, ki so se izplačali vsem prevede* nim in razvrščenim aktivn m in upo* kojenim državnim uslužbencem ter svojcem umrlih državnih uslužbencev. — Vprašanje izplačila razlike na sta* narinah za to dobo pa je še vedno odprto, čeprav ga je Zveza po Glav* nem Savezu ponovno osveževala.
Tudi vsa ostala izplačila na selit* venih in potnih stroških za čas od L decembra 1918. do 31. marca 1926. so bila v preteklem poslovnem letu likvidirana.
Zveza je od vsega početka za* stopala načelno stališče, da je treba zboljšati gmotni položaj vsem držav* nim nameščencem brez izjeme, pa najsi ti pripadajo L, II. ali 111. ka* tegoriji ali pa zvaničnikom, služite* Ijem in dnevničarjem. Nikoli in ob nobeni priliki ni favorizirala samo ene kategorije, samo ene skupine, marveč je v vseh svojih vlogah in spomenicah, ki jih je predlagala cen* tralnim oblastvom ali Glavnemu Sa* vezu dosledno naglašala, da so zvi* sanja prejemkov potrebni vsi aktivni in upokojeni državni nameščenci brez izjeme. Specijalni zakoni, ki jih je vlada izdala o priliki reorganiza* cije posameznih strok državne upra* ve. so nekakšen prehod do splošnega zvišanja službenih prejemkov vseh državnih nameščencev, četudi so bili tako zvanih službenih doklad deležni predvsem uradniki L, v .redkih pri* merih uradniki II. kategorije, medtem, ko je ostalo uradništvo III. kategorije in nižji uslužbenci neupoštevano.
Odkar se obenem z rednimi dr* ižavnimi proračuni izdajajo ^udi fi* nančni zakoni, jsmo vsako leto v fi* nančnem zakonu opažali, da se po* zitivni državni zakoni izpreminjajo v kvar državnim nameščencem. Na to dejstvo smo opozarjali Glavni Savez in centralne oblasti v ponovnih spo* menicah ter končno dočakali, da je finančni zakon za leto 1929./30. ven* darle vseboval samo tiste določbe, ki dejanski spadajo v njegov okvir. Ne* ugodna določba, da se smejo na me* sta zvaničnikov in služiteljev postav* Ijati tudi dnevničarji, žal navzlic na* porom Zveze in Glavnega Saveza ni
Hranilni in posojilni konzorcij
kreditna zadruga državnih uslužbencev
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5/1.
Telefon štev. 3413. — Čekovni račun štev. 10.681.
Daje nameščencem posojila, tudi ranžijska po 8°/o. Hranilne vloge sprejema in jihobrestuje po 5—6 V»0/» brez odbitka rentnega davka, torej povprečno za V» “/o ugodneje nego drugod.
Stanovska zavest, zbudi se!
Vlagajte Izključno pri naši staroznani zadrugi!
izostala iz lanskega finančnega zako* na ter je recipirana tudi v finančnem zakonu za l. 1930./31.
Nove, po 6. januarju 1929. nasta* le razmere so imperativno zahtevale, da se je stalnost državnih nameščen* cev popolnoma ukinila. Zakon z dne 10. avgusta 1929. namreč razveljavlja čl. 234. uradniškega zakona z vsemi izpremembami, ki so bile izdane s poznejšimi zakoni.
O osnutku novega uradniškega zakona Vam nimamo mnogo povedati. Vsaj kolikor se tiče podrobnosti tega osnutka je Zveza v popolni nejasno* sti, ker se vse delo vrši v najstrožji tajnosti. Na kratko moremo občnemu zboru poročali le to, kar je na lanski redni veliki skupščini dne 20. sep* tembra v Skoplju navedel v svojem referatu predsednik Glavnega Saveza. V glavnem bi .se bilo tu dotakniti vprašanja upokojencev. V aktivno državno službo naj bi se pozvali vsi tisti upokojenci, ki so še mladi in spo* sobni za službo, s čimer bi se v pro* računu dosegli znatni prihranki. Kot starostna meja za upokojitev naj bi se po novem načrtu določila namesto 65 let starost 68 let, ker se baje pri* meri, da se poedini državni usluž* benci tudi še po 65. letu starosti ču* ti jo dovolj sveže in sposobne za na* daljnje aktivno službovanje. Doseda* nji ustroj kategorij bo baje spreme* njen. Čuje se, da dobimo činovne raz* rede, po katerih se bodo razvrstile v sorazmerju šolske izobrazbe sedanje tri kategorije državnih uslužbencev. Kakšna usoda čaka služitelje in zva* ničnike, o tem vlada popolna neizvest* nost. Trdi se le, da bodo z novim za* konom razmeroma največ pridobili nižji uslužbenci in sedanja III. kate« gorija. Komisija za izpremembo urad* niškega zakona posluje pod predsed* stvom dr. Ninka Periča že od 5. fe* bruarja 1930. redno vsak dan ter so vse vesti, ki vedo, da je bila ta ko* misija ukinjena, odnosno nje delo ustavljeno, netočne.
Čim je Zveza zaznala, da se je komisija ustanovila, je brez odloga pozvala vse včlanjene strokovne or* ganizacije in okrožne skupine, naj ji v določenem roku stavijo načelne predloge k novemu uradniškemu za* konu. Vsi predlogi, čeprav so vsebo* vali tudi konkretne želje posameznih strok, so bili predloženi predsedniku Ikomisije dr. Periču, /poleg .tega/ pa smo poslali Glavnemu Savezu in vsem članom komisije šle inačelne smernice, po katerih naj bi se izvr* šila stilizacija novega zakona. Te smernice je Zveza ugotovila na seji 17. marca 1930. in jih objavila v svo* jem glasilu dne 20. marca 1930.
Kot velik aktivum moremo šteti uvrstitev Ljubljane v I. dragonjski razred, ki se je izvršila z odločbo predsednika ministrskega sveta z dne 22. januarja 1930. Dasi je Zveza v vseh svojih spomenicah, poslanih osrednjim oblastvom in Glavnemu Savezu redno naglašala, da je treba poleg Ljubljane uvrstiti v I. draginj* ski razred tudi mesto Maribor in radi specijalnih okolnosti kot obmejno mesto s slabimi komunikacijskimi zvezami tudi Mursko Soboto, nam v tem oziru naša prizadevanja niso uspela. Z uvrstitvijo mesta Ljubljane v L draginjski razred pa je postalo veleaktualno tudi vprašanje .njenih predkrajev Zgor. Šiške, Viča in Most, ki so glede policijske uprave dejan* ski že priključeni Ljubljani, tam bi* vajoči državni uslužbenci pa na ža* lost ne uživajo draginjskih doklad po L razredu. Kolikor smo zaznali v naj* novejšem času, bo tudi to vprašanje povoljno rešeno. Z uvrstitvijo mesta /Ljubljane v I. draginjski razred je likvidirana naša dolgoletna zahteva, ki je tvorila posebno točko v vsaki spomenici, dcar jih je Zveza itekom zadnjih 4 let predlagala vladi. Zato je Zveza smatrala za svojo dolžnost, da se je za ta čin v imenu vseh pri njej včlanjenih organizacij zahvalila predsedniku vlade generalu Živkoviču, finančnemu ministru dr. Švrljugi, mi* nistru dr. Korošcu in predsedniku Glavnega Saveza dr. Jovanoviču, ki je imel pri uvrstitvi mesta Ljubljane v 'l. draginjski razred nesporne za* sluge.
Stanovanjska zaščita državnih na* meščencev je bila Zvezi, odkar sta* novanjski zakoni sploh obstojajo ali
se menjavajo, največja skrb. Pravo* časno je započela akcijo že 19. febru* ar ja 1929. spričo dejstva, da se je mo* rala stanovanjska zaščita po prej* šnjem zakonu 1. maja 1929. ukiniti. V zvezi s to akcijo je Zveza 19. febru* arja 1929. naslovila obširno odprto pi* smo na župana mestne občine ,ljub* Ijanske. Uspeh tega pisma ni bil sa* mo ta, da smo za svojo akcijo zain* teresirali javnost, marveč se je na* jemnina v mestnih hišah vsaj pri več* jih stanovanjih znižala od letnih
21.000	na 16.000 din. — 7. februarja 1929. je imela Zveza radi podaljšanja stanovanjske zaščite posebno sejo, či* je sklep je bil. opozoriti na nastale razmere s posebno spomenico Glavni Savez, predsednika vlade in ministra za socijalno politiko. Četudi se vse pri Zvezi včlanjene organizacije načeloma niso izrekle za podaljšanje stanovanj* ske zaščite, smo ta korak v imenu ve* čine organizacij vendarle morali pod* vzeti. V spomenici smo predvsem zahtevali maksimiranje najemnin. Vzporedno s tem smo zainteresovali za to vprašanje tudi vse ostale pokra* jinske zveze, ki so za svoja območja isto ukrenile. Ker je bila novim stano* vanjskim zakonom določena le kratka življenska doba, smo morali to akcijo znova in znova oživljati. Z gradivom, ki so nam ga nudile naše organizacije, smo ponovno stopili pred merodajne činitelji ter predočili svoje težnje tudi ministru dr. Korošcu v smislu sporne* niče, sprejete na sestanku delegatov strokovnih organizacij državnih na* meščencev v Celju dne 9. aprila 1929. Zadnji novi stanovanjski zakon velja od 1. novembra 1929. ter izgubi ob* vezno moč s 30. aprilom 1930. Spora* zumno z društvom hišnih najemnikov v Mariboru smo prosili za nadaljnje podaljšanje stanovanjske zaščite prve dni meseca aprila t. 1. predsednika vlade in ministra za socijalno politi* ko. Hkrati pa smo se izjavili solidar* nim s sklepi skupščine saveza v Za* grebu, ki Ido baš radi stanovanjske zaščite zasedala iv prihodnjih dneh, Mnogo izgleda na uspeh ni, ker služi glede stanovanjske zaščite kot merilo v prvi vrsti Beograd, ki razpolaga da* nes s približno 5000 praznimi stano* vanji po cenah, ki niso mnogo višje od ljubljanskih, dasi so še vedno za drž. nameščence povečini nedoseglji* ve.
Kot veliko nesrečo so državni na* meščenci občutili dejstvo, da se jih je moglo brez kake pokojnine ali od* pravnine odstavljati od službe, kadar je to zahteval višji interes. Mislimo namreč tiste državne uslužbence, ki niso imeli 10 let službene dobe. Na ta veliki nedostatek je Zveza opetovano opozarjala Glavni Savez. In tako je izšel meseca marca 1929. zakon, ki ureja razen pridobitvene pravice do osebne pokojnine tudi pravico do odpravnine odpuščenih drž, uslužben* cev, pogodbenih uradnikov in dnev* ničarjev. Ta zakon pomenja v goto* vem oziru velik korak naprej.
Po zakonu o državnih in samo* upravnih cestah smo morali od svojih službenih prejemkov prispevati tri* dnevno plačo kot odkupnino za oseb* no delo. Zveza se je radi oprostitve te dajatve obrnila na Glavni Savez meseca avgusta 1929. Glavni Savez je na osnovi Zvezine spomenice takoj vse potrebno ukrenil ter pridobil za povoljno rešitev tega vprašanja celo avtoriteto in pomoč samega finančne* ga ministra. Odtegljaj se je izvršil za mesec oktober 1929., povračilo pa koncem februarja 1930. odnosno za upokojence 1. aprila 1930. ■
Uredbe o povračilu potnih stro* škov ob selitvi ali službenem potova* nju državnih nameščencev niso zado* voljevale. Z novo uredbo z dne 29. novembra 1928. so bile sicer dnevnice na videz zvišane, vendar pa dejanski reducirane, ker so se nanašale na efek* tivni čas službenega potovanja. Dobi* li smo novum v četrtinskih dnevnicah, česar preje nismo poznali. Znižala se je dovoznina in kilometrina. Na vse to smo opozorili Glavni Savez 11. marca 1929. ter ga prosili naj skuša izposlovati revizijo te uredbe. Kakor Vam je znano, je izšla letos 15. marca nova uredba, , čije ; dobre odnosno slabe strani se bodo v praksi še po* kazale.
Nič manj, kakor Se navedenim vprašanjem, je posvečala Zveza po*
sebno skrb tudi ponovni uvedbi nede* Ijene uradne frekvence. V obširni spo* menici, poslani Glavnemu Savezu 14. februarja 1929., smo navedli vse argu* mente, ki govore za nedeljeno urado* vanje. Obžalovati je, da iz fiskalnih razlogov, vsled reorganizacije uprave in ž njo združene redukcije osobja nismo uspeli in da v najbližjem času na kak uspeh tudi ni računati.
Vprašanje oprostitve plačevanja samoupravnih doklad v smislu čl. 127. uradniškega zakona se vleče že nekaj let sem. Zveza je radi oprostitve pla* čevanja teh doklad po nekem odlič* nem zravniku ukrenila do zadnje in* stance Državnega sveta vse korake, vendar pa je padla razsodba končno njej v neprilog, čeprav je ta pravnik obravnaval zadevo z vso njemu lastno pravniško načelnostjo.
Znano je, da prejemajo državni nameščenci, kadar so kot rezervni oficirji poklicani na orožne vaje, za čas vojnih vežb samo event. razliko med civilno in oficirsko plačo, dočim uživajo privatni nameščenci ob takš* nih prilikah neskrčene oficirske pre* jemke. To dejstvo smo predočili 14. aprila 1929. predsedniku vlade, mini* stru dr. Korošču in Glavnemu Savezu s prošnjo, da se državnim nameščen* cem, poklicanim na orožne vaje, iz* plačujejo za to dobo neskrčeni oficir* ski prejemki. Kakor pa moremo po* sneti po novem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice, ki je pred krat* kim izšel, s to zahtevo nismo prodrli.
Od 1. julija 1928. dalje plačujejo državni nameščenci za Zvezo nabav* jalnih zadrug od svojih , službenih prejemkov mesečno po 10 Din, upo* kojenci in nižji uslužbenci pa po 5 din. Nesporno je, da vsi državni na* meščenci niso člani nabavljalnih, krc* ditnih ali stanovanjskih zadrug. Na individualne prošnje je minister za pravosodje izdal 14. decembra 1929. odlok, po katerem izterjevanje teh prispevkov po zakonu ni 'osnovano, kolikor bi interesenti sami ne želeli, da se jim ti prispevki odtegujejo. Stvar je postala tembolj zamotana, ker so se ti odtegljaji nameščencem nekaterih resorov že povrnili, odnos* no se je njih plačevanje ukinilo, do* čim se uslužbencem drugih resorov še vedno odtegujejo. Zveza je v tem oziru v vseh svojih resolucijah opo* zarjala na to obremenitev tako Glav* ni Savez kakor tudi vlado, ni pa imela uspeha.
Razvoj Zvezinega glasila v poslov* nem lettu 1929./30.
Zvest svojemu programu si je novi urednik g. dr. Karl Dobida, ki je z 8. številko lanskega letnika prevzel uredništvo »Našega Glasu«, stavil dvojno nalogo: izboljšati list na zno* traj in na ven.
Listu se je znatno povečal for* mat, tako da vsebuje zdaj približno za tretjino več gradiva, nego ga je v svoji stari obliki. Urednik je skušal list vsebinsko dvigniti in izpopolniti, posebno na strokovnem polju. Posku* šal je pritegniti strokovne sodelavce iz vseh panog državnega nameščen* stva in je dejanski tudi res pridobil listu lepo vrsto novih sotrudnikov, ki so prispevali mnogo temeljitih raz* prav in člankov. Tudi izven vrst dr* žavnega nameščenstva se je posrečilo uredniku najti več resnih in zmožnih strokovnih dopisnikov, ki so s svo* jimi prispevki znatno obogatili vse* bino lista.
Apatija .'velikega dela državnega nameščenstva je še kriva, da list nav* žlic vsem naporom vendar še ni po* polno in točno zrcalo vsega življenja našega drž. uslužbenstva. Kljub nešte* tim splošnim in separatnim prošnjam in vabilom uredništvo iz premnogih strok ni moglo najti stalnih dopisni* kov. Žalostno je, da urednik redno ne prejema niti poročil o občnih zbo* rih in sploh o delovanju raznih stro* kovnih in gospodarskih organizacij
i drž. nameščenstva. So med njimi taj* niki, ki so častne izjeme. Ntjim se urednik lista tu vnovič zahvaljuje.
Tudi zunanje je urednik skušal listu dati enotnejšo, preglednejšo ob* liko in tehnično dovršen sistem, uve* del posamezne nove rubrike in skušal doseči čim večjo pestrost.
Posebno pažnjo je urednik vselej obračal na dejstvo, da je »Naš Glas« osrednje glasilo držav, uslužbenstva. Zato je z enako pazljivostjo zasledo* val gibanje in težnje drž. uslužbencev vseh vrst in panog in kategorij. Po* sebno pažnjo je obračal upokojenim tovarišem, ki so v našem listu našli centralno skupno glasilo. Uslužben* cem nižjih kategorij so bili predali »Našega /Glasu« vselej in ob vsaki priliki široko odprti in je list njihovo stališče vselej kar najbolj širokogrud* no zastopal in branil. Posebno pažnjo je urednik posvečal tudi življenskim razmeram in težnjam izvenljubljan* skih tovarišev.
Poslednji ideal urednika: enotni skupni list vsega slovenskega držav* nega nameščenstva žal še ni dosežen, vendar je že z »Našim Glasom« v se* danji obliki ustvarjena dostojna re* prezentanca našega celokupnega dr* žavnega uslužbenstva.
Prizadevanja urednika in uprave lista so našla med držav, uslužbenci ugoden odziv, kar izpričuje dejstvo, da se je naklada povišala od začetka prošlega leta za približno 35% in do* segla višino, kakršne ni v vseh zad* njih letih. Če bi bila stanovska zaved* nost našega drž, uslužbenstva na vi* šini, kakršno smemo in moremo zah* tevati od vsakega organiziranega drž. uslužbenca, bi bil lahko ta uspeh še večji. Mnogi slovenski strokovni in drugi listi, pa tudi listi izven naše ba* novine so često objavljali v ponatisu članke in druge vesti iz našega glasila. Urednik je tekom leta na posamezna pismena vprašanja podal mnogim drž. uslužbencem željena strokovna pojas* nila.
V težavnih prilikah, s katerimi se mora v času obče gospodarske stag* nacije boriti uprava lista in v zvezi z njo tudi uredništvo, je gospodarski napredek našega glasila, ki je popol* nama aktivno, — to dokazujejo sta* tistični podatki — vsakomur razvese* Ijiv. Z moralno podporo članstva in ostalega celokupnega drž. slovenskega nameščenstva bo mogoče list še vse* stransko izboljšati in izpopolniti. — *
Zvezi je uspelo pridobiti od mest* ne občine ljubljanske v Gajevi ulici stavbišče za gradnjo Doma državnih nameščencev. Uvedla je širokopotezno akcijo za zbiranje prispevkov, ki pa je žal le počasi napredovala. Ker bi se moral tekom letošnjega leta posta* viti v zmislu med mestno občino in Hranilnim in posojilnim konsorcijem — kot lastnikom — sklenjene pogod* be, temelj zgradbi in z zbiranjem pri* spevkov ni šlo po sreči ali vsaj ne po našem pričakovanju, smo se končno morali odločiti, da odložimo vprašanje uradniškega doma na boljše čase. Omeniti bi nam bilo še, da je Zveza 6. julija 1929. priredila v prostorih ho* tela »Tivoli« vrtno .veselico V prid Domu, ki je razmeroma dobro uspela. Zaradi preložitve vprašanja postavitve Doma državnih nameščencev so se javile nekatere organizacije, ki so po svojih članih prispevale v stavbeni fond, z zahtevo, naj jim Zveza pri* spevke vrne.
Zveza je nudila pri njej včlanje* nim strokovnim in stanovskim orga* nizacijam ob vsaki priliki moralno podporo, če je bila zanjo naprošena. Ker učiteljstvo 1. marca 1929. radi iz* črpanega kredita ni prejelo plač, smo brzojavno intervenirali pri Glavnem Savezu s prošnjo, naj se dovoli za* časno izplačilo v smislu čl. 131. zako* na o drž. računovodstvu. Imeli smo uspeh. Prav tako smo se angažirali
za priznanje službenih let vsem tistim našim učiteljem, ki so za časa italijan* ske vladavine služili na Goriškem, v Trstu in v Istri, ki pa so se morali pozneje zaradi spremenjenih politič= nih razmer izseliti iz Italije in stopiti v našo državno službo. Glavni Savez riam je obljubil, da se bo za stvar zav= zel. Vendar pa nam ni znano, ali in kakšne korake je podvzel.
Na prošnjo Društva pisarniških oficijantov, oficijantinj, pomočnikov in pomočnic sirio se radi uvrstitve kvalificiranih uradnikov v III. katego« rijo obrnili 11. marca 1929. na: Glavni Savez (S posebno spomenico ter ^a prosili, naj prošnjo omenjene organi« zaci je uvažuje fei ‘jo odda komisiji za revizijo uradniškega zakona. V istem smislu smo intervenirali tudi za Društvo cestnih in rečnih nadzor« nikov 12. aprila 1929. Glavni Savez svoje pomoči ni odrekel in iz novega uradniškega zakona bomo povzeli, če so se želje navedenih dveh organizacij izpolnile.
Meseca septembra 1929. smo spo« ročili težnje Udruženja nižjih držav« nih uslužbencev v Mariboru s poseb« no spomenico Glavnemu Savezu rad: priznanja nagrad zvaničnikom in slu« žiteljem carinske stroke pri ocarinje« vanju uvoznega in izvoznega blaga.
O kretanju članstva pri naših strokovnih organizacijah žal nimamo povsem točnih statističnih podatkov. Z veseljem pa moramo pozdraviti, da se je društvo naših upokojencev raz« vilo v mogočno organizacijo, ki se pod sedanjim predsedstvom g. Lille« ga krepko udejstvuje. Društvo je na« slovilo na vse upokojence 10. junija 1929. posebni apel s prošnjo, naj pri« stopijo v sklenjenih vrstah k organi« zaciji. Radi tega vprašanja se je vr« šila anketa 15. septembra 1929. ter iz« redni občni izbor 8. decembra 1929. Danes šteje ta agilna organizacija že nad 1000 članov.
Z okrožnimi skupinami je imela naša Zveza živahne stike. Tudi v pre« teklem poslovnem letu smo prištevali k najdejavnejšim okrožnim skupinam Maribor, Mursko Soboto, Kamnik in Novo mesto.
Z delovanjem Glavnega Saveza V splošnem nismo bili popolnoma za« dovoljni. Bodisi zaradi v sedanjih .raz« merah potrebne taktike, bodisi iz dru« gih razlogov Zveza že več mesecev na svoje dopise od Glavnega Saveza ni prejela odgovorov. Poglavitna hiba pri vsem tem je bilo pač dejstvo, da si Glavni Savez še vedno ni mogel ustanoviti pisarne, ki bi redno funk« cijpnirala in da še vedno nima delov« ne moči, ki bi točno opravljala tekoče posle. Posebna taktika Glavnega Sa« veza bo morda marsikateremu nera« zumljiva, dobili pa bomo več jasno« sti, čim izide novi uradniški in penzij« ski zakon. Kot velik aktivum moramo beležiti, da je predsednik Glavnega Saveza član komisije za revizijo urad« niškega zakona in da kot poznavalec razmer državnih nameščencev dobro ve, kje in kako mu je prijeti. Dne 23. in 24. februarja 1929. se je vršila plenarna konferenca Glavnega Save« za, ki je razpravljala o takratnem po« ložaju državnih uslužbencev. Te kon« ference sta se udeležila Zvezin načel« nik g. dr. Ferjančič in II. podnačelnik g. Lilleg. Ugotovilo se je zlasti stanje pred 6. januarjem 1929., ko je bilo organizacijsko delo državnih name« ščencev v naprej obsojeno na ne« uspeh. Parlamentarni sistem je nam« reč namenoma širil in krepil proti« uradniško sugestijo v kmetskih slojih naroda. Naša naloga je bila tedaj bolj defenzivna, ker so bile organiza« c,je za ofenzivo prešibke. Od 6. ja« nuarja 1929. pa se situacija vidno boljša. Nova vlada ima najresnejšo tvoljo, izboljšati imoralm in materi« jalni položaj državnih nameščencev. Kot uspeh moramo beležiti, da se je Glavnemu Savezu posrečilo izvesti redukcijo dobe za pridobitev penzije od 15 na 10 let. Pri tej priliki se je načelo tudi vprašanje usitanovitve uradniške zbornice, ki ga je z njemu lastno vnemo forsiral prejšnji odbor« n k Zveze g. dr. Fran Stegenšek. Po« vodom te plenarne seje je uprava Glavnega Saveza posetila ministrskega predsednika, ministra za socijalno po« Htiko in prometnega ministra in j h je s posebnimi resolucijami seznanila
z najvitalnejšimi našimi težnjami. Druga plenarna seja Glavnega Saveza se je vršila 14. aprila 1930. Ta seja, na kateri je bila zastopana tudi naša Zveza, se je bavila predvsem z vpra« šanjem novega uradniškega zakona. Meseca marca 1929. je predložil Glav« ni Savez ministrskemu predsedniku spomenico, ki obširno slika nevzdržni gmotni položaj državnih nameščencev in zlasti upokojencev. V tej spomenici je ugotovljeno znižanje službenih prejemkov v mesecu juliju 1926. radi nesreče, ki je zadela našo državo s poplavami. Z zakonom o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1930. so se ti prejemki ponovno reducirali vsled občutnega zvišanja davčne stopnje na dohodke in radi skrčenja stanovanj« ske zaščite od 1. maja 1929. dalje. Na vsa ta dejstva je Glavni Savez opozo« ril merodajna mesta.
Dne 29. septembra 1929. sc je po predhodnji plenarni seji v Beogradu (27. septembra 1929.) vršila v Skoplju velika redna skupščina Glavnega Sa« veza, ki so se je udeležili načelnik naše Zveze g. dr. Ferjančič, II. podna« čelnik g. Lilleg, dr. Valjavec, Šega, Prašnikar in Gruden. Za to skupščino je Zveza pripravila obširno resolucijo, v kateri je poudarjala najvažnejše in vsem državnim nameščencem skupne zahteve. Resolucijo je Zveza objavila dne 1. oktobra 1929. v »Našem Gla« su«, zato bi bilo odveč, da bi se danes na tem mestu ž njo bavili še podrob« neje. Na skupščini Glavnega Saveza je bila sprejeta resolucija, v kateri se zlasti poudarja, da se nahajajo držav« ni upokojenci v obupnem materija!« nem položaju. Skupščina priznava do« sedanje prizadevanje vlade za izbolj« šanje materijalnega položaja poedin h strok državnega uradništva, smatra pa, da obstoja ista potreba tudi za vse ostale stroke državnih uradnikov in uslužbencev. Izrazila je željo za po« večanje stanarine v sorazmerju z de« janskimi stanovanjsk mi cenami. Do« tle pa naj bi se državnim uslužbencem glede stanovanjske najemnine nudila dovoljna zakonita zaščita proti preti« ranim zahtevam h:šnih lastnikov. Dra« ginjske doklade naj bi se odredile na novi podlagi, ki bi bolj odgovarjala krajevnim razmeram poedinih mest n krajev. Revizija uradniškega zakona naj bi se izvedla sporazumno z Glav« nim Savezom.
Glavni Savez nam je poslal konec meseca maja 1929. na naša razna aktualna vprašanja 23 odgovorov, po« zneje pa je — kakor že omenjeno — docela obmolknil. Dočim je na naše prošnje vršil še v prvih mesecih pre« teklega leta intervencije pri ministr« stvih tudi v personalnih vprašanjih poedincev, je pozneje to svojo usluž« nost opustil.
Obžalovati moramo da je agilni glavni tajnik Glavnega Saveza g, dr. Mil. Đorđević podal na svojo mesto 10. januarja 1930. ostavko, kar je Zveza vzela z mešanimi občutki na znanje. Zveza bo odhod tega nadvse iniciativnega delavca iz naše centrale bridko občutila. Z g. dr. Đorđevićem bomo pogrešali inteligentnega in vest« nega tajnika, ki je skušal ugoditi vsem našim zahtevam.
V prošlem poslovnem letu Zveza ni vzdrževala posebno živahnih stikov z ostalimi pokrajinskimi zvezami, da« si jim je važna vprašanja zaradi skup« nega nastopa pri Glavnem Savezu sproti sporočala, Omenih nam je, da se je našim p:smom odzivljal redno Split :in Zagreb, dočim iz Sarajeva, Cetinja ali Skoplja ni bilo odjeka.
Evo, takšen naj b: Jbil račun o delu in uspehih naše Zveze za uprav« no leto 1929.
Podan Vam je bil cenjeni zboro« valci, brez vsakega pridržka ali kakr« šnegakoli izmika, ki bi iVam mogel na upravičen način vzbuditi domnevo da nismo vrgli kvart tako, kakor se spodobi med odkritimi sodelavci in tovariši.
Če ste dali na tehtnico vse okol« nosti in težkoče, ki se je morala ž njimi boriti Zveza, če ste premotrili taktiko Glavnega Saveza z najidaleko« vidnejšo treznostjo brez nestvarnih predsodkov in s takšnim preudarkom, kakršen sodi v tesno podobnost, v dobo ustvarjanja in dela za emanc «
pačijo od pogubonosne prošlosti, po« tem pričakuje sedanji odbor Vašo sodbo z vso prostodušnostjo in mir« nostjo.
Na Vas je, kakšnim močem naj bo v bodoče poverjena jusoda naše Zveze. Vi, cenjeni tovariši, ste tisti element, ki so ga Vaše organizacije predestinirale za odločitev v usodnem trenotku. Še nas je nekaj, ki sprem« ljamo dejanje in nehanje naše Zveze od njenega rojstva do danes, ki sku« šamo to združenje vseh aktivnih in upokojenih državnih nameščencev se« danje Dravske banovine po svojih skromnih močeh poglobiti, razširiti, okrepiti in ki stremimo za tem, da bi postala ta Zveza resnično združe« nje prav vseh državnih nameščencev naše banovine. — Preden se, cenjeni zborovalci, odločite s kom in kako boste delovali dalje, preudarite in razmislite vse momente, ki govore za Zvezo in proti njej.
Če boste prišli do zaključka, da sedanji odbor ni vršil dolžnosti tako, kakor bi ustrezalo skupnim našim in« tencijam in ciljem, potem odlikujte s svojim zaupanjem sposobnejše in razboritejše može. Samo enega ne iz« pustite iz oči: Zveza je bila ustvarje« na že ob svitanju sedanje naše dr« žavne tvorbe, v renesančni dobi nove« ga hotenja in potreb, nastalih po sve« tovni vojni, preživela je mnogo kriz, videla je v svojem odboru rpfclične ljudi, ima pa za iseboj v preteklem upravnem letu največ težkih preizku« Senj in — če smemo naglasiti — tudi največ realnih uspehov. Pri« bajali so ljudje in spet odhajali. Zve« za pa je ostala, ker je morala ostati, ker nam je bila potrebna.
In ko bomo sadove njenega pri« zadevanja vsaj v glavnem uživali mor« da že v dogledni dobi, bo potreba
njenega obstoja še vedno aktualna.
Razmišljati bo treba o delovnem načrtu» ki se ne bo sukal samo okoli izboljšanja gmotnega stanja nas vseh in še posebe vsakega organiziranega poedinca, marveč bo moral njen delo« krog obsegati tudi podvig našega so« cialnega, intelektualnega ter družabne« ga nivoja.
Lahko je reči: Zveza nam ni pri« pomogla do teh in teh dobrin, pa ne preudariti tega, da je Zveza samo tol« mačinja in pobornica želja, katere spo« roča navzgor, o katerih pa odločajo drugi činitelji; lahko je namigavati, da usmerjanje Zvezinega delovanja križa specialne interese te ali druge organizacije, a ne ugotoviti kdaj in ob kateri priliki se je to zgodilo; lahko je predbacivati temu ali onemu Zvezi« nemu funkcionarju zanemarjenje dolž* nosti, ne pa mu dokazati, v čem za« nemar jen je obstoji; lahko je, cenjeni zborovalci, trditi, da Zveza favorizira le težnje uradniških kategorij in da so ji nižji uslužbenci dobrodošli le tedaj, kadar je treba šteti članarino, lahko je končno iz Zveze izstopiti, lahko jo je razrušiti — težje, veliko težje pa jo je ustanoviti vnovič.
Sedanji odbor smatra za potreb« no, da ob sklepu svojega poročila vse te momente poudari. ,— Izraziti pa mora hkrati tudi upanje, na skorajšnjo boljšo bodočnost, na dobo, ko se bo državnemu nameščenstvu vrnil z ma« terialnimi dobrinami tudi nekdanji njegov ugled. Spričo novih državno« političnih razmer v naši zemlji in že podanih dokazov od strani vlade sme« mo verovati, da se problem nas dr« žavnih nameščencev obravnava na me« rodajnih mestih z mnogo večjo uvi« devnostjo in z večjim umevanjem za socialno pravičnost, nego kdaj koli prej v dobi parlamentarnega sistema.
Občni zbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Občni zbor se je vršil v nedeljo dne 27. t. m. v beli dvorani hotela Union.
Točno ob 10. uri je načelnik Zveze g. dr. Josip Ferjančič otvori! občni zbor in pozdravil navzoče delegate strokovnih in stanovskih organizacij, ki so bili zastopani v častnem številu. Njegov nagovor se je glasil tako«le:
»Velecenjeni stanovski tovariši! Otvarjam redni občni zbor za 1. 1929., konstatiram sklepčnost in pozdravljam vse došle delegate in druge pripadnike organiziranega slovenskega državnega uradništva, zahvaljujoč se za številno udeležbo.
Naša dolžnost je, da se najprej spomnimo onega vzvišenega faktorja, ki je z modrim manifestom z dne 6. jan. 1929. 1. ustvaril dolgo zaželjeno ujedinjeno kraljevino Jugoslavijo in s tem dal ne samo pogoje za srečni raz« voj naše krasne zemlje nego tudi pod« lago za izboljšanje materijalnega in socijalnega položaja jugoslovenskega državnega nameščenstva. Zato Vas poživljam, da v znak zahvale z menoj vred vzkliknete: »Naš ljubljeni vladar, Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. živio, živio, živio!
V preteklem letu je ugrabila smrt iz naših vrst prezaslužnega veterana organizacijskega dela, našega dolgolet« nega podpredsednika, g. računskega direktorja v p. Antona Svetka, ki do skrajne meje človeške starosti ni omagal v idealni požrtvovalnosti za skupni blagor in si je stekel za Zvezo, zlasti za upokojence, nevenljive zaslu« ge. Slava njegovemu spominu!
Gospoda moja! Današnji občni zbor je od preobrata drugi, in'od leta 1924. prvi, ki lahko pokaže na neka« tere večje uspehe našega organizira« nega dela. Te uspehe Vam bo navedlo tajniško poročilo. Seveda si sedanji odbor, kojega delovanje Vam je da« nes v presojo, ne lasti za te uspehe nikakih osebnih zaslug. Glavna zaslu« ga gre uvidevnosti nove kraljevske vlade. Vendar pa mislim, da so- urad« niške organizacije, tako posamezne, kakor banovinske zveze in Glavni sa« vez, s svojim desetletnim trudom mnogo pripomogle, da se je ustvarilo v merodajnih krogih ono ugodno raz« položenje, ki nam je že znatno izbolj« šalo položaj in bo, kakor vse kaže, na«
daljevalo v započeti smeri, 'dokler ne doseže za vse vrste in stroke držav« nega nameščenstva tega, kar je v da« nih razmerah mogoče. O ti zvezi mo« ram omeniti, da je po mojem mnenju pripisati veliko zaslugo za hitro izpla« čilo razlik in za uvrstitev Ljubljane v L draginjski razred baš g. predsedniku Glavnega saveza. Sedanji odbor si to« rej šteje samo v dobro, da je nadalje« val zmerno linijo previdne taktike in da se ni posluževal demagoških sred« štev in praznih obljub.
Na ta način je seveda naše delo naletelo na marsikatero nesporazum« ljenje. Če smem uporabiti morda ne« koliko šepavo primero, bi rekel, da se je jugoslovensko državno uradništvo po bojnih viharjih in težkih gospodar« skih katastrofah svetovne vojne znašlo ob preobratu v močno ponošeni in prepereli obleki. Ta obleka se je v ča« su do manifesta stalno slabšala (repa« ratura v 1. 1923. ni izdala zadosti) in je postala nazadnje skrajno preluk« njana in defektna. Ne dvomim, da so že prejšnje vlade opazile to mizerijo. Vendar jim različne neprilike parla« mentarizma niso dhle možnosti, da bi zadovoljile naše potrebe. Še le sedanji naši vladi je bilo dano, da ukrene po« trebno. Seveda ne takoj, na mah in z migom roke, kakor je Bog oče ustva« ril paradiž. Nova vlada je takoj spo« znala, da je potrebna nova obleka. Pokazalo se je pa, da še ni bilo znano, ali bi nova skromna obleka stala 500 milijonov ali eno milijardo in srednje« evropska primerno več; tudi finančna sredstva niso bila takoj na razpolago. Zato ni čuda, da se je nova vlada za prvi začetek morala odločiti za »krpa« nje«, dokler ne pride možnost za na« kup nove obleke. Pa tudi najboljši krojači niso vedno istega mnenja o tem, kje je treba začeti s krpanjem, ali najprej na komolcih, ali na kolenih, na hrbtu ali malo nižje. To pa lahko verjamete, da Zveza ni imela vpliva na to, kam se naj prišijejo prve krpe, ampak da je vedno naglašala skupne potrebe, primerno zvišanje prejemkov vseh vrst državnih nameščencev. Zve« zi je bilo glavno na tem, da se krpanje hitro in izdatno nadaljuje do onega, kakor upamo, bližnjega momenta, ko pride nova obleka. Zveza torej ni kriva, če je ponekod luknja postala
ljubosumna na krpo. Toda, gospoda moja, tudi nova obleka še ne bo iz angleškega blaga in od pariškega kro= jača. Treba bo še mnogo dela in truda, da dosežemo za naše razmere primer* no blago in primeren kroj. Zato mi* slim, da je navzlic naklonjenosti se* danje vlade treba še intenzivno poglo* biti delovanje naše organizacije, in to tudi v smeri, da skušamo dvigniti kul* turni in socijalni nivo državnega na* meščenstva. Za to je pa potrebno, da sklenemo svoje vrste. Naj bo osam* Ijen primer onega ljubljanskega upo* kojenca, ki je odklonil pristop v dru* štvo upokojencev, ker bi moral plače* Vati 3 Din mesečne članarine in je po* tem ob priliki rekel: »Za četrtinko dalmatinca imam več na mesec, do* klade za I. draginjski razred sem pa vendarle dobil.« Treba je večje sta* novske zavednosti, več inicijative iz 'vseh vrst članstva, več medsebojnega zaupanja. V ti smeri Vam želim, da bi današnja posvetovanja in odločitve pomenile — korak naprej!«
Nato je sledilo poročilo tajnika Zveze g. Jože Bekša. V podrobnih iz* vajanjih je orisal ves potek delovanja Zveze v minulem letu in podal točno sliko Zvezinih uspehov oziroma ne* uspehov v skoro uro trajajočem refe* ratu. Zanimivo in izčrpno poročilo pri* občujemo na uvodnem mestu današnje številke.
Tajniškemu poročilo je sledilo po* ročilo blagajnika Zveze g. Ignacija Rusa. Iz njega je bilo posneti, da je Zveza tudi v gmotnem oziru dobro fundirana in da za bodoče leto ni tre* ba zvišati članskih prispevkov. Gmot* ni položaj Zvezinega glasila se je v prešlem letu znatno zboljšal, tako da smemo z mirnim zaupanjem gledati v bodočnost.
Nato je podal v imenu odbora revizorjev rač. nadsvetnik v pok. g. Rostan svoje izvestje, v katerem je ugotovil, da je računski zaključek po* vsem pravilno sestavljen in da se po* stavke prejemkov in izdatkov pokri* vajo s prilogami in da povsem ustre* zajo sklepom Zvezinega odbora, na čijih podlagi so bili izdatki odobreni. Zato predlaga blagajniku in cclokup* nemu odboru računski absolutorij.
K razpravi o odobrenju tajniko* vega in blagajnikovega poročila, ki se je po želji zborovalcev vršila skupno, se je priglasil kot prvi g. Ivan Gvar* djančič, preglednik finančne kontrole. Stavil je na predsednika zborovanja, načelnika Zveze, vprašanje glede ude* ležbe na drugi plenarni seji Glavnega Saveza z dne 14. aprila 1930. in glede poteka te seje. Temu vprašanju se je pridružil tudi delegat udruženja nižjih državnih uslužbencev v Mariboru, g. Franc Gregorič. Načelnik je odgovoril na oboje vprašanj analogno pojasnilu, kakor ga je bil o udeležbi nižjih za* stopnikov uslužbencev na zadnji ple* narni seji Glavnega Saveza, podal že na poslednji odborovi seji Zveze dne 23. aprila t. 1. S tem pojasnilom se
RUPNIK VINKO:
Med severnimi brati.
Turneja učiteljskega pevskega zbora po Češkoslovaškem.
2 6. III. — 7. IV. 1 9 3 0.
(Dalje.)
Praga! Srce nam bije močneje. Odposlanec ČJ lige pride naproti in razdeli med kolednike obširne brošure (Vodič skozi Prago), znano praško panoramo, program našega gostovanja itd. Vsak obmolkne pri mislih na Zlato Prago. Zvečerilo se je, noč je že. Kmalu zagledamo njene lučke, reklamne napise, vozimo se čez Vltavo in že obstanemo na Wilsonovem kolodvoru. V čakalnici se vrste pozdravi najrazličnejših zastopnikov, izmed katerih nas posebno razveseli pozdrav znanega našega rojaka in učenjaka prof. Murka v slovenskem jeziku. Velikanski avtobusi odpeljejo pevce v Tyršev dom, pevke pa v Nemočnico (sirotišnico). Po ulicah nas posebno zanima reklama najrazličnejše vrste ter obsežen tramvajski in avtomobilski promet. Prekmalu se ustavimo pred Tyrševim domom, stavbo zakonitega reda, snage in mira, stavbo z velikansko telovadnico, krasnimi sobami,
delegati nižjega uslužbenstva niso za* dovoljili. Razvila se je živahna debata, katere so se udeležili gg. Gvardjančič, Ilovar, Gruden, Prašnikar in Gregorič. Stališče UJU, poverjeništva v Ljub* Ijani, sta zastopala delegata gg. Škulj in Dimnik, ki sta k temu vprašanju podala izjave v imenu svoje organi* zacije.
Po debati, ki je trajala skoraj celo uro, je občni zbor odobril tajnikovo in blagajnikovo poročilo.
Blagajnik Rus je nato razvil pro* račun Zveze za poslovno leto 1930., ki ga je občni zbor odobril brez debate. Članarina se ni izpremenila in bodo plačevali člani po en dinar mesečno prav tako, kakor doslej.
Predlogov po čl. 9., točka 2., in čl. 13. pravil Zveza ni prejela od no* bene .organizacije, izvzemši okrožno skupino v Kamniku glede preobreme* nitve srednješolskih dijakov s celo* dnevnim poukom. Občni zbor se za meritorno obravnavanje tega predloga ni smatral kompetentnim, marveč je sklenil, da se želje imenovane okrožne skupine sporoče strokovni organizaciji t. j. profesorskemu društvu.
Prizivov, ki naj bi o njih razprav* Ijal občni zbor, Zveza ni prejela.
Načelnik g. dr. Ferjančič je nato prečital izpremembe k členom 1, 2, 3, 6, 7, 9, 10, 13, 15, 16 in 21 Zvezinih pravil, ki jih je občni zbor brez de* bate vzel na znanje. V glavnem je be= ležiti izpremembo naziva Zveze, ki naj se odslej dalje imenuje »Zveza držav* nih nameščencev in upokojencev v Ljubljani« in določbo, po kateri imajo okrožne skupine v Zvezinem odboru izvestne pravice. Prav tako je omogo* čeno z novimi pravili, da more sprejeti Zveza kot neposredne člane tudi po* samezne državne nameščence, pripa* dajoče strokovnim ali stanovskim or* ganizacijam, ki pri Zvezi niso včlanje* ne. To pa velja samo za tiste kraje, v katerih ni okrožne skupine, ki bi delovala v stiku z Zvezo. Tudi odbor* niki in pregledovalci računov bodo po novih pravilih imeli na občnem zboru pravico glasovanja.
K besedi se je končno javil tudi g. Beguš, tajnik Nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Ljubljani. Z ozi* rom na tajnikovo poročilo, ki omenja velik napredek pri Zvezinem glasilu, je g. Beguš kot tajnik Nabavljalne za* druge drž. nameščencev v Ljubljani kritiziral informativno, po »Poštnem Glasniku« povzeto notico, v kateri se drž. nameščenci opozarjajo na ne* skladnost glede plačevanja prispevkov za Zvezo nabavljalnih zadrug. Urednik »Našega Glasu«, g. dr. Dobida, je iz* vaj an j a g. Beguša v stvarnem odgo* voru zavrnil, poudarjajoč, da je »Naš Glas« reprezentativno glasilo vseh pri Zvezi včlanjenih organizacij, odnosno njihovih članov, ki se čutijo radi im* perativnega prispevanja za Zvezo na* bavljalnih zadrug prizadete. Temeljita izvajanja g. dr. Dobide so zborovalci z aplavzom odobravali. Enako odločno
kopalnicami ter krasnimi slikami. Na steni hodnika je vzidan Meštrovičev »Junak s Kosova«.
30. marca imamo drugo matinejo za praško mladino v Narodnem divadlu na Višegradu. Preproste narodne pesmice s poskočnim ritmom imajo seveda tudi tu obilo hvaležnih poslušalcev. V počastitev Jugoslovanov priredi mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Bakule kratko koncertno točko. Sledi predavanje o češki in slovaški narodni pesmi. Svoja kratka pojasnila ponazori predavatelj s pesmijo zbora: kako poje bratski narod v ljubezni, v narodnem plesu, kako prepeva pastir na Tatri itd. Kratko, a angelsko petje.
Z dineja, ki ga priredi zboru ČJ liga, odpošljemo vdanostni brzojavki prezidentu Masaryku in Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Popoldanski ogled mesta nas popelje na Višegrad in Hradčane. Više-grad, nekaka prvotna Praga, bivališče Libuše in pokopališče učenjakov, znanstvenikov, politikov in drugih kulturnih delavcev, vse to napravi res mogočen vtis.
Kdo je bil že v Pragi, pa ne v operi? Zvečer poslušamo »Rusalko« v Narodnem divadlu ob Vltavi. Krasna je
je izvajanja g. Beguša zavrnil delegat UJU, g. Dimnik, ki je podal slično iz* javo v imenu svoje organizacije. Na* glasil je, da se njihovi člani, učitelji po deželi, ne poslužujejo in se nikdar tudi ne bodo mogli posluževati ne na* bavljalnih, niti ne stavbnih zadrug, od katerih nimajo prav nobenih koristi.
Kot zadnja točka dnevnega reda se je vršila volitev novega odbora, pregledovalcev računov in njih na* mestnikov. Načelnik g. dr. Ferjančič je odredil lOminutni odmor, ki so ga zborovalci porabili za to, da so vložili dvoje kandidatnih list. Prva lista, z nosilcem g. prof. Raičem, je dobila 41 glasov, druga lista, z g. Škuljem na čelu, je pa združila 77 glasov. Po do* ločbah pravil sta skrutinatorja gg. Lil* leg in Gvardjančič ugotovila, da si je občni zbor izvolil v odbor te*le go* spode: Škulj Andrej, referent pri od* delku za prosveto kr. banske uprave, Spende Anton, vodja ravnatelj zem* Ijiške knjige v p., Gruden Martin, zva* ničnik v p., Gvardjančič Ivan, pregled* nik finančne kontrole, Raič Slavko, profesor, Fakin Anton, ravnatelj me* ščanske šole, Petrovčič Franc, vodja
Iz krogov finančnih računskih uradnikov smo prejeli naslednji do* pis, katerega priobčujemo, ne da bi uradništvo v vprašanju zavzelo kakr* šnokoli stališče:
»Kakor čujemo, je začel akcijski odbor društev .finačnih -uradnikov z delom na organizaciji pogrebnega sklada. Dosedaj se izplačuje posmrt* nina v višini tolikokratnega prispev* ka po 10 Din, kolikor včlanov šteje sklad na dan smrti dotičnega člana. V času od početka (ustanovitve) tega sklada, t. j. pd januarja 1927. do da* nes je umrlo 27 članov, a izstopilo jih je 37. Ker število članstva pada in ne pristopajo novi člani, je sklad zapisan prej, ali slej propadanju.
Sklad se namerava preustrojiti tako, da bo posmrtnina ob stalnih mesečnih prispevkih faksirana, torej neodvisna od trenutnega števila član* stva in da bo tudi svojcem zadnjega člana sklada zasigurana enaka po* smrtnina kot prvemu .članu, jkar do sedaj ni bilo.
Sedanja omejitev pristopa — da more biti član pogrebnega ^ sklada le uradnik finančne stroke — bi odpadla in dana možnost pristopa ’jvsem fi* nančnim uslužbencem.
S tem bo podana skladu možnost življenskega obstoja in uspevanja, ki bo slično društvu poštnih uslužben* cev, »Dobroti«, mogel zadovoljiti članstvo.«
*
V istem ^predmetu je pa prejel urednik iz vrst davčnega uradništva sledeče pojasnilo, ki ugotavlja in raz* loži stališče davčnih uradnikov gle* de tega vprašanja. To poročilo slove:
»Kolikor je nam znano, tvorijo
scenerija in velikanski orkester, vendar se pa tudi naši slovenski operi ni treba sramovali.
Dan 30. marca je določen za natančen ogled praških znamenitosti. Dva mogočna avtobusa sprejemata nenasitne slovenske radovedneže. Misleč, da bomo še dolgo čakali na zaspance, stopim v bližnjo papirnico, da si nakupim nekaj razglednic. Med izbiranjem zgineta avtobusa na prometnih ulicah. Kam naj se revež obrnem? Vem, da bodo prišli tovariši na Hradčane, pa jo* mahnem kar s cestno železnico na grad. Saj imamo jugoslovenski koledniki brezplačno vožnjo na vseh progah praškega tramvaja!
Na Hradčanih dohitim razposajeno in radovedno družbo tovarišev. Stalno nas spremlja in razlaga naš rojak, doma iz čme gore. Rojak-vodnik, kakor vsak vodnik v Pragi, mora imeti poseben izpit pred izjpraševalno komisijo. Naš vodnik stresa letnice kar iz rokava, zgodovino pa pozna bolje nego marsikateri čehoslovak. Samo sreča junaška nas privede v tako skrbne roke.
Pisati o Hradčanih je težko, ker hranijo toliko tajnosti in znamenitosti, da je težko pričeti. Stolpi, ki jih
zemljiške knjige, Rus Ignacij, sreski tajnik, dr. Ferjančič Josip, inspektor kr. banske uprave, Stavec Ivan, služi* telj, Bydlo Ivan, agrarni višji geome* ter, Kek Josip, nadzornik policijskih agentov, Bekš Joža, višji davčni kon* trolor, inž. Novak Leon, profesor, inž, Mencinger Leon, višji gradbeni svet* nik, Volčič Ivan, višji finančni sekre* tar, dr. Pečovnik Adolf, prosvetni re* ferent pri kr. banski upravi, Ilovar Ivan, zvaničnik, Franetič Anton, zva* ničnik in Šega Josip, služitelj.
Ta odbor se bo izpopolnjeval s pe= tero namestniki in sicer od vsake liste tako, kakor bi se po izvoljenih odbornikih pojavljala prazna mesta. Nasprotujoča poročila v dnevnikih so torej netočna.
Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Skalar Josip, višji ra* čunski svetnik v p., Grum Rado, stro* kovni učitelj, Perko Lovro, šolski upra* vitelj v p., za njihove namestnike pa: dr. Kozina Pavle, profesor, Čeh Joso, sreski veterinar in Debelak Riko, višji davčni upravitelj v p.
Občni zbor je predsednik g. dr. Ferjančič zaključil ob 13. uri.
pogrebni sklad društev finančnih uradnikov vsa društva finančne stroke. Pogrebni sklad šteje okroglo 700 članov, od teh odpade na dru* štvo davčnih uradnikov več kot po* lovica vseh članov. Davčni uradniki so tudi ustanovitelji tega pogrebnega sklada; prvotno so imeli sami v svo* jem društvu slično ustanovo, leta 1927. so pa pristopili v ta krog še konceptni, računski in pisarniški uradniki finančne stroke ter geome* tri. Namen tega sklada je bil pred* vsem socialen in kolegialen, to je v največji nesreči materialno pomagati družinam, ki so izgubile družinskega očeta ali mater — gospodinjo. Vede* lo se je že pri ustanovitvi, da bo šte* vilo onega članstva, ki je ob ustano* vitvi pristopilo temu skladu, padalo; računalo pa se je s tem, da bodo pristopale v teku časa nove genera» cije članstva .kar se mora brezdvom* no tudi uresničiti. Društvo davčnih uradnikov, ki je organizirano skoro do zadnjega člana, je dosedaj plače* valo posmrtne prispevke po 10 Din za člana z zavestjo, da brez ruje po* moči in brez beračenja preskrbi do* stojen pogreb in , krije stroške ob smrti tovariša; noben član pa ni pri tem imel v mislih, koliko bodo do* bili po njegovi smrti njegovi potom* ci. Društvo davčnih uradnikov je pri takem številu članstva sposobno sa* mo ustanoviti pogrebni sklad m stoji trdno (na stališču, da ostane pri se* danjem enostavnem načinu, ki se d;l voditi brez posebnih upravnih stroš* kov.
*'
Če bi.se hotelo preiti v zavaro* valno*tehnični sistem, ne bi bilo tre* ba ustanavljati take ustanove v okvi*
navadno vidimo na slikah Hradčanov in ki dajejo celotnemu pogledu posebno značilno potezo, so stolpi cerkve sv. Vida, zidane v gotskem slogu. V njej so pokopani češki kralji, dočim so v bližnji cerkvi sv. Jurija pokopani češki vitezi in drugi plemenitaši. Cerkev sv. Vida je polna zakladov in znamenitosti. V kapeli sv. Vaclava je zakladnica, v katero pridemo le s sedmimi ključi. Kadar je treba odpreti zakladnico, se mora zbrati vseh sedem oseb, ki hranijo ključe, vsak po enega. Velik je grob Karla IV., ki počiva s svojimi štirimi ženami sredi cerkve. Znamenita je slika Kristusa, prenešena leta 1360. iz Rima, srebrni sarkofag sv. Janeza Ne-pomuka pa tehta nad 2000 kg.
Na Hradčanih je dolga vrsta krasnih dvoran. Takozvana »Španska dvorana«, v kateri sprejema Masaryk deputacije, je izmed največjih v Evropi. V njej je prostora za 6000 ljudi, a razsvetljuje jo 2400 žarnic. V neki manjši dvorani je shranjenih preko tri vagone daril, ki jih je predsednik Masaryk prejel ob priliki svoje osemdesetletnice. Stara dvorana je Vladislavski salon. Poleg njega leži stara skupščina, ki je bila tudi nekako sodišče. Še danes vidimo vzvišen prostor za obtožence in
Pogrebni sklad društev finančnih uradnikov.
ru uradništva finančne stroke in klicati v njo še uslužbence drugih resorov, temveč bi posamezniki lahko vstopili v katerokoli slično že obstoječo hstanovo, n. ‘pr. k mariborski »Samopomoči«, ali k ■ pogrebnemu društvu poštnih uslužbencev »Dobroti« itd. Pripominjamo, da tudi pri teh ni članstvo brez prispevkov.
O propadanju tega sklada torej ne more biti govora. Pač pa bo treba
Ureditev
Na redni glavni skupščini »Društva umirovljenika u Sarajevu«, ki se je vršila dne 30. marca 1930. v Sarajevu je predsednik društva g. Josip Meštrič, med drugim izvajal sledeče, kar bo tudi naše bralce, posebno pa vse upokojence, gotovo zelo zanimalo. V svojem poročilu je predsednik izjavil o novem pokojninskem zakonu naslednje:
»V članku ;Svita se’ (katerega smo v prevodu objavili v 4. letošnji številki našega glasila) sem naznanil, da je zakon o pokojninah že izdelan. Na kongresu v Skoplju se mi je povedalo, da naj; bi bil zakon izgotovljen že koncem oktobra t. 1. Govorilo se je tedaj, da je zakon podpisan, ker pa ni bil izdan, so postali mnogi nestrpni ter mi je odbor našega društva končno naročil, naj grem v Beograd in poizvem kako je s stvarjo, ter sem 22. marca res odpotoval.
Na temelju povsem avtentičnih informacij morem reči, da je predlog pokojninskega zakona izdelan, da pa ni mogel biti vzakonjen, ker je v tesni zvezi z novim uradniškim zakonom, kateri bo izšel po reviziji sedanjega uradniškega zakona. Mi smo lahko zadovoljni, da je tako ker bi
ob določenem času spopolnitve z novimi generacijami članstva, kar bodo davčni uradniki tudi vedeli ukreniti, kakor so znali sklad ustanoviti. Iz vsega sledi, da davčni uradniki niso in tudi ne bodo za reorganizacijo obstoječega pogrebnega sklada.«
Op. ured.; Daljše poročilo o načrtu pravil in celotnega ustroja reorganiziranega pogrebnega sklada objavimo v prihodnji številki.
pokojnin«
bil pokojninski zakon, če bi bil prej izšel, temeljil na starih določbah sedanjega uradniškega zakona od 31. julija 1923.
Iz tega je mogoče sklepati, da skuša predlog uradniškega zakona zares kolikor toliko zadovoljiti zahteve po izenačenju pokojninskih prejemkov. iRes je sicer verjetno, da najbrže ne bo ugodeno vsem našim željam, gotovo je pa sedaj že toliko, da nam bo naš težki dosedanji položaj znatno olajšan.
Doslej smo se trudili gladni, odslej pa čeprav ne bomo popolnoma siti, tudi lačni ne bomo več, tako da bomo lažje delovali, da dospemo do končnega cilja. Kamen, katerega smo valili na goro, je privaljen skoro do vrha: samo še razmeroma kratek čas in bo čisto na vrhu. Obveščen sem, da bo komisija za revizijo uradniškega zakona potrebovala še največ dva meseca, da dogotovi predlog uradniškega zakona.
Rad bi vam povedal še več, pa mi ni mogoče. Smem vam pa toliko sporočiti, da vprašanje pokojnin dobro stoji.«
(Prevedeno iz »Glasnika Umirovljenika«, Sarajevo, št. 7. od 1. aprila 1930.).
je vršila 14. in 15. aprila t. 1. Na nji so zastopniki organizacij, včlanjenih pri Glavnem Savezu, predložili želje in predloge svojih organizacij glede izmen v uradniškem zakonu, izrazivši soglasno 'zeljo svojih stanovskih tovarišev, naj bi se izmene zakona sprejele ^v najkrajšem času. Ob ti priliki se je sklenilo, da se Glavni Savez odzove vabilu na mednarodni kongres državnih uslužbencev v Ženevi, ki se bov vršil od 6. do 8. avgusta t. 1. — Letošnji kongres Saveza se bo vršil na Cetinju; dan skupščine bo pa določila ožja uprava. — (Iz »Činovniškega Glasnika« od 15. aprila 1930.).
Kongres češkoslovaških državnih uradnikov. Sekretarijat mednarodne federacije uradnikov je povabil naš Glavni Savez, naj se udeleži kongresa organizacij češkoslovaških uradnikov, ki se bo vršil dne 11. in 12. maja t. 1. v Pragi.
O novem uradniškem zakonu. V
našem beograjskem centralnem glasilu, »Cinovniškem Glasniku« od >5. aprila t. 1. beremo naslednjo vest: »O delu na novem uradniškem zakonu se raznašajo razne govorice, ki so večinoma netočne in spadajo v področje gibanj. — Na zakonu se dela vztrajno toda pazljivo in, kar je povsem razumljivo, polagoma in z vsem potrebnim proučevanjem. — Čim bo zakoln izgotovljen, bo šele moči govoriti o njjem kot dokončni tvorbi, dotlej je pa treba mirno čakati In pustiti komisijo, da neovirano vrši svoj posel.
Službene ure za državne urade.
Po naredbi predsednika vlade veljajo od 1. maja do 1. oktobra za državne urade sledeče službene ure: Od ponedeljka do petka od 7‘30 do 12-30 in od 16. do 18., v soboto pa od 7-30 do 13-30, popoldne nič. Od 1. oktobra naprej se uvede zopet sedanji delovni čas.
Zmanjšanje kilometraže ob skupnih službenih potovanjih. V 3. odst. čl. 7. izmenjene uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov, ki je z 8. marcem t. 1. stopila v veljavo, je določeno, 'da se drž. uslužbencu kadar zaradi izvršitve istega posla in po istem odloku potuje skupaj z drugim uradnikom (ali z večimi drugimi uslužbenci), kilometrina, ki je določena v 2. odst. istega člena, zniža za 1 Din pri kilometru. Da bodo krajevne kontrole mogle nadzirati pravilno izvrševanje te določbe, so bili predstojniki vseh drž. uradov opozorjeni, naj ukrenejo potrebno, da se na vseh računih potnih stroškov za komisije, katerih se je udeležilo več državnih uslužbencev, označijo vselej tudi .imena vseh tistih uslužbencev, ki
Oblačilnica za Slovenilo
Ljubljana, MikloSifava cesta itev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
pouk in oddih. V prostranem vesti bulu je avtomat posebne vrste, nekaka šolska hranilnica. Otrok vrže vanj krono (Kč), iz njega pa dobi listek-potrdilo. S tem listkom mu v hranilnici vpišejo eno krono v dobro.
V	bližini je moderno urejen otroški vrtec ; slog in oprema sta res vzgled-na' Y?eJe majhno: mize, stolčki, metle, smetišnice in seveda tudi otroci. Vsestranska snaga in red ugodno vplivata na posetnike. Dovršitev obeh modernih zavodov, šole in vrtca, je zahtevala 7 milijonov čeških kron, vsekakor velik znesek za narodno prosveto.
V	Grand Hotelu, najlepšem ho-tehi mesta, sledi imenitno kosilo. Omeniti je še to, da je zbor v tem mestu ves čas svojega bivanja gost mestnega šolskega sveta, ki spremeni svojo gostoljubnost v naravnost sijajno pogostitev. Pa kaj bi našteval vse dobrote!
Ob pol 16. uri se vrši matineja in to zadnja na naši turneji za mladino v polni dvorani mestnega gledališča. Kakor povsod sprejme tudi tu mladina jugoslovansko pesem z iskrenim veseljem. Radi lažjega razumevanja vsebine pesmi, deli zbor med mladino koncert-ne programe v češkem jeziku.
(Konec prih.)
so obenem v istem času po istem nalogu vršili isto službeno potovanje.
Zalotiteljska nagrada po taksnem zakonu. Po pojasnilu oddelka za davke finančnega ministrstva od 10. maja 1929., št. 60.112 pripada zalotiteljska nagrada organu finančne kontrole samo tedaj, če je zalotil taksni prestopek po lastni iniciativi. Ta nagrada pripada organu finančne kontrole po taksnem zakonu tudi y slučaju, če organ sam nagrade ni izrečno zahteval.
Tiskovino (prošnjo) za ustavitev odtegljajev za nabavljalno zadrugo
dobe interesenti v,Učiteljski knjigarni v Ljubljani. Stane 50 par. Uporabna je za vse stroke drž. uslužbencev.
Prodaja zaplenjenega orožja. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani objavlja: Pri deželnem sodišču v Ljubljani se bo prodajalo zaplenjeno orožje v porotni ; dvorani sodne palače dne 15. maja 1930. ob 9. uri dopoldne. Prodajalo se bo le takim osebam, ki imajo oblastno dovoljenje za nošnjo orožja.
Nova davčna uprava v Čabru. V zvezi z reorganizacijo fin. uprave in razdelitve države na fin. direkcije, je odločil fin. minister, da se za čabar-ski srez, ki je od prejšnje finančne direkcije v Zagrebu pripadel ljubljanski direkciji, osnuje posebna davčna uprava v Čabru. Uradne prostore bo preskrbela čabarska mestna občina in bo, kakor kaže, davčna uprava nastanjena v poslopju podružnice Hrvatske Poljodjelske Banke. Potrebna popravila in preureditve prostorov paj bi bila dovršena že do konca aprila t. 1., da se omogoči čimprej začetek poslovanja nove uprave.
Nastanitev državnih uradov v Celju. Znano je, da je vprašanje nastanitve državnih uradov v Celju že.več let v skrajno aktualnem stadiju, ker razen sreskega načelstva in poštne uprave ni noben drž. urad, v državnem poslopju nameščen. Okrožno in okrajno sodišče, upravno sodišče, drž. tožiteljstvo, davčna in katastrska uprava ter glavni oddelek. finančne kontrole, orožmško poveljstvo in orožniška postaja ter meroizkusni urad uradujejo vsi deloma v zasebnih, deloma v občinskih poslopjih. |V interesu neovirane uprave bi bilo, da se poskrbi za nastanitev vseh celjskih državnih uradov v državnih poslopjih. f Ker se je izvedelo, da so posamezniki ponudili finančni direkciji nakup svoje zgradbe, v katerih naj bi se nastanili uradi finančnega resora v Celju, je občinski svet celjski sklepal o tem in je bila sprejeta posebna resolucija. V njej prosi celjsko mestno zastopstvo merodajne činitelje, naj bi se čimprej uresničil že dolgo izdelani načrt, da se zgradi za okrožno sodišče, ki je zdaj v prostorih mestnega poslppja, v stari grofiji, nova moderna in potrebam službe odgovarjajoča zgradba. V njej naj (bi bilo nastanjeno še upravno sodišče, drž. tožiteljstvo in eventualno tudi uradi finančne uprave. Da se ta projekt, ki datira še iz avstrijskih časov, čim prej izvede, je celjska občina poslala resolucijo ministrskemu predsedniku, finančnemu ministrstvu ter kr. banski upravi v Ljubljani.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Organizacijske vesti.
Pogrebni sklad nčžjih državnih nameščencev. Pripravljalni odbor pogrebnega sklada nižjih drž. nameščencev sklicuje ustanovnd občni z b or na dan 4. maja 1930. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije »pri Levu, na Gosposvetski cesti št. 16 v Ljubljani. Vsi tovariši in tovarišice aktivni in upokojeni se vabijo, da se tega občnega žbora v čim večjem številu - udeleže. — Odbor.
Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Kranju je imela dne 25. marca svojo redno letno skupščino. Po poročilu upravnega odbora je imela zadruga .koncem 1929. leta 153 članov. Tem je prodala blaga za 606.161 Din. Napram letu 1928. pokazuje napredek za 37%. Na posameznega zadrugarja odpade tedaj povprečno za 3962 D'n
Vestnik.
Prva seja novega odbora Zveze. Dne 8. maja t. 1., v četrtek, ob 20. uri se bo vršila prva seja novoizvoljenega odbora v lokalu Zveze, Frančiškanska ulica 6/L, desno. Na dnevnem redu je konstituiranje odbora, volitev načelnika in dveh . njegovih namestnikov, tajnika in blagajnika ter njunih namestnikov. Nadalje se vrši tudi volitev načelstvenega odseka in odseka za sestavo poslovnega pravilnika. Vse izvoljene odbornike, posebno še gg. .tovariše, ki so bili na novo izvoljeni, vljudno vabimo, da se prve seje zanesljivo udeleže.
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
P. n. naročnikom! Zaradi poročila o občnem zboru Zveze In tehničnih zaprek, je današnja števrka izšla z malo tzamudo, katero nam bodo p. n. naročniki gotovo oprostili. — Zaradi pomanjkanja prostora je izpadlo več zanimivega gradiva, tako predvsem zelo informativen članek o organizaciji občinskih nameščencev in članek o novem pogrebnem skla-finančnih uslužbencev. Izostalo priobčimo v prihodnji številki.
svečan sedež pod baldahinom za kralja ali sodnika.
Na dvorišču poleg cerkve sv. Vida stoji iz enega samega kamena 16 m visok spomenik, ki so ga postavili ob desetletnici osvoboditve po načrtu arh. prof. J. Plečnika.
Čas brzh Tudi zbor se poslovi in odhiti na praško občino, v slavno »sta-romestno radnico« z znamenito uro. Tu položimo venec na grob Neznanega junaka. Starodavna mestna hiša je po svoji umetnosti in zgodovinski pomembnosti svetovna znamenitost. Krasne sejne dvorane s prvotnimi, dolgo ohranjenimi opremami pričajo, da znajo naši severni bratje skrbno paziti na predmete zgodovinske vrednosti.
Ob dvanajsti uri si ogledamo komplicirano delovanje slavne praške ure z dvanajsterimi svetniki, smrtjo in petelinom. Uro so postavili leta 1480. Pripovedujejo, da se je baje urarski mojster vse svoje življenje trudil, da je Popravil uro, ko se je nekoč pokvarila.
Na trgu pred mestno hišo stoji ponosni Husov spomenik, pred katerim se tudi slikamo.
Zanimivo za jugoslovanske kolednike je kosilo tega dne v prostorih Uymce. Ves obrat je urejen po ameri-
Seja uprave Glavnega saveza. Dne 14. in 15. aprila se je v Beogradu vršila seja širše uprave Glavnega Saveza državnih nameščencev, pri katerem je včlanjena tudi naša Zveza. Delegati iz različnih krajev naše širne domovine so v družbi s predstavniki beograjskih centralnih udruženj izmenjali svoje misli in želje o pričakovanem novem uradniškem zakonu, o primerni taktiki in o izboljšanju organizacije. Razšli so se prepričani, da bo premišljeno in disciplinirano prizadevanje državnega nameščenstva v doglednem času moglo izkazati nove uspehe. — Za »Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo«; dr. J. Ferjančič.
Redni občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo dne 4. maja t. 1. na deški meščanski šoli v Mariboru. Krekova ulica. Začetek ob 10. uri.
Komunike o seji širše uprave Glavnega Saveza. Uprava Glavnega Saveza je po določbi statutov Saveza obenem z zastopniki vseh organizacij državnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije sklicala plenarno sejo, ki se
kansko. Vsak gost si streže sam. S taso in jedilnim orodjem stopa pred dolgim kuhinjskim oknom toliko časa, da dobi zaželjeno kosilo. Blagajna je na koncu kuhinjskega okna. Za nas Jugoslovane vsekakor senzacija dneva.
Po kratkem oddihu peti koncert v ivelikanski Smetanovi dvorani. V isti palači se vrše isti večer menda trije koncerti, vendar je naša dvorana skoro polna. Aplavzi, venci, šopki! Naš pevovodja Kumar in ipredsednik zbora Grčar dobita od Pevecke Obče Česko-slovenske odlikovanja, ki ga dobi član zbora le po petindvajsetletnem delovanju v društvu. Odličje tvori znak Pevecke Obče Češkoslovenske, obdan s češkimi rubini.
Drugo jutro, dne prvega aprila, drčimo proti Hradcu Kralovim. Mesto je s svojimi krasnimi in modernimi stavbami najlepše v bratski republiki, kar smo jih videli. Dva avtobusa odpeljeta zbor v moderno osnovno šolo, kjer se vrši oficijelni sprejem. Med modernimi stavbami je posebno zanimiva stavba narodne cerkve. Šola je zidana v najmodernejšem slogu in ima krasno telovadnico, kopalnice, zdravniško sobo, krasno^ upraviteljevo pisarno itd. Na strehi šole je veranda za poletni
blaga. Kosmati dobiček je znašal 51.768 Din. Porastel je napram letu
1928.	za 45%. Režija je znašala
20.342iOin in je porasla za 24%. Čisti dobiček je dosegel znesek 31.426 Din. Napredoval je za 62%. Razdeli se v smislu pravil. Od tega se povrne za* drugarjem 3'4% zneska, za kateri so kupili blaga v zadrugi.'Poročilo uprav* nega odbora je bilo odobreno soglas* no. Po izvršenih volitvah tvorijo upravni odbor gg.:	Košnik Ivan.
predsednik; dr. Dolar Simon nje* gov namestn k; Rojc Andrej, tajnik; Planinšek Anton, blagajnik in po* slovodja; Leber Albin, Tavčar Tomo ter Zupačič Fran odborniki. Z velikim odobravanjem so sprejeli zadrugarji sklepne besede predsedni* ka: »Na splošno ugodni uspeh v letu
1929.	je slavospev zadrugarjem, k' so prežetivs stanovsko zavestjo izpolnje* vali svoje zadrugarske dolžnosti, je pa tudi resen opomin tistim tovari* šem, ki stoje še zunaj zadruge, koliko škodujejo stanovskim interesom s svojo |brezbr:žnostjo.«
Delovanje »Dobrote« v minulem letu. Člane »Dobrote« obveščamo, da so v letu 1929. pristopili na novo 103 redni in 21 izrednih članov, skupaj 134 članov. V istem času je umrlo 21 članov, med temi 14 iz skupine »B«, prostovoljno je izstop lo (vsled re* dukcije) 8 članov, a 8 članov je bilo izključenih po členu 7. društvenih pravil. Ob sklepu leta je bilo včlanje* njenih v skupini »A« 2736, v skupini »B« pa 1285 članov. Obsmrtne podpo* re je društvo izplačalo v obeh skupi* nah 184.000 Din. — Posamezne pod* pore po 5000, Din, oziroma 10.600 Din so bile izplačane ali nakazane dedičem takoj ob zglasitvi, oziroma ob preje* mu izkaznice in potrdila o smrti. — Člani,^zavedajmo se, da je le v slogi moč. Oklenimo se »Dobrote« in pod* pirajmo jo vsi, ter pridobivajmo ji še novih članov. K pristopu vab;mo tudi vse one državne v nameščence, ki še nimajo svojih enakih podpornih dru*
štev ali pa ki niso pri njih včlanjeni. Doslej je pri »Dobroti« preko 400 članov Jz drugi resorov. — Odboir.
Po svetu.
Ženske v francoski upravni službi. Dne 7. aprila je francoska poslanska zbornica vnovič odklonila predlog, da se dovoli ženskam vstop v državno upravno službo, ki jim je bil doslej zabranjen. Največji odpor proti spre* jemanju žensk v državno službo vseh panog je vedno pokazala francoska zgornja zbornica, senat.
Plače francoskih častnikov. Čistih prejemkov v frankih imajo na mesec: maršal 10.830; divizijonar 2. stopnje 7833, divizijonar 1. st. 7050, brigadir. 4740; polkovnik 3918; podpolkovnik 3252; major 2. st. 2931, major 1. st. 2592; stotniki štirih stopenj 2322, 2133, 1953, oziroma 1797; poročniki štirih stopenj 1725, 1572, 1437, oziroma 1335; podporočnik 2. st. 1176, podporočnik 1. st. 1074. Odlok z dne 23. januarja 1929. predvideva poleg tega prispevke za vzdrževanje družin ter razne druge priboljške, ki se ravnajo po činu, za* poslitvi in kraju. Francoski frank je vre‘den nekaj nad 2'20 Din. — D.
Učiteljska plača v Ameriki. Tako dobro plačani pač niso nikjer na svetu kot v Ameriki. Srednja plača ljudsko* šolskega učitelja znaša na leto v kra* jih do 5000 prebivalcev 1212 dolarjev, t. j. mesečnih 5691 Din, v krajih 5000 do 10.000 prebivalcev 1342 dol., t. j. mesečnih 6301 Din. V krajih od 10.000 do 60.000 prebivalcev 1415 dol., t. j. mesečnih 6644 Din. V krajih od 60.000 do 100.000 prebivalcev 1607 dolarjev, t. j. mesečnih 7545 Din. V krajih z nad
100.000	prebivalci 2063 dol., t. j. me* sečnih 9686 Din. Te številke postanejo še značilne j še, če pomislimo, da je leta 1920. znašala srednja učiteljska plača letnih 870 dolarjev, t. j. mesečnih 4834 dinarjev.-----zič. »U. T.«
Plače dunajskega učiteljstva. Za* četna plača učiteljstva osnovnih šol
znaša 3066 šilingov letno. Zvišuje se ta plača po stopnjah, ki jih je z za* četno vred vsega 15. Vsaki dve leti službovanja napreduje učitelj za eno stopnjo po sledečem redu: 3290, 3514, 3794, 4214, 4634, 4844, 5264, 5600, 5936, 6272, 6608, 7028, 7448 in '7868 avstrij* skih šilingov (1 šiling = 8 dinarjev). Začetnik ima torej 24.528 Din letno, a učitelj s 301etno službo pa 62.944 Din. — Upravitelj osnovne šole dobiva za 10 % zvišano učiteljsko plačo. Plača učiteljev glavnih šol (višjih osnovnih) je za dve stopnji večja od one učitelj* stva osnovnih šol. Upravitelju glavne šole pripada za 12-5 % večja plača ne* go učiteljstvu glavnih šol. Učiteljice imajo isto plačo kot učitelji. — Letna plača se izplačuje v 14 enakih obrokih. Razen mesečnih prejema dunajsko uči* teljstvo še eno plačo pred glavnimi počitnicami (1. junija) in eno pred Božičem (1. decembra). — »U. T.«
Stanovanjsko vprašanje v Celovcu. Celovška mestna občina se namerava poslužiti ugodnosti, katere ji nudi novi avstrijski zakon za pospeševanje zi* danja stanovanjskih hiš in bo še te* kom tega leta zgradila naslednje večje stanovanjske hiše: skupino stanovanj* skih poslopij s 40 stanovanji v Stern* eckstrasse, 30 stanovanj v Miestaler* strasse, 40 stanovanj v Karavanški uli* ci in 10 enodružinskih hiš na Henselo* vi cesti. Mestna občina da za zidanje stanovanjskih hiš potrebna stavbišča brezplačno na razpolago, vsled česar bodo stanovanja seveda znatno cenej* ša. Potrebne zneske za to stavbeno akcijo je mestna občina že izposlovala od občinskega sveta. Razen 40 malih stanovanj, ki bodo obsegala samo najpotrebnejše prostore, bodo vsa nova stanovanja srednje velikosti. Iz* vedba tega načrta znači za Celovec samo začetek velikopotezne stavbne akcije, ki je zamišljena za daljšo vrsto let v bližnji prihodnjosti.
Ureditev prejemkov staroupoko* jencev v Avstriji. Dne 23. januarja t. 1. je avstrijski ministrski svet spre*
jel uredbo o izenačenju pokojninskih prejemkov staroupokojencev s pre* jemki novih upokojencev. Kakor je avstrijska republikanska vlada že svoj*
°bjavila in smo to vest tudi mi priobčili, je odrejeno splošno izena* čenje oziroma poboljšanje pokojnin staroupokojencev in sicer na ta način, da so prejemki staroupokojencev zvi* sani na visino 75 % prejemkov novih upokojencev. Isto ugodnost je mini* strski svet priznal tudi staroupokoje* nim železniškim nameščencem, kate* rim so kar povprek priznane pokoj* nine, ki znašajo 75 % prejemkov novih železniških upokojencev, ki so bili upokojeni že za časa republike. Ta uredba je stopila v veljavo 1. januarja 1930. Povišanja se bodo izplačala av* strijskim upokojencem meseca marca, ko bodo nakazane že nove zvišane po* kojnine. — Avstrijski listi pa poro* čajo nadalje, da se bodo še tekom leta 1930. staroupokojencem pokojnine popolnoma izenačile s prejemki novo* upokojencev.
Trinajsta uradniška plača na Če*
škoslovaškem. Kakor poročajo češki listi, proučuje češkoslovaška vlada vprašanje zvišanja prejemkov držav* nih nameščencev. Načrti za to zviša* nje so v glavnih smernicah že izdelani in bodo v kratkem predloženi parla* mentu v odobritev. Finančni minister dr. Engliš je izjavil, da bo med drugim država priznala vsemu češkoslovaške* mu državnemu uslužbenstvu kot povi* šek prejemkov trinajsto letno plačo.
drobtTneT"
Dr. Prinzing je ugotovil, da je več kot četrtina moških samomorov posle* dica zlorabe alkohola, v pravi moški dobi pa celo tretjina.
*
Srčna mišica moškega opravi na dan povprečno delo 20.000 kilogram* metrov; to je moč, ki more dvigniti
20.000	kg 1 m visoko.
(Iz mesečnika »Zdravje«, Ljubljana).
Krojaški atelje
FRAN IGIIĆ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROSI EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Najboljši
šivalni stioji in kolesa znamke GRITZNERinADLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dubied4 za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelinca
UilBLIAM, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Ponk v vezenjn brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
L. Mikuš
Priporočamo Vam „PUCH“ kolesa
ki so me«l vsemi najtrpežnejša. Dobe se po ugodni ceni in tudi na obroke pri tvrdki
IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7.
Pisalni stroj „lir modela D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišće 10
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Inserirajte v „NAŠEM GLASU“!
Telefonska štev 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. 2.
I*
Nabiralne
pole!
Tovariši, ki ste jih dobili, poslužite se jih takoj, nabirajte nove naročnike in vrnite pole čimprej upravi.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
C. J. HAMANN
llubllana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkovi perja» modnih potrebščin ■ Predtiskarija modernih ročnih del«
Izdaja Zveza drž. nameščencev za Slovenijo