Št. 52.
V Ljubljani, petek 19. novembra 1920. PsJtninapiaSanangutaviai Leto L
GLASILO NARODNO»SOCIJ ALISTIČNE STRANKE.
O \
.UreflnPtvo:
Ljubljana, Stari trg št. 19. Telelon št. 359.
Izhaja daeviio
Posamezna številka velja 1 krono
Upiavaistvu: UTubiiatta, Gradišče 7, ler'1. > .77. Naročnina: Mesečno 12 K. inseruti po dogovor«.
Zbirajmo.
Po našem porazu je rešilno samo eno: delo, podrobno delo, brez fraz in brez protestov. Vsesp^jšno mora biti to delo in vseobsegajoče. Predvsem se more uveljaviti v zbiranju onega, ki je nervus rcrum vsega — v nabiranju sredstev za odpor in boj.
Ne pomagamo svojim podjarmljenim bratom, če jim samo kričimo, da jih nikdar ne zapustimo, temveč če jih tudi dejanski ne zapustimo v sili in potrebi. Ker ne pozabimo, da je predpogoj temeljite revizije St. Margheritskega miru gospodarska, narodnostna in politična ohranitev našega danes od nas odtrganega nareda v Primorju. To smo mu dolžni pred svetom in pred zgodovino.
Ta zavest mora postati last vseh in podrobno vsestransko in požrtvovalno narodno obrambno delo mora začeti po vsej državi.
Kakor v predvojnih časih morajo oživeti nabiralniki po vseh gostilnah in kavarnah in kakor v časih največje požrtvovalnosti sc mora pričeti tekmovanje, kdo je nabral več za ta veliki namen.
Petrov novčič za zasedeno ozemlje more postati obvezni narodni davek, ki mora kriti vse tekoče stroške.
Pomoč je nujna in zato naj sc priredi čirnprej po vsej Jugoslaviji teden za zasedeno ozemlje. Vsa mesta, trgi in vasi, vsi stanovi in vse stranke, vsa društva, organizacije in družbe se morajo udeležiti tega tedna, da se nabere
svota, s katero se da delati. Pomislite, da nas je preko 13 milijonov in da dobimo samo od kronskega podarka vsakega posameznika 13 mil. svoto! Koliko pa jih je, za katere je sramotno, ako dajo pod 1000, da pod 100.000 kron!
Računati moramo s sigurnostjo, da bodo pričeli Italijani z nakupom m kolonizacijo naše zemlje. Protiodredbe morajo biti naš odgovor.
Enako je gotovo, da bodo podjarmljeni bratje brez potrebnega števila šol.
Kras je reven in ne more uspevati brez povzdige industrije in poljedelstva.
Klub laški „liberalnosti“ ne bo izginilo niti preganjanje niti nasilje. Proti vsemu temu treba protiodredb, treba ogromnih žrtev. Zato zbirajmo, zbirajmo kot mravlje neumorno in ko čebele požrtvovalno. Ne pozabimo pa tudi svojih najmlajših* Ce je morala naša mladina na zahtevo višjega šolskega sveta zbirati za avstrijske potrebe, tedaj je sedaj sveta dolžnost, da vse šole tekmujejo v nabiranju prispevkov za zasedeno ozemlje!
Nabiranje med mladino je obenem največjega narodno vzgojnega pomena!
Pustimo proteste in začnimo z
delom predvsem pa zbirajmo in še enkrat zbirajmo!!!
To kliče Jugoslovanska Matica vsem, ki so dobre volje!
Spora/Aim z Italijo ratificiran.
Beograd, 18 nov. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bila predložena v odobritev rapallska pogodba z Italijo. Seja je trajala od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer. Po dolgotrajni debati o posameznostih je bila pogodba soglasno Sprejeta. Seji so prisostovsli vsi ministri razen dr. Korošca in ministra za prehn.no Jojiča. Na Vesničov poziv, naj se dr. Korošec vrne v Beograd, je
dr. Korošec odgovoril, da ne more priti pred pondeljkom in da bo tedaj označil svoje stališče do rapallske pogodbe. Ministrski svet je sklenil pozvati oba odsotna ministra, dr. Korošca in Jojiča, naj pismeno odobrita sklep ministrskega sveta, ali pa naj odstopita. — Beograjski listi hudo napadajo dr. Korošca radi njegove odsotnosti, ter zahtevajo, naj se dr. Korošca prisili, da izstopi iz vlade.
Bombe za goriške Slovence.
Trst, 18. nov. Iz Gorice poročajo: Minulo nedeljo je imelo tukajšnje slovensko ,,Glasbeno in pevsko društvo" v dvorani hotela Centrala svoj koncert. Med koncertom jč vrgel nenadoma neki fašist pred dvorano bombo, ki je eksplodirala z močnim pokom. Sipe na oknih so popokale in ena vrata so padla na tla. Med občinstvom je zavladala velika panika. Vse je bežalo križem. Se le, ko se je videlo, da
eksplozija ni zahtevala človeških žrtev, se je občinstvo polagoma umirilo. Nato so se zbrali vsi na cesti pred poslopjem in zapeli „Hej Slovani" in ,,Lepo našo . . .“ Drugega dne so našli pri vhodu v dvorano še nadaljne štiri bombe, ki prejšnjega dne niso eksplodirale. Očividno je, da so goriški fašisti atentat na Slovence sistematično pripravili.
Ekscesar Karel berači.
Dunaj, 18. nov. Kakor doznava naš poročevalec iz najboljšega vira je te dni dospel na Dunaj šef tiskovnega urada bivšega cesarja Karla, stotnik Bergmannn. Konferiral je z državnim tajnikom za zunanje posle. Imel je tudi razgovor z bivšim ministrom dr. Vladimirom Bcčkom ter s predsednikom Seltzem in dr. Rennerjem ter dr. Mavrem. Kakor doznava naš dopisnik, je stotnik Bergmann prinesel prošnjo bivšega cesarja Karla, naj Uredijo njegove financijalne zadeve. Bivši cesar Karl zahteva od avstrijske
republike denar za svoja posestva. V prošnji opisuje svoj finančni položaj in velike izdatke, ki jih ima z vzdrževanjem svojega dvora, ki obstoji iz 7o oseb in svojega varnostnega oddelka. Baron Beck je priporočil naj se prošnji ugodi. Ako se to zgodi, bo monarhistična propaganda takoj prenehala. Avstrijska vlada je razpravljala o tej prošnji, vendar pa odločitev še ni padla. Stotnik Bergmann je izjavil, da se te dni odpošljeta enaki prošnji jugoslovanski in čehoslovaški vladi.
Protestni shod zasebnega uradništva t
Ljubljani.
Enoten nastop socijalističniii strank — liberalci propadajo - klerikalci ne priznavajo barve.
Predvčerajšnjem je društvo zasebnih uranikov sklicalo protestni siiod v Mestnem domu, da protestira proti uvedbi zakona o redu in radu. Povabljeni so bili tudi zastopniki vseh političnih strank. Dvorana je bila nabito polna.
Predsednik društva gosp. Orehek je otvoril shod in protestiral proti nameravanemu zakonu. Ostro je obsodil tozadevno pisavo liberalnih časopisov ,Jutra" in „Slov. Naroda", ki sta zagovarjala uvedbo omenjenega zakona. Natd je govoril gosp. ig. Mihevc in podrobno interpretiral nameravani zakon s katerim bi hoteli kapitalisti zadušili vsako njim neprijetno gibanje. Za njim je govoril g. Piiter, ki je na slikal žalostno stanje življenskih razmer zasebnega uradništva in odločno protestiral proti pisanju liberalnih listov o zasebnem uradništvu.
V	imenu JSDS je proti nameravanemu zakonu podal izjavo g. A. Prepeluh v imenu komunistične stranke g. Fabijančic in v imenu NSS tov-
lirandtner. Ee-ta jc izvajal:
Vsaka beseda je odveč. 2e sama namera upeljati zakonom o „redu in delu" vrže na Jugoslavijo madež najhujšega reakcionarstva. Leto 1920. se da primerjati edino z letom 1869., ko je pred dunajskim državnim zborom 300.000 delavcev protestiralo proti atentatu na koalicijsko svobodo. Na stvari nič neizpremeni izgovor, da zakon še ni sprejet, dejstvo je, da se je o njem diskutiralo in to nam zadošča. Omenjam samo eno točko. Po tem zakonu bi bilo proletarijatu iztrgano edino orožje v boju proti kapitalizmu, namreč štrajk, ki bi se brez dovoljenja ministrstva za socijalno politiko ne smel proglasiti, kar pomeni isto, kakor da bi za štrajk prosili dovoljenja svoje gospodarje.
Na tem mestu se moramo tudi zavarovati proti podtikanju, da imamo s tem protestom postranske namene, da rujemo proti državi. Ako bi bil zakon o redu in delu že sprejet, bi bil današnji shod razpuščen in govorniki bi romali v zapor. Povdariam s protestom proti temu zakonu delamo za državo! Državo pa uničujejo tisti, ki nameravajo take zakone vpeljati. Ne spodaj, zgoraj se dela revolucija!
Mene le veseli, da so bili kapitalisti tako neprevidni,da so o tem zakonu pričeli razpravljati še pred volitvami. Celokupni jugoslovanski pro-letarijat ve, kaj ima storiti!
Izjavljam, da bo Narodno-socijali-stična stranka potom svojih poslancev delala z vsemi sredstvi na to, da zlomi zakon o „redu in delu" ter s tem prepreči kapitalistične naklepe.
Proti tej praksi se bojujemo, ker nočemo, da bi se z nami pometalo kakor bi se hotelo.
Za njim je stopil na govorniški oder urednik. „Jutra" gosp. dr. Knaflič ki se je že prej javljal z neumestnimi medklici. Sedaj je cincal sem in tja in se ni mogel odločiti niti za „za“, niti za „proti‘‘. Zborovalci so spremljali njegova izvajanja, deloma z burnim
smehom, deloma s hrupnim ogorčenjem. Končno je v skrajni stiski le priznal upravičenost protesta proti nameravanemu zakonu.
Nato je govoril v imenu Zveze jug* žel. tovariš Deršič, ki je ob enem ro-testiral tudi proti najnovejši odredbi g. ministra dr. Korošca, s katero hoče napraviti iz slovenskih železničarjev brezpravne sužnje.
Značilno je, da SLS ni podala ni-kake izjave.
Ob zaključitvi so zborovalci z velikansko večino (preti je glasoval seveda dr. Knaflič in nekaj akademikov, ki nimajo z zasebnim uradništvom ničesar opraviti) sledečo resolucijo:
1. Belgrajska vlada je sklenila na svojem ministrskem svetu soglasno, da izda naredbo o »redu m rauu« s kojo namerava popolnoma omejiti svobodo vseh delavnih slojev v državi. Z name- j ravano naredbo hoče belgrajska go- j spoda ukiniti koalicijsko svobodo de- j lavnih slojev v prilog izkoriščajočemu « kapitalu Jugoslavije, kar smatra shod zasebnega uradmstva za reakcijonaren akt najhujše vrste, kakršnega si ne upa predložiti svojim sodržavljanom mjedna kulturna država na svetu. — Shod zasebnega uradništva najodločneje protestira zoper nasilje proti svojim lastnim državljanom zlasti z ozirom na to, da namerava centralna vlada onemogočiti
s svojo naredbo vsako svobodno mezdno gibanje in preganjati z zapiranjem in z drakotnčnimi kaznimi vse one, ki bi imeli vodstvo članstva pri mezdnih gibanjih glede na plače in gibanjih za izboljšanje službenih razmer. — Shod poživlja vse merodajne faktorje, da nastopijo proti tej nameri vlade. Omejitev osemurnega delavnika je prvi čin, ki nam napoveduje nove atentate, katere morajo na vsak način solidarno preprečiti organizirani delavni sloji, zlasti ker vemo, da je gospodarska struktura naše države agrarna in da so sedanji merodajni faktorji v državi brez razumevanja in zmisla za socijalne potrebe delavnih državljanov. — Shod sklene, da se la protestna resolucija izroči pristojnima vladama v Ljubljani in Beogradu z dostavkom, da organizirano zasebno -uredništvo najodločneie nastopi solidarno proti vsakemu enakemu poizkusu z drugimi organizacijami v Jugoslaviji.
2. Pozdravljamo pa vsako poostreno naredbo za zatiranje verižništva in navijanja cen.
3. Zahtevamo tudi odredbo, po kateri bi se z vso strogostjo kaznovalo kričeče izrabljanje delavnih sil od strani kapitalističnih podjetij, kakor tudi vsak čin korupcije, ki bi ga zakrivil kak vladni funkcijonar. (To naj vsebuje zakon o redu v državi.)
4. Zasebno uradništvo Slovenija odločno ugovarja, da bi se hotelo nasilnim potom omejevati svobodno delovanje njenih organizacij.
Po sprejetju te- resolucije so se zborovalci mirno razšli.
Shod je jasno pokazal, da se naše ljudstvo deli na dva tabora: na tabor izkoriščevalcev, na tabor proletarijata in tabor kapitalistov. Na eni strani enoglasen protest vseh socijalističnih
Stran 2
«NGVA PRAVDA* dna Ifl novembra 1620.
52. štev.
strank na drugi strani stranki kapitalistov' JDS in SLS, od katerih pa je SLS povrhu vsega še tako malomarna ali tako strahopetna, da ni upala priznati svoje barve.
mmamea	\
Politične vesti.
Socijalpatrijotom.
Socijaldemokratom postajamo narodni socijalisti nevarni. Ni čuda, saj je naša socialdemokracija irijreakci-jonarnejši pojav med vsemi socijali-stičnimi strankami. Danes se naših socijaldcnvikratov nihče več ne boji najmanj pa kapitalisti, proti katerim sc socialdemokrati nimajo časa bojevati, ker imajo preveč opraviti s komunisti in v najnovejšem času tudi z narodnimi socijalisi. Boj naših socialdemokratov je naperjen samo proti proletarskim strankam — kar je dokaz nje, da vprašanje proletarskega razreda ne smatrajo za resno. To potrjuje tudi pisava „Napreja“. Zato naravnost smešna trditev tega lista, da smo narodni socijalisti v zvezi z liberalno gospodo. Delavci sami bodo najbolje presodili, koga se liberalni kapitalisti bolj boje in kdo se proti liberalni bur-žuaziji resnično bojuje, mi ali socijal-patrijoti, ki so sedeli z liberalci skupaj v vladi. Vsa očitanja glede nepolitičnih strokovnih organizacij, posebno izza časa pred vojno, ko NSS še ni eksestirala, gredo na napačen naslov, kajti Narodno - socijalistična stranka nima z političnimi strokovnimi organizacijami ničesar skupnega. Nepolitične strokovne organizacije so bile in so primorane, v svrho dosege svojih ciljev od slučaja do slučaja zahtevati podporo vseh političnih strank in če jih je kaka izmed teh strank podprla tudi gmotno, ni to nobena nesreča. Glavno je; da je proletarijat ta denar porabil zase in proti kapitalizmu. Naše delo je bilo vedno v interesu proletarijata, kar najbolje dokazuje krik v liberalnem časopisju. Socijaide-mokrati o sebi kaj takega ne moivio trditi.
Jezuiti
v pravem pomenu besede, t. j. pretkani, zviti in zahrbtni, so naši klerikalci. Za vsako ceno hočejo imeti absolutno nadvlado nad ljudstvom. Da bi dosegli separatistično avtonomijo za Slovenijo, kjer bi oni lahko gospodarili po Šusteršičevem vzorcu, so se zvezali z najhujšimi nasprotniki Jugoslavije in posebno še Slovencev, t. j. s srbskimi radikalci, ki streme le za Veliko Srbijo. Srb"ki radikalci smatrajo Slovence le za oviro in balast ter bi najraje delali z nami kakor s podjarmljenim narodom.
Carinsko postopanje j£ čudovito, vse odredbe in naredbe so take, da se v človeku nehote poraja misel, da so samo zato izdane, da bi vzbujale v slovenskem ljudstvu odpor proti Beogradu in Srbom. Nalagajo se nam neznosna gospodarska bremena in z našimi vojaki se ravna kot s sužnji, samo da bi naše ljudstvo začelo mrzeti Srbe in Srbijo. Krivi pa niso Srbi in Srbija, krivi so naši poslanci in naši ministri, ki dopuščajo take razmere in se vežejo s srbskimi separatisti. — Srbski narod ni zakrivil teh razmer, zakrivili so jih naši poslanci in našj ministri, ki za skledo leče, za par ministrskih sedežev, v vse privolijo ter vse mirno prenašajo. Na shodih in po svojih časopisih pa pretakajo krokodilove solze. Vsaka sila do vremena! Tudi za vas pride dan obračuna! 28. novembra bo ljudstvo obračunalo s svojimi laži-voditelji, ki govore doma tako, v Beogradu pa delajo drugače, ki. doma obljubljzjo, v Beogradu pa izdajajo.
Liberalci in delo za narod.
Liberalci govore v „Jutru“ o delu. Škrici, kojih delo je obstojalo doslej v lenarjenju, v posedanju po kavarnah, imajo danes pogum govoriti o delu. Smešno! Splošno je znano, d t je liberalec v pogledu dela za narod največji lenuh pod božjim solncem. Ako bi bili delali, bi se vam danes na deželi čisto drugače godilo in ne doživljali bi blamaž ,,pod milini nebom",,
Vse delo liberalcev se zrcali v volilnih shodih za časa volitev, drugače pa se za ljudstvo niti zmenili niso. Klerikalizem bi' bil danes poražen, ako bi bili liberalci „delali“ za ljudstvo! Ce se zaletavate v prižnice in fajmoštre, to še ni nobeno delo. Tudi ni nobeno delo na eni strani gobezdati o jedinstvu, na drugi pa blatiti proletarske nar. organizacije in izpodkopavati temelje državi s tem, da se z bankami in izvoznicami neti nezadovoljstvo v širokih ljudskih slojih. Ako bi bilo danes kruha zadosti in po ceni, kar bi bilo v žita bogati Jugoslaviji lahko mogoče, bi ne bilo toliko temnih elementov, ki rujejo proti državi. Kar ste doslej storili, je bilo vse v korist liberalnih žepov in v škodo delavca, uradnika, malega obrtnika- in kmeta. Klerikalna stranka je reakcionarna,” toda v pogledu dela in demokratizma, to je treba priznati, stokrat prekaša liberalne lenuhe. Ko bi bilo narobe, bi danes ne triumfiral klerikalizem, temveč napredna ideja. Povem vam, kle-, rikalizem se uniči edino s poštenim in neumornim delom za narod, tako na gospodarskem, kakor na izobraževalnem polju. Boj z besedami je prazna pena! Ce bodete ,,delali" tako naprej, vas bo vzel hudič še preje kot pa klerikalce.
Libcralci propadajo na vsej črti, to je iasno pokazal ljubljanski shod zasebnega uradništva. Cela dvorana se je smejala in hrupno ogovarjala demokratskemu zastopniku. Upamo, da so tudi vsi drugi stanovi že izpregledali laži-demokracijo stranke jugoslovanskih kapitalistov in da ji bodo 28. nov. odločno pokazali hrbet.
Doslednost pa takal
Dne 16. t. m. piše „Jutro" k zakonu o redu in radu: „Kdor hladno in razumno vse to (zakon o redu in radu) čita, mora priznati, da ni povoda za nikako .razburjenje delavcev, še manj pa privatnih uradnikov.
Dne 17. t. m. zvečer na shodu za sebnih uradnikov, ,,Jutrov“ urednik dr. Knaflič v imenu JDS, katere glasilo je ,Jutro" protestira proti omenjenemu zakonu.
Dne 19. t. m. pa je „Slov. Narod" drugo glasilo jugoslovanskih kapitalistov zopet strašno hud, da „Morgen-sternov" socijalist ni smel na omenjenem shodu zagovarjati zakona o „ječi in verigah".
Na dan volitev v konstituanto ob 6. zve.čer bo Zagorje prvič slovesno razsvetljeno z električno (petrolejsko) razsvetljavo. Uspeh in zasluga JDS in SLS.
Zagorska steklarna
se proglasi 28. t. m. za nemško republiko. Za prezidenta bode izvoljen ultra-švaba Ranzinger.
Novi vodovod
za Zagorje se bo dne 28. t. m. ob 6. zvečer slovesno otvoril. Slavnostna otvoritev se vrši pri Kragelnovem studencu v Dolenji vasi. Obračun na obeh voliščih. Zasluga in uspeh JDSarjev.
Proti klerikalizmu.
Pristaši JDS-stranke kričijo, da oni in edino oni pobijajo klerikalizem. Mi tega nikjer v javnosti ne vidimo. Kar pišejo v svojih listih, to je vse-Da bi pa ti magnati in njih priveski šli med ljudstvo in na klerikalne shode ter tam jasno nastopili proti klerikalnim govornikom in hujskačem, tega nismo še doživeli. — S tem, da se blati kandidate in pristaše NSS se ne pobija klerikalizma.
Tone Kristan je tudi naroden
je rekel dr. Žerjav preteklo nedeljo na svojem shodu v Skofjiloki. Gospod menda zamenjuje kapitalizem z narodnostjo.
Dnevne vesti.
Gniloba. Inšpektorat drž. žel. v Ljublj.
je zapovedal žel. osobju na Jesenicah, da mora občevati z avstrijskimi žel. uslužbenci v Podrožčici v nemškem jeziku. Čudno se nam zdi, da je isti zastopnik inšpektorata, ki je dal jeseni-
škemu osobju omenjeni ukaz, gospod inšpektor Zemlja, stiskal nadvse prijazno nemškim železničarjem roke, venomer ponavljajoč, da smo dobri znanci in prijatelji, ter da moramo dobri prijatelji tudi ostati. Nadvse čudno se nam tudi zdi, da se vozi omenjeni zastopnik inšpektorata gospod inšpektor Zemlja pogostoma v Celovec, tnlkoder se vrača z neštevilnimi zavoji in zavojčki. Po našem mnenju nese bogatemu inšpektorju plača že toliko) da mu ne bi bil potreben postranski zaslužek v obliki transporti-ranja zavojev in zavojčkov.
To je slika slovenske zavednosti tistih krogov, ki bi morali dajati številnemu osobju zgled čiste in kristalne ljubezni do domovine. Ali je potem kako čudo. da nas tujec zaničuje, ter da so široke plasti našega naroda brezbrižne v spričo takega vedenja takoimenovanih vodilnih krogov.
Nesreča na progi. Dne 14. t. m. je
povozil osebni vlak štev. 46 pri čuvajnici štev. 582 na progi Zagorje — Sava i4letnega dečka Ivan Gabrovic-a iz Zagorja, pastorka tamošnjega krel.nika Anton Goršek-a. Deček je pasel koze, pri čemur je prekoračil tir ravno v trenotku, ko sta se dva vlaka križala. Bil je na mestu mrtev.
Naprošeni smo od g. Martinoviča, hotelirja v Celju, da objavimo, da njegova žena ni res rekla ,,SchmeiB den vvindischen Hund hinaus", temveč le: „Schmei8en sie ihn endlich hinau;:!“
Volilni shod Narodno-socijalistične stranke se vrši za Poljanski okraj v soboto dne 20. nov. ob polu 8 uri zvečer v .gostilni Volkar, Poljanska cesta št. 9. Poroča tov. Brandner. Somišljeniki! Udeležite se shoda! Gre za vašo bodočnost!
Volilno gibanje.
Shod NSS v Skofjiloki, ki se je vršil preteklo nedeljo na glavnem trgu je sijajno uspel. Tov. Sink je očrtal današnji politični položaj našega naroda, nakar je tov. Fakin razvil program NSS in pokazal, kje se ločimo od ostalih strank in zakaj je naša stranka nujno potrebna. Dasi je poved-U o na-ših strankah marsikako bridko resnico ni bilo od nobene strani ugovora. Nato je nagovoril zbrano ljudstvo tov. dr. Jamar, ki je prisrčno pozdravljen, obljubil kot kandidat na naši listi, da bo naša stranka tudi res držala, kar sedai obljublja. — Nato je bila sprejeta resolucija proti sporazumu z Italijo, nakar se je lepo uspeli shod zaključil. —
V	doglednem času se bo vse napredno škofjeloško občinstvo strnilo v naši stranki.
Shod v Slovenjgradcu, ki se je
vršil preteklo nedeljo, je izborno uspel. Poročal je tov. Deržič, ki je žel za svoja stvarna izvajanja živahna odobravanja.
Žiri. Volilni shodi NSS se vrše v nedeljo 21. t. m. in sicer ob 7. in ob n. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Sora". Somišljeniki, vsi na shod. Popoldne ob 2. uri se vrši shod na Trbiji.
Žiii. 14. t. m. se je vršil pri Nec-ku v Ročevi volilni shod NSS, ki je jako^dobro uspel. Poročal je tovari? Mohorič, ki je pojasnil političen položaj in razvil program NSS. Veliko število volilcev je z zanimanjem in odobravanjem sledilo stvarnim izvajanjem.
Zagorje ob Savi. V soboto, dne 13. t. m. je predaval v kavarni gosp.
Černe tov. Vojska iz Ljubljane, Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in so sledili navzoči z največjim zanimanjem poštenim in lahko umljivim besedam tovariša predavatelja. Tovarišu Vojski se zahvaljujemo za po&hik in vspodbudo in želimo, da bi se vršila taka predavanja bolj pogosto. Sestanek je pokazal, da se delavstvo ne strinja z raznimi hujskači, ampak da je pričelo spregledavati in bo 28, nov. v velikem številu volilo narodno -socijalistično.
Shod NSS v Srednji vasi. V nedeljo popoldne je priredila NSS v gostilni Hodnik, volilni shod. Govorila sta tovariša Florijančic in Brandtner. Shod JDS, ki so ga demokrati ob istem času namenoma napovedali, se ni mogel vršiti, ker je g. minister na razpoloženju po sijajno uspelem shodu v Boh. Bistrici zbolel. Bolezen vsekakor ni mogla biti resna, ker je šel g. minister n. pr. peš iz Boh. Bistrice na postajo Nomen. Res pa je, da je bil mož zelo slabe volje.
ujm. TV^CJ MM
Dopisi.
Litija. Internacionalni JSDS konzurn poka, govori se mnogo- Kdo
bo plačnik ogromnega primanjklaja še ni znano, pa menda vendar ne siromašno ljudstvo, ki poloma ni zakrivilo.
Celje. Tukaj so aretirali radi soudeležbe na tatvini T. Žagar - ja. vernega poročevalca in pristaša „Nove dobe" pouličnega razgrajača in provokatorja. Dokazano je, da je ta možakar sam po ulicah klical „Heil“ samo, da je „Nova doba" lahko polnila svoje predalčke s raznimi poročili. Kaj ne gospodje, še par takih junakov zaupnikov, pa bo celjsko nemškutarstvo izginilo. — Tužna vam majka!
Podlost. Liberalci vabijo sedaj begunce v svoje vrste in se nam dobrikajo na vse mogoče načine. Zaman gospodje! Nismo še pozabili vseh napadov lističa ,,Nove dobe" na begunce, ki so izšli izpod peresa znanega na-narodno - naprednega ‘Ileil-lovca" in uredništva samega. Sef JDSarjev minister dr. Kukovec, pa je javno napadel našega prvoboritelja, voditelja tržaških Slovencev — ki potnenja za nas pač mnogo več, nego oni, ki se v ,,svobodni" Jugoslaviji nazivljajo de-mokratje. Je-li to značajnost? Jasno bomo govrih dne 28. novembra.
Več beguncev.
Ptuj. V Ptujskem političnem okraju so imenovani Za predsednike volilnih odborov različni profesorji, učitelji in advokatje. Med njimi se nahaja celo en notarski kandidat, ki njma volilne pravice, ker je Nemec. V Členu 52. volilnega zakona je izrecno dolo1 čeno, da morajo biti z{i predsednike vol. kom. imenovani v prvi vrsti sodni uradniki in šele če teh ni, drugi funkcijonarji. Pri okrajnem sodišču Ptuj je še pet sodnih uradnikov, ki niso bili imenovani za predsednike, klub temu da so bili od strani predstojni-štva kot sposobni prijavljeni, pač pa je bil eden imenovan, ki ni bil kot tak prijavljen. Prosimo okr. glavarstvo naj nam pojasni zakaj se je to zgodilo, in obenem zahtevamo, da ukrene vse potrebno, da se nadomesti neupravi-čence z upravičenimi sod. uradniki. — Zakon naj se spoštuje!
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik; H« Sever, Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,
<D
O
r
0;
u
u
M
R
O
Jtt
N
l~
x>
n
>
ja
%
•O
.S
n
K
■4-*
O
>
"Elegantni in trpežni ČCVlji RoCno delo iz lastne delavnice
Dragotin Roglič, Maribor
Tei. 157 Krekova ulica št. 3 Tel-157
CENE:
Čevlji iz boks-usnja ... K 550— do 630-— Čevlji iz cheureatnc-usnja K 580—
Čevlji h teletne in pittling-
usnja...............K	4/0— do 530'—
Pri večjem naročilu popust po dogovor«.
O
BS
3
n
3;
■n
05
3
O
a>
o«
a
o
D.
fD
,\lm Pravdo*