249
Album čeških žen. Božena Nemcova.
Spisal A. Zaviidil.
Mati Slavlja !   koliko  Iskrenih  želja  In nežnih,   domoljubnih
'   čutov skriva le v sebi tvoje prelestno Ime ! Srce vtrlplje In
prsi se širijo v otroškem spominu na te ! Oči se zalivajo,
pa se tudi pest vzdiguje, ko se spominjamo, kako so te ljuti krvo-
ločni sovragi trgali, želeč nasrebatl se tvoje žlahtne krvi. Mamica !
trpela si veliko, pa glej, imaš hvaležne, pogumne otroke, ki te bodo
branili s slednjo srago srčne krvi. Imaš zveste sinove in hčere,
ki z otroško radostjo žrtvujejo vse, celo življenje, da si le ti srečna
in zadovoljna. Ali pretiravam ? Daleč od mene je vsako puhlo bese-
dičenje, vsaj mi plemenito navdušenje slovanskih otrok dovolj
potrjuje istinitost mojih besedi.
Ena izmed najizvrstnejših otrok matere Slavlje je bila brez dvoma
slavna Čehinja Božena Nemcova, ponos in dika naroda ; njeno slavno
ime   vgasne  še-le  smrtjo  zadnjega Čeha.   Sijajen uzor domoljubja.
250 A. Zavadil: Albuii čeških žen.
celo V Otožnih dnevih njene revščine in zapuščenosti, bodi nam
v spodbujo, da se enako zavedamo svojih dolžnosti do drage domovine.
vS sledečimi črticami izvršujem nekoliko onih obljub, ki sem
jih nekdaj šepetal poljubovaje z zamaknenjem hladni kamen na grobu
Boženinem.
Barbera, po očetu, ki je bil v službi vojvodinje Saganske,
Panklova, rojena je bila 5. svečana 1820. na Dunaju iz češke ma-
tere ; leto pozneje so se preselili njeni starši na Češko. Oče je bil
redko kdaj pri rodbini doma. Genij češkega naroda je gotovo sladko
poljuboval in zibljal drago, ljubko dete, ki je po svoji nadarjenosti
postalp pozneje dika svojega naroda in domovine. Svoja mlada leta
narisala je Božena z živimi barvami v večnokrasni «Babici«, in
upam, da ga ni omikaneg-a Slovenca, ki bi se iz Cegnarjevega pre-
voda «Babice« ne spomnil  drobne  Barbke,   ljubčeka stare matere.
V Chvalkovicih, kamor je zahajala v šolo, imela sta ondašnji
učitelj s kapelanom blagodaren upljiv na njenega duha ; kar je dre-
malo velikega v njenem srcu, razvijalo se je kakor cvetlice v mar-
ljivo lepoto. Knjige — to je bilo veselje njenih mladih let, to je bil
edini in ves njen svet. Poetičen duh in nežna prostodušnost obsijala
je vse njeno bitje. Sama imenuje «krasny sen« svoje hrepenenje po
samostanski celici, iz katerega sna je bila prebujena L 1837., kadar
se je po očetovi volji omožila z Jož. Nemcem, finančnim komisarjem.
Preselila se je v novi kraj, v Polno, kjer je zopet v ondašnem kape-
lanu našla duševno podporo in spodbujo. Bila je že takrat včlove-
čeno domoljublje.   Sama poje v prvi pesmi svoje zbirke iz 1. 1843:
Nejen muž buđ hrdfm na to,
že da všecko prosvou vlast';
— — vzbiiru ženy, my tež chceme
na oltar svou obet' klast'.
(Ne le mož ponosen bodi,
da vse oč'ni poda v dar;
— kvišku žene ! dajmo tudi
svojo žrtev na aitar.)
Osobito pa je naroden duh slavnega Tyla, ki je odseval iz nje-
govih spisov, zalo Čehinjo pridobil popolnoma za domovino, katero
je od tistega časa goreče in navdušeno ljubila.
L. 1841, se je preselila se svojim soprogom v zlato Prago,
kjer je našla ognjišče narodnega življenja. Hiša Nemcovih je bila
kmalu osredje narodnega cveta, in mlada, krasna, duhovita Božena
je bila malikinja mladih sanjačev. Zlasti po spodbuji V. Nebeškega
in zdravnika  Čejke  izišla je prva   njena  pesem   «Češkym ženam«
A. Zavadil: Album čeških žen. 251
1. 1843. Podpisale se je po takratni narodni šegi «Bozena« in tako
jo pozna ves narod. L. 1845. Izišle so njene bachorky (basni), v ka-
terih je pokazala nenavadno zmožnost pripovedovati, živo čuvstveno,
ognjevito, z gladkim slogom, s priprostim govorom, pripovedujoča
vse tako milo in nežno.
H koncu leta 1845. preselila se je Nemcova z možem in deco
v IDomažlice na bavarski meji. Trileten ostanek v Pragi jo je do
dobrega spremenil, spopolnila se je vsestransko. Privadila se je
pristni, češki besedi In pisavi, v občevanju z Izobraženimi možmi
zrla je na življenje Iz bolj resnobnega stališča, nego je bila do slh-
dob navajana. Prijateljski sestanki z duhovitimi češkimi ženami, ome-
nimo le Johanko Tričovo, Bohuslavo Rajsko, Ano PIlavsovo, ollkali
so marsiktero ostro konturo njene živahne in genijalne narave in
pripeljali jo na novo pot življenja. — Postala je budlteljlca in uči-
teljica čeških žen in dev, dosihdob malo Izobraženih in nezavednih.
Njeno izobraženje je bilo, ko je odhajala Iz Prage, popolno, dovršeno,
po vsem harmonično, tako da je bila Nemcova uzor izobražene
češke žene.
Nemcova je šetala slehern dan po okolici, da spozna kraj In
ljudstvo v njegovem jedru. Prizadevala si je sprijazniti se s kmet-
skim ljudstvom, pridno je opazovala njegove šege, navade, obleko,
domači kinč In lišp — sploh bila je prva češka folkorl-
s t inj a. In ko je spoznala, da je ljudstvo telesno in duševno sicer
zdravo, nadarjeno in zavzeto za dobre uke, toda zanemarjeno, pre-
bujala ga je ali se živo besedo in Izgledom, ali s knjigami, katere je
po vaseh posojevala ter spodbujevala, naj pridno čltajo, posebno
slavno češko zgodovino. Predobro je znala, da mora ljudstvo spo-
znati najpoprej samo sebe, spoznati lastno visokost in vrednost, da
potem čisla svoj jezik In domovino. To je bilo drugo njeno delo —
bila je budlteljlca ljudstva.
Izobražena žena iskala je priproste deve ter jih je vabila
v svoje stanovanje in učila ljubiti jezik, narod, v obče spoštovati in
čislati vse, kar je slovansko. In tako je postala učiteljica n a-
roda. Ni se zbala, da je ljudstvo bilo iz začetka nezaupljivo in
trdo; neutrudljivo je Izvrševala ono trojno nalogo, da je slednjič
vendar doživela sad svojega požrtvovalnega, navdušenega delovanja.
Ljudstvo se je oklenilo s vso ljubeznje svoje Iskrene prijateljice,
ter je pozneje za njo trumoma vrelo, ko je odšla v sosednje mesto.
Zares — zlato spričevalo njenega velikega srca.
Nastopilo je 1. 1848. Genij slobode slavil je svoje zmagovalne
veselice,  oproščen  nedostojnih  verig radoval se je veselo, zastava
252 A.  Zavadil : Album čeških žen.
.svobode je zmagovalno vihrala nad češko kraljevino. V tem času je
Nemcova s peresom ljudstvo podučevala o svobodi, konstituciji in
tako celila rane češkega naroda. Žalibog — da je bilo to veselje le
prekratko. — Nasprotno delovanje je kakor slana osmodilo krasen,
lepo dišeč cvet svobode in prebujenja. Tudi Nemcova je obmolknila.
Sovražna osoda preganjala jo je neprestano iz enega kraja v drugi.
Leta 1851, je odšla za možem na Ogersko in zopet je med ogerskimi
.Slovaki nabirala basni, pripovesti, pesmi, prebujala ter podučevala
— pravi angel tolažnik za zatirano ljudstvo.
Prišlo je najbolj nesrečno leto v življenju Božene Nemcove.
Dasiravno je bil njen mož ves poštenjak, vendar so ga znani prija-
telji Slovanov po svoji vražji naravi črnili ter mu za pregreho oči-
tovali njegove prijateljske vezi s češkimi rodoljubi, da je dalje nje-
gova žena češka pisateljica in deco svojo da vzgoja v češkem jeziku.
Prišel je ob službo in je dobival le polovico svoje prejšnje plače.
Nemcova se je pa slednjič, telesno uničena, duševno pa vedno še
čila, preselila v Prago, ki je za njo bila res slovanska Meka, kraj
hrepenenja in utehe. In dasiravno je nemila osoda z ledeno roko
uničevala vse cvetke njene sreče, ugrabila" jej je ljubega otroka iz
naročja, njen genijalen duh vendar ni ohromel. Se spominom na
svojo srečno mladost se je v najhujši nesreči tolažila in krepčala,
in iz tiste dobe izniknila je njena nedosežna «Babica«. V otožnih
urah pomanjkanja je sama vzdihovala :   «Ne godrnjam  zoper  Boga
— toda preveč nalaga name. Moj duh sicer vse to voljno prenaša,
pa truplo «hira«. Njen mož jej je mogel pošiljati k večjemu 15 gol-
dinarjev na mesec, in ob tem je imela živeti vsa rodbina. Najhujše
pa je prišlo 1. 1854., ko se je možu plača popolnoma odtrgala. Za
knjige ni bilo takrat upanja kaj dobiti, prijatelji pa so v revščini
le nehvaležni in redki. Imela je iti za tovaršico neki melanholični
gospej v norišnici, toda ta je začela tako divjati, da ni bil nihče
varen pri njej. Ne morem brez ginjenja napisati, da je genijalna žena
in ponos češke književnosti morala delati kakor dekla, da je kaj
zaslužila — ena iz najbolj zvišenih hčera češke kraljevine morala je
beračiti za vsakdajni kruh.
Mož je podal pritožbo zoper krivico pred višjo oblast, kjer so
vendar spoznali, da ni panslavist (enaka misel se je mogla poroditi
le v gnjilih možganih ljudi, ki nimajo čiste vesti), ampak zvest in
pošten uradnik. Obljubili so mu boljšo službo in tako je prišel v
Beljak na Koroško. Toda nesreča nerada ostavlja človeka — mesto
obljubljenih 800 gld. dobival je komaj polovico, kar ga je tako vža-
lilo, da je že čez leto zopet odšel. Na Koroškem se je soznanil se
A. Zavadil : Album čežkih žen : 253
slovečim župnikom M. Majarom, ki mu je za Boženo izročil popis
slovenskih veselic na Koroškem in nekaj narodnih pripovestl o
stvarjenju sveta, kar je Izišlo v njenih zbranih spisih.
Dnevi trpljenja od 1. 1853. sojo oplemenili še bolj. Privadila se
je svoje revščine, preudarjala vzroke vboštva ter Iskala sredstev rev-
ščino si lajšati In ne obupati. Zato je tudi z ubog-imi najbolj občevala
in našla je med njimi čiste, nesebične značaje, požrtvovalne reveže,
kakoršnih bi zastonj iskali med bogatini. Tako je postala Božena
ognjevita zagovornica ubogega, delavskega pa poštenega ljudstva.
Ko je po dolgem pregnanstvu 29. malega srpana 1856 umrl
veliki Ceh Havliček, je edina Nemcova iz čeških rodoljubov položila
lavorov venec, prepleten s trnjem, na njegov grob — zato je pa njen
mož dobil 8 dni zapora ! !
Pred svojo smrtjo jela je izdajati svoje zbrane spise pri založniku
Augusti v Litomišlu. Dasiravno bolehava, šla je vendar tlja urejevat
vse delo. Založnik je ž njo trdo ravnal, za 32 tiskanih strani jej je
plačal komaj 12 goldinarjev. V gostilni je prepovedal dajati jej hrano
na njegov račun, kar je bilo vendar v pogodbi, tirjal pa je težko
delo. Ob suhem kruhu je živela takrat, lačna je bila žena, slava In
ponos češkega naroda ! Pričakovala je od moža iz Prage pomoči in
vsi njeni stroški so bili 4-6 k večjemu 8 krajcarjev na dan. Kako
žalostno ml tukaj v spomin silijo Stritarjeve besede v « Koprivah« :
«S solzami kruh, to je grenka jed,
kosilo tako ne mika jeduha ;
oh! koliko ima pa tacih svet,
ki solze požirajo same brez kruha«.
Nemcova, ki je oblaževala in tolažila toliko ljudi, bila je sama
nesrečna. «Es ist leichter andere glücklich zu machen, als glücklich
zu sein«.
Radi tega ie tako opešala, da je zdaj tudi duh hiral in se je
vrnila v Prago vsa potrta. Iz bolniške postelje ni več vstala. Dne
21. prosinca 1862 izvršila je svojo trnjevo pozemeljsko potovanje —
ko je ravno večer pred svojo smrtjo gledala prvi zvezek svojih zbra-
nih spisov, ki so začenjale z « Babico«. Ugonobljeno je bilo to zlato
srce — trpelo je, dokler ni dotrpelo. Narodu, domovini je žrtvovala
vse srce — sama pa je umirala v revščini, uboštvu ! «To se ne sme
ponavljati!« sklenili so češki domoljubi in izrastlo je sedaj bogato
podporno društvo za pisatelje «Svatobor« — toda, Božene ni bilo več!
Kar se tiče društvenega delovanja Božene Nemcove, je zmiraj
iskreno spodbujala k novim idejam, nikdar pa ni zabredla v preti-
rane in včasi celo smešne skrajnosti.  Zahtevala je svobode za ženo.
254 A. Zavadil : Album čeSkih žen.
borila se je za njeno povzdigo, toda le .vedno v mejah ženske na-
rave. Zlata vredne so njene besede: «Žena mora biti povzdignjena
na vladarski sedež poleg- moža, ne da sodi, ne da kaznuje, temveč
da kot angel sprave posreduje med možem in svetom. V roke žene
je Bog vložil palmovo vejo vere in bakljo' ljubezni, da ju nosi pred
možem, kadar koraka v dušni boj. Žena ima ljudstvu vrniti zgubljeni
raj, ta žlahten biser — prej seveda mora znati, da ta biser počiva
na dnu njenega srca, ondi ga mora iskati«. In na drugem kraju
piše: «Skrajni čas je že, da žene jenjajo si domišljevati, da so na
svetu le zarad parade in gizde«. To so zdrave mish o ženski osvo-
boji in zato zvesta si poklica in dolžnosti žene, Nemcova kliče :
«Zeny češke, matky češke, jedina nam budiž slast' : vychovati naše
deti — pro tu slavnou, drahou vlast!« (Češke žene, češke matere,
edino nam bodi veselje : vzgojiti svojo deco za to slavno, drago
domovino.)
V domaći pisavi ter priprostem pripovedovanju je Nemcova
nedosežna, zraven pa ustreza vsem zahtevarn moderne estetike. Njeni
spisi so po obliki dovršeni, karakteristika oseb je mojsterska. Gladek
govor je prepleten s poučnimi sentencijami, pregovori, podobami,
živahnimi dovtipi, zdrave domače šale slajšajo že itak mično pripo-
vest. Osebe v povestih so res tipi iz ljudstva, naslikane s psiholo-
gično pristnostjo. Med vsemi je pa «Babica« zares najkrasnejša in
najdražja dedščina po dražestni Boženi — to je katekizem ljudstva;
čimveč jo čitaš, tembolj ti ugaja. Babica je prestavljena ne le v vse
slovanske jezike, temuč tudi na francosko, rumunsko, angleško in
večkrat že na nemško. Nemcova sama je drugo povest «Pphorska
vesnice« («Planinska vas«) smatrala za najbolj dovršeno svoje delo,
katero je spisala v bulskem narečju. Krasne so njene drobne pripo-
vesti in ne bilo bi zanje škoda slovenskega oblačila. .Svoja opazo-
vanja na potovanju nacrtala je v potopisnih spominkih.
Velike reči so bile le po velikem naporu storjene in slava ni
bila še nikdar plačilo lenuhov. Nemcova si je svojo slavo krvavo
pridobila. A'elike so zasluge Božene Nčmcove za češko književnost,
njena znamenitost pa se še pomnoži, ako pomislimo, kakošen upljiv
so imeli spisi Nemcove na nadaljno prebujo češkega ljudstva. O da
bi v obče slovanske žene izpoljnjevale sveto dolžnost, katero jih je
Nemcova v svojih spisih tako iskreno učila : ljubiti drago domovino,
delati za njo po svojih močeh in narodu vzgojcvati pogumen, za-
veden, rodoljuben zarod.