GORNJI GRAD
LJUBNO
Mu: M UM • Minul iii
TISKANO NA EKOLOŠKEM -'OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU	'
mlrnym s spotov mm$
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o.o.
Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje
Telefon: 063/ 831-521,831-532, 831-055, 831-594
Telefax: 063/ 832-140, 832-272
Riž splendor........118,00 sit/kg
Sanka v ovitka......... 835,00 sit/kg
Mortadela šampion........ 690,00 sit/k<
Detergent Persil 3 kg.......989,00 sit/kg
Mehčalec CIKLAM 4 I.......... 283,00 sit/kg
Moške srajce (flanela)........1.190,00 sit/kom
Toaletni papir 10/1 .....157,90 sit
Ponudba vetja do razprodaje
JHožnast nakupa aa.im.niae.:
-	nad 5.000,00	3 abeaki
-	nad 7.000,00	4 o bea ki
-	nad 10.000,00	5 abeakaa
Še vedno pa vam nudimo po ugodnih cenah ozimnico (jabolka 49,00 sit/kg I. klasa, krompir ...)
beaz abeas.ti	'OVH 5»© kfb ■!
beaz abeas.ti	w
beaz abees.ti SEPRIP0R0Č4^0
1161IS	Ifoiirje in Ljubno ob S srnji tri: S32 011 in 841 267
Ugodna ponudba:	
- klasični parket	2.869,00 SIT
- radiatorji Jugoterm	
- vratna krila	7.800,00 SIT
- armature Armai še po stari ceni	
- luči in plafonjere	od 1.449,00 SIT dalje
- akumulatorji od	3.860,00 SIT dalje
- žlebovi	299,00 tm
- granitogres plošče	od 1.849 SIT dalje
Pri omenjenih artiklih še dodatni 5% popust pri plačilu z gotovino!	
Se priporočamo	za obisk in nakup!
®
P. E. TRGOVINA MOZIRJE
PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
Lgf	JEZM. JSZMl ^ ^ M
NaSIMSTiCa
Slovenski vojaki - lokostrelci
foto: Sašo Bernardi
Glin Žagar st vo uspešno tudi s stavbnim pohištvom
Turist išče direktorja in svež kapital
Intervju : Zdravka Hriberšek - Ladinek, predsednica OO LDS Mozirje
Odkod denar za šolstvo?
Slovenski vojaki na lokostrelskem tekmovanju
Nova smrtna nezgoda s traktorjem
Vsak začetek je težak
Kot ste, spoštovane bralke in cenjeni bralci, lahko prebrali že v uvodniku 19. številke, ki ga je podpisal direktor podjetja EPSI, Marko Lenarčič, me je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na podlagi javnega razpisa kot samostojnega podjetnika izbral za novega izdajatelja Savinjskih novic. Številka, ki je pred vami, je torej nekako krstna, nekakšen uvod v naše novo druženje, saj sem vas kot urednik vsakih štirinajst dni "obiskoval“ že do sedaj.
Veliko je bolj in manj opaznih novosti, ki prihajajo s spremembo izdajateljstva. Nekaj jih boste gotovo hitro opazili že v tej številki (nove rubrike, večji obseg, oblikovne spremembe...), nekatere pa bodo našle svoje mesto v Savinjskih novicah do izteka letošnjega leta. Med njimi tudi težko pričakovana - barvna naslovnica! Prihajajo pa tudi rubrike, ki jih doslej v "novicah" še ni bilo. Upam, da na naše in predvsem vaše zadovoljstvo.
Žal prenos izdajateljstva (do sedaj) ni bi! opravljen v celoti, kakor to predvideva Odlok o izdajanju javnega glasila Savinjske novice, kar v praksi pomeni, da je uredništvo Savinjskih novic ostalo brez arhiva iz obdobja januar 1992 - september 1994 in brez ažuriranega seznama naročnikov. Če smo številko vendarle nekako sestavili tudi brez arhiva, pa je bila edina zasilna rešitev v drugem primeru uporaba seznama naročnikov iz konca leta 1991, ki pa je seveda v mnogočem drugačen od aktualnega. Ravno v tem tiči razlog, da ste pričujočo številko dobili tudi nekateri, ki v zadnjem času niste bili naročniki, gotovo pa so tudi takšni, ki so nazadnje bili naročniki, pa te številke niso prejeli. Zavedamo se neljube sitacije, ki je s tem nastala in se vam za vse težave glede tega opravičujemo. Istočasno pa vas prosimo tudi za razumevanje, saj se bo stvar z našim skupnim sodelovanjem gotovo kmalu uredila.
Vljudno torej prosimo vse, ki ste naročniki Savinjskih novic, pa te številke niste prejeli, sporočite nam čimprej svoj naslov (telefonsko ali pismeno), številko vam bomo takoj poslali! Enako vljudno pa prosimo tudi vse tiste, ki so zadnjo številko prejeli, pa Savinjskih novic ne želijo prejemati, da nam svojo odločitev sporočijo na enak način. Z razumevanjem jo bomo upoštevali, čeprav sta naša želja in cilj ravno nasprotna - ustvarjati vedno boljši časopis in imeti vedno več naročnikov. Slednji bodo imeli poslej pri plačilu naročnine tudi večji popust kot doslej.
Lepo vas pozdravljam do 21. oktobra, ko bo izšla 21. številka!
Vaš,
Franci Kotnik

IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 50100-620-128 05 1117114-23833. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje.
Glin Žagarstvo Nazarje
Uspešno tudi s stavbnim pohištvom
Podjetje Glin Žagarstvo je začelo s svojim poslovanjem 17. novembra 1992, nekaj dni prej kot ostala podjetja hčerke nazarskega holdinga Gorenje Glin. Žagarstvo je tudi edino Glinovo podjetje, o katerem od takrat še nismo pisali. Naš sogovornik je bil namestnik direktorja, Peter Cajner.
Kot je povedal, je Glin Žagarstvo konec leta 1992 zaradi znanih vzrokov ostalo pravzaprav brez vsega obratnega kapitala. Skladišči surovin in gotovih izdelkov sta bili tako rekoč prazni in največji problem je bil, kako znova vzpostaviti normalen tok proizvodnje. Takrat je Žagarstvu priskočil na pomoč Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki je z odobrenim kreditom postal tudi večinski lastnik podjetja. Kredit je sicer omogočil začetek proizvodnje, kljub temu pa so bili prvi meseci zelo težki. Kar nekaj časa je trajal boj za vnovično pridobitev kupcev, ki so prej odšli zaradi neobratovanja. Dodatno je situacijo oteževala tudi motena oskrba z lesno surovino, navkljub vsemu temu pa je podjetje že v letu 1993 začelo poslovati precej bolje. Na trgu in pri poslovnih partnerjih se je ustvarilo ime Žagarstva, temu primerno pozitivno pa je bilo tudi gibanje poslovnih rezultatov. V leto 1994 je podjetje vstopilo poslovno že precej močnejše. Mesec januar je bil, kot pravi Cajner, sorazmerno skop, primanjkovalo je namreč lesa, že naslednji meseci pa so bili boljši in rezultati so se hitro izboljševali.
Meseca maja, o tem smo poročali, je nastal problem v
sosednjem podjetju Glin Stavbno pohištvo. Zadeva se je končala s stečajem, Sklad pa se je odločil, da glavni del proizvodnega programa prevzame Žagarstvo. 10. maja je podjetje zaposlilo 120 delavcev bivšega Stavbnega pohištva in pričelo sanacijo. "Težave pri tem so bile večje, kot smo pričakovali," poudarja Cajner "in prvi mesec je bil pravzaprav mrtvi tek. Nato pa je proizvodnja vendarle stekla in sedaj so rezultati že na tistem nivoju, ki je bil predviden s sanacijskim programom. To je zelo vzpodbudno."
Da so v Žagarstvu z dosedanjimi rezultati stavbnega programa lahko zadovoljni, dokazuje tudi podatek o trikratnem dvigu produktivnosti na zaposlenega. Obseg proizvodnje samo v dopoldanski izmeni presega obseg, ki so ga v Stavbnem pohištvu pred tem dosegali z dvoizmenskim delom. Mesečna realizacija na programu stavbnega pohištva tako sedaj že dosega 800 do
900.000	nemških mark. "Seveda pa je potrebno v vseh fazah poslovnega procesa storiti še veliko. Pri tem mislim predvsem na proizvodnjo, trženje in razvoj," dodaja Cajner in pove, da je veliko sposobnih kadrov iz Stavbnega
pohištva odšlo že prej, da pa nekateri znova trkajo na vrata. Ko je govora o proizvodnem programu podjetja Glin Žagarstvo, Peter Cajner navaja, da je le-ta sprva zajemal vse oblike žaganega lesa, vključno z raznovrstnimi oblogami, in vrtni program. S prevzemom proizvodnje stavbnega pohištva se je program razširil še na fasadna okna s senčili in lepljen program. Spremenjen proizvodni program je pomenil tudi drugačno strukturo prodaje. Izdelke iz vrtnega programa v glavnem izvažajo na zahodnoevropski trg, stavbno pohištvo pa gre delno v izvoz (Avstrija, Nemčija, Makedonija) delno na slovenski trg. Slovenski kupci Glinovega stavbnega pohištva se vračajo, v Žagarstvu pa računajo tudi na postopno odpiranje hrvaškega trga.
Pred prevzemom programa stavbnega pohištva je Žagarstvo zaposlovalo v povprečju 150 delavcev, danes jih je 270. Tudi z novimi zaposlitvami so ohranili ugodno razmerje med proizvodnjo in režijo. "Ne glede na apatičnost delavcev iz Stavbnega pohištva, ki jo je bilo videti še pred petimi meseci, se je v tem času oblikoval složen kolektiv, ki tvori skupaj z ostalimi čvrsto celoto. Najboljša potrditev
ugodnih poslovnih rezultatov pa je gotovo odločitev večinskega lastnika, Sklada Republike Slovenije za razvoj, da delavce v programu stavbnega pohištva po treh mesecih pogodbenega dela zaposli za nedoločen čas.
"Med nalogami, ki nas čakajo jutri in pojutrišnjem, bi najprej omenil dvig produktivnosti, zmanjšanje vse vrst stroškov in povečanje izkoristka lesne mase. Povsod so namreč še rezerve. Izboljšati moramo tudi sistem trženja. Omeniti moram tudi razvoj in ob tem prehod na površinsko zaščito oken, kar pomeni, da bodo okna primerna tudi za suho montažo, to pa je zelo pomembno predvsem za zunanje trge. Izdelan je tudi model novega okna, trislojno zlepljenega, pri katerem je delovanje lesa minimalno. Prvi odzivi so zelo dobri," zaključuje svoje razmišljanje Peter Cajner.
V Glinu Žagarstvo so očitno na dobri poti, da končno spet postanejo "normalno podjetje z normalnim poslovanjem”. Ob vseh načrtih jih moti le neurejeno stanje na področju odkupa lesa,-saj država ne zna ali ne more vsaj omejiti, če že ne preprečiti, nelojalne konkurence.
KF
m
V Žagarstvu so zaskrbljeni glede oskrbe z lesno surovino
GP Turist Nazarje
Iščejo direktorja in svež kapital
Nazarsko gostinsko podjetje Turist se nahaja v nezavidljivem položaju, ki pa ni brez izhoda. Tako nekako so strnili svojo ugotovitev člani občinskega izvršnega sveta na zadnji seji, ko je bilo govora tudi o omenjenem podjetju. Kot je znano, je IS že pred časom imenoval komisijo za spremljanje razmer v Turistu, prav ta komisija pa je tokrat posredovala tudi svoje prve ugotovitve.
oprema, kot je to primer marsikje, nikakor ne more več zadovoljivo služiti svojemu namenu, Potreben je svež kapital za njeno prenovo oziroma zamenjavo, ki pa ga zaenkrat ni videti. Ima pa Turist zelo zanimive lokacije svojih lokalov, kar pa tudi ni brez pomena.
Turist je v lanskem letu prodal Rinko v Solčavi, mozirski Turist, ki je prinašal visoko izgubo, je oddal v najem za deset let, Jumbo ob Savinjskem gaju, ki je bil tudi v najemu, je pogorel, ostali pa so še lokali Bohač in Bistro T v Nazarjah, Slaščičarna v Mozirju, Dren na Rečici in Planinka na Ljubnem.
Lastninjenja v Turistu še ne morejo pričeti, ker so nekateri objekti v postopku denacionalizacije. V Nazarjah so staro Bohačevo zgradbo vrnili staremu lastniku v naravi, Tur-
razpis se ni javil noben kandidat, na drugega pa dva, vendar se niso mogli odločiti niti za enega niti za drugega. Ni jim torej preostalo drugega, kot da vršilcu dolžnosti direktorja, Jakobu Plazniku, podaljšajo mandat do končne rešitve.
Izvršni svet je podprl mnenje komisije, da bo potrebno znova poskusiti z novim razpisom, v katerem bo potre-
bno kandidate zavezati, da izdelajo predlog rešitve sedanje situacije vključno s pridobitvijo finančnih sredstev. Seveda pa tudi v tem primeru ne bo vse rešeno. Vsaj tako dolgo ne, dokler ne bodo za družbene in zasebne gostince v resnici in ne samo na papirju veljali enaki pogoji.
KF
Otvoritev
Slovenske
posojilnice
17. septembra je bila v Borovljah na avstrijskem Koroškem otvoritev Slovenske posojilnice. Po zaslugi našega rojaka Jožeta Jeraja, državnega konzula v Celovcu, se je slovesne otvoritve poleg njega udeležil tudi predsednik upravnega odbora Zgorn-jesavinjske hranilno kreditne službe Mozirje, Matija Petrin.
Stari Bonačev objekt (levo) je Turist vrnil, obdržal pa novejšega (desno)
Situacija v podjetju je slaba, razlogov za takšno stanje pa je več. Predvsem zaskrbljuje premajhen promet na zaposlenega, fiksni stroški so razmeroma visoki, podjetje pa je pri dobaviteljih zadolženo približno v višini enomesečne realizacije. Bančnih kreditov podjetje nima in ni izdalo nobenih hipotek.
Zelo očitno je, da so vsi Turistovi objekti oziroma lokali potrebni temeljite obnove. Dvajset in več let stara
ist pa je obdržal novejši objekt s pripadajočim zemljiščem. V Mozirju je bil zahtevek za vračilo bivšega hotela zavrnjen, medtem ko je slaščičarna v najemniških prostorih. Na Rečici zahtevka za denacionalizacijo ni bilo, na Ljubnem pa je bil vložen zahtevek za del pritličja, katerega Turist nima namena vračati v naravi.
Da bi rešili težak položaj, iz katerega je viden izhod le v svežem kapitalu, so v Turistu že dvakrat razpisali mesto direktorja podjetja. Na prvi
Na otvoritvi (od leve): Mihael Demšar, predsednik Zveze HKS Slovenije, Jože Jeraj, državni konzul v Celovcu, Matija Petrin, predsednik UO HKS Mozirje
Podjetniški kotiček
Čeprav ni ravno čas letnih obračunov, pa vselej sledimo novostim in razlagam v zvezi z ugotavljanjem letnega uspeha poslovanja.
Tako je Ministrstvo za finance (pojasnilo RUJP z dne 1.9.1994) podalo še eno pojasnilo v zvezi s koriščenjem začetniških davčnih olajšav za samostojne podjetnike. Čeprav smo bili doslej priča razlagam, da je "ustanovitev" samostojnega podjetnika posameznika nova statusna in organizacijska oblika, ki z morebitnim prejšnjim poslovanjem nima veliko skupnega, nas je skorajda presenetilo tolmačenje RUJP v zvezi s preoblikovanjem d.o.o. v samostojnega podjetnika in z ohranjanjem pravic v zvezi s tem.
Podjetnik, ki se je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah preoblikoval iz družbe z omejeno odgovornostjo (registrirane pred 31.12.1993) v samostojnega podjetnika posameznika in pri tem ohranil enako dejavnost, kot jo je vršila prej d.o.o., lahko do konca izkoristi začetniške davčne olajšave.
Problem v zvezi z začetniškimi davčnimi olajšavami nastaja tudi zaradi sprememb ulic in naselij na demografsko ogroženih območij, vsaj na našem območju. Dogaja se, da izpostava RUJP ne priznava začetniških davčnih olajšav podjetnikom, ki imajo obratovalnice na območjih, ki ne nosijo več imen naselij in zaselkov, navedenih v Odloku o demografsko ogroženih območjih.
Odlok o gospodarsko ogroženih območjih je bil sprejet na podlagi kriterijev, ugotovljenih v času sprejemanja Odloka, ki je veljal za čas od leta 1990 do 1993. Drugi odlok, ki velja od leta 1994 do leta 1996, je samo podaljšan prejšnji odlok, kar pomeni, da se v času podaljševanja predpisa kriteriji niso ponovno preverjali.
To z drugimi besedami pomeni, da naj bi štela po tem odloku za demografsko ogrožena vsa tista območja, ki so bila na seznamu demografsko ogroženih v času spreminjanja zakonodaje, ne glede na to, če so se kasneje imena teh naselij spremenila.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pripravilo Odlok, tolmači izvajanje odloka o demografskih območjih tako, kot je opisano zgoraj. Z omenjeno razlago se mora strinjati tudi Ministrstvo za finance. Po doslej znanih informacijah tečejo razgovori med obema Ministrstvoma v tej smeri, da naj bi se subjekti, ki jih je doletela sprememba imena naselij in zaselkov, izkazali s potrdilom Geodetske uprave, da je njihovo naselje v času sprejemanja prvega Odloka spadalo v območje demografske ogroženosti.
Samo upam lahko, da bosta taka logična razlaga in načelen dogovor med Ministrstvoma tudi pismeno potrjena. Do takrat pa bo potrebno še počakati.
Vida Skok
Savinja Mozirje
Otvoritev Family shopa
"Tfgovina mora zadovoljevati potrebe tako bolj kakor tudi manj zahtevnega kupca," je začel svoj odgovor na vprašanje o razlogih za otvoritev Family shopa v poslovnih prostorih trgovskega podjetja Savinja Mozirje direktor Gregor Verbuč. Pred slabimi štirinajstimi dnevi je namreč znana italijanska firma Family shop začela s prodajo v zgornji etaži mozirske blagovnice.
V Savinji so bili seznanjeni z dejstvom, da Family shop prihaja v Zgornjo Savinjsko dolino in po temeljitem premisleku so prišli do spoznanja, da je najboljša pot poslovno sodelovanje. Prihod Family shopa je prišel pravzaprav kot naročen, saj so se v Savinji zavedali, da je njihova ponudba tekstilnih izdelkov nižjega cenovnega razreda bolj šibka.
Zgornjo etažo blagovnice so preuredili in jo na^ ta način v celoti izkoristili, saj skladiščnega prostora sedaj praktično ni več. Opremo za prodajalno Family shop je v celoti prispeval dobavitelj, tako Savinja s to spremembo ni imela skoraj nobenih stroškov. Pač pa je Savinja s tem kar opazno povečala obseg poslovanja in s tem tudi dohodka. Krog potencialnih kupcev se je s tem povečal in razširil tudi izven doline, nenazadnje pa je to tudi nekakšen odgov<^ "akcijskim prodajam" v različnih nenamenskih prostorih.
In kaj pravzaprav ponuja Family shop: konfekcijske izdelke, med katerimi prevladujejo ženska, moška in otroška oblačila, posteljnina, tepihi, pletenine, obutev pa še kaj. Cene so, kot že omenjeno, konkurenčne, razlog za to pa tiči predvsem v velikih količinah in v tem, da prihaja blago na police direktno brez posrednikov.
KF
j|_________POLITIKA_______
Seja Izvršnega sveta SO Mozirje
Proračun, šolstvo, zobozdravstvo...
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
Trg mladosti 2, p.p.45
63320 VELENJE
telefon: 63 586 920
telefax: 63 855 645
Poslovne informacije
1.Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Gyora ter Veszprema poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Murski Soboti 26.10. ob
10.	uri. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje.
2.	Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, Ljubljana (CMSR) je v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki nedavno izdala dva nova poslovna priročnika. Tako Poslovati z Italijo kot Kako ustanoviti podjetje v tujini, predstavljata zanesljiv ažuren vir informacij o pogojih poslovanja v tujini, ki vas bo seznanil z osnovno regulativo na tem področju ter napotil na konkretne naslove za praktično izvedbo posameznega posla. Podrobnejše informacije lahko dobite na naslovu: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj - CMSR Kardeljeva ploščad 1, p.p.97, 61109 Ljubljana.
3.	Prejeli smo spisek ponudb in povpraševanj Gospodarske zbornice Slovenije.
4.	Tekom meseca oktobra so predvidena srečanja med predstavniki Republike Slovenije in Ruske federacije na nivoju vlad, ministrstev in zbornic. Prosimo podjetja, da nam sporočijo probleme, s katerimi se srečujejo pri sodelovanju z Rusko federacijo.
5.	Konec novembra, od 21.-25.11.1994 bo zasedanje Slovensko Kitajske mešane komisije za gospodarsko sodelovanje. Pozivamo podjetja, ki že sodelujejo ali bi želeli sodelovati s Kitajsko, da se prijavijo do 10. oktobra. Na razpolago je tudi spisek prioritetnih projektov iz province Jiangxi. Prijavnice dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
6.	V okviru spodbujanja regionalnega razvoja in sodelovanja med podjetji v Evropi, bo dne 21. in 22. novembra v Španiji, v mestu Bilbao konferenca Evropartenarial. Na Območni gospodarski zbornici lahko dobite katalog s 479-imi ponudbami za sodelovanje s strani španskih podjetij praktično iz vseh področij.
7.	Prejeli smo poslovne ponudbe in povpraševanja in predloge sodelovanja Madridske gospodarske zbornice.
8.	Nemško združenje upokojenih ekspertov nudi brezplačno svetovanje iz različnih področij proizvodnje, trgovine in drugih dejavnosti. Podrobnejše informacije in obrazec ža prijave dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
9.	V Strasburgu v Franciji bo v času od 16.-18. novembra potekal sejem rabljenih strojev pod imenom Usemac. Na sejmu bo sodelovalo tudi veliko nemških firm. Skupno bo ponujeno preko 100.000 rabljenih strojev iz vseh panog.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920.
Trinajsta seja Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje, ki je bila v četrtek, 22. septembra, je bila natrpana s pomembnimi točkami. Med drugim je IS razpravljal o rebalansu	občinskega
proračuna, o razmerah v gostinskem podjetju Turist Nazarje, o privatizaciji zobozdravstva, o investicijah v šolstvu in še o čem, a pojdimo po vrsti.
Najprej je bil na vrsti Turist. Več o tem lahko preberete na gospodarski strani. Takoj nato je sledila razprava o rebalansu občinskega proračuna, o čemer več v posebnem prispevku, na tem mestu morda le informacija, da so člani IS osnutek potrdili in ga posredovali v obravnavo občinski skupščini.
V nadaljevanju je Izvršni svet sprejel osnutek Odloka o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji, nato osnutek Odloka o zazidalnem načrtu obrtno-stanovanjske
cone “Spodnji trg" v naselju Gornji Grad in potem še predlog Odloka o ureditvenem načrtu Plest - Poljanca. Glede slednjega je bilo še največ razprave. Albert Toff iz Zavoda za urbanistično načrtovanje občine Mozirje je namreč pojasnil, da želita podjetji Kovinotehna in Cinkarna iz Celja v Logarski dolini graditi večje objekte oziroma prizidke sedanjim objektom, kar pa je za krajinski park nesprejemljivo. Omenjeni podjetji v nasprotnem primeru grozita s tem, da ne bosta sofinancirali čistilne naprave, ki pa je obvezna. Če je ne bo, noben objekt ne bo dobil soglasja za obratovanje. Predlog odloka gre v obravnavo na sejo občinske skupščine. Izvršni svet je nato na podlagi predloga, ki ga je pripravil Programski svet Savinjskih novic, izbral novega izdajatelja. To je samostojni podjetnik Franci Kotnik, ki je že doslej opravljal funkcijo glavnega in odgovornega urednika. Člani IS so izrekli tudi zahvalo dosedanjemu izdajatelju, podjetju EPS1 iz Nazarij.
Po tem sta bili na vrsti tematika investicij v šolstvu in privatizacija zobozdravstva. Tudi o teh temah pišemo v posebnih prispevkih.
KF
Zgornjesavinjski odbor
Slovenske ljudske stranke
Ponovno vas vabimo na pogovor s poslancem
dr. Francem ZAGOŽNOM
Osrednja tema pogovora bodo aktualna dogajanja na slovenskem političnem prostoru, predvsem v luči nejasnosti v vladni koaliciji, sodelovanje strank slovenske pomladi, lokalna samouprava in priprave na volitve, lastninjenja družbenega premoženja - zahteva po dodatni razdelitvi certifikatov.
Pogovor bo
v nedeljo, 9. oktobra 1994 ob 9. uri v sejni sobi SO Mozirje.
Vabljeni!
POLITIKA
¥
lili
Pogovor s predsednico občinskega odbora LDS,
Zdravko Hriberšek - Ladinek
"Čim manj novih občin - bolje bo!"
Pred pravim pričetkom letošnje vroče politične jeseni, vsaj tako je bila napovedana, je z mesta predsednika Državnega zbora odstopil Herman Rigelnik. Za novega predsednika parlamenta je bil izvoljen dotedanji predsednik poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije, Jožef Školč. O tem in tudi o drugih aktualnih temah smo se pogovarjali s predsednico občinskega odbora LDS Mozirje, Zdravko Hriberšek -Ladinek.
SN: Gospa Hriberšek -Ladinek, najprej bi vas zaprosili za komentar dogodkov v parlamentu in vladni koaliciji okrog izvolitve novega predsednika Državnega zbora.
HRIBERŠEK-LADINEK:	Glede
samega izbora kandidata za predsednika Državnega zbora menim, da je razumljivo, da ga je dala LDS, saj je to največja parlamentarna stranka z največjim številom poslancev, konec koncev pa je bil tudi bivši predsednik Herman Rigelnik izvoljen na listi LDS. Kar pa se tiče samega kandidata in sedanjega predsednika Jožefa Školča, lahko povem svoje mnenje, da je to človek, ki v politiki sodeluje že precej časa. Je dober politik novega kova, dober pogajalec, res pa ni medijsko najbolj privlačna oseba, kamera ga nima preveč rada. Razlogov,
zakaj ne bi bil primeren za to funkcijo, ne vidim in mi je zato reakcija Lojzeta Peterleta v obliki odstopa s funkcije zunanjega ministra nekoliko čudna, še posebej zato, ker je pri oblikovanju vlade sam
prisoten pri oblasti, toliko možnosti imaš realizirati svoj program.
SN: Preselimo se sedaj v občinski prostor. Mineva tretje četrtletje, odkar je
Zdravka Hriberšek - Ladinek
izrecno želel to funkcijo. Morda je potrebno gledati ta odstop tudi skozi oči stranke Slovenskih krščanskih demokratov, v kateri niso bili vsi za vstop v koalicijo. Morda se je moral tokrat predsednik podrediti volji svoje stranke.
SN: Mislite, da je to samo uvod v izstop stranke SKD iz koalicije?
HRIBERŠEK-LADINEK:	Sprva
je bilo videti res tako, sedaj pa kaže drugače, saj stranka SKD pripravlja predlog za novega zunanjega ministra. Ob vsem tem je treba tudi upoštevati, daje LDS dokazala, da lahko glasovanje o neki zadevi uspe tudi brez krščanskih demokratov. Zato pričakujem, da se bodo le-ti odločili za potezo, ki jim bo objektivno prinesla največ. Znano dejstvo je, da kolikor si
bila izvoljena nova občinska vlada, pri katere oblikovanju je sodelovala tudi vaša stranka. Kako ocenjujete delo skupščine in vlade od takrat dalje?
HRIBERŠEK-LADINEK:	Stanje,
kakršno, je bilo pred zamenjavo vlade, ko so se vrstile obtožbe na njen račun in na račun njenega predsednika, je bilo treba prekiniti. Zasedanja skupščine so bila pogosto nesklepčna, skoraj bi zavladalo brezvladje oziroma enovladje. Zadeva se je po določenem času uredila skozi skupščinsko proceduro in izvoljena je bila nova vlada. Seveda se sedaj pojavljajo tudi že ocene njenega dela. Moje mnenje je, da je vlada Jakoba Presečnika navkljub zelo kratkemu času naredila ogromno na prostorskem področju, kamor prištevam tudi sanacijska dela odpravljanja
posledic različnih naravnih nesreč. Veliko je bilo narejenega tudi na področju priprave različne dokumentacije, kar je osnova za nadaljnje aktivnosti. Ljudje seveda upoštevajo v glavnem samo tisto, kar se vidi, manj ali pa nič pa tisto, kar se pripravlja. Predsednika Izvršnega sveta poznam še iz časa, ko sva bila sodelavca v gradbenem podjetju, zato me ne preseneča, da je skupaj s svojo ekipo uspel rešiti toliko problemov s tega področja. Ne gre seveda prezreti tudi ostalih zadev, ki jih je uspešno opravil Izvršni svet, kakor tudi vloge predsednika občinske skupščine, ki je njene seje znova spravil v red. Status občine Mozirje je v republiškem merilu sedaj le nekoliko drugačen, kar bi lahko sklepali tudi po tem, da so nas v zadnjem času obiskali številni predstavniki ministrstev in drugih državnih organov.
SN: Zelo aktualna tema sedanjega trenutka, ki bo neposredno vplivala na število naslednikov sedanje občinske oblasti, je lokalna samouprava. Kakšno je stališče LDS v zvezi s to problematiko?
HRIBERŠEK-LADINEK:	Sama
sem od vsega začetka sodelovala pri delu občinske komisije za lokalno samoupravo in bila edina, ki sem bila mnenja, da je drobljenje naše občine nerazumno. Že Slovenija je dovolj majhna, da večje število občin pomeni večjo centralizacijo in ustvarjanje periferije v pravem pomenu besede. Zato sem prepričana, da čim manj bo novih občin na ozemlju sedanje občine Mozirje, bolje bo. Površinsko je naša občina res velika, vendar moramo ob tem pomisliti, od česa bodo
POLITIKA
lili
V
Osnutek odloka o
spremembi občinskega proračuna
Več sredstev za kolektivno komunalno rabo
Na podlagi dejansko realiziranih prihodkov od 1. januarja do 30. junija bo proračun občine Mozirje za leto 1994 spremenjen. Osnutek odloka te spremembe je na zadnji seji obravnaval občinski izvršni svet.
živele nove občine. Veliko govorimo o turizmu in podobnih dejavnostih, vendar je za to potrebna urejena infrastruktura. In nenazadnje - več je občin, težje je usklajevanje skupnih interesov. Mnogo premalo ob vsem tem razmišljamo tudi o ceni te preobrazbe. Lahko se še tako slepimo, vendar dejstvo ostaja, da več občin pomeni več uslužbencev, več administrativnih postopkov in zato več stroškov.
SN: Nova lokalna samouprava, kakršnakoli že bo, prinaša s sabo tudi lokalne volitve. Sedanjim občinskim skupščinam je bil mandat podaljšan do izteka leta, torej morajo biti najkasneje do takrat izvedene tudi volitve. Kako se v LDS pripravljate nanje?
HRIBERŠEK-LADINEK: Lokalne volitve bodo za vse stranke zahtevna zadeva. Nekoliko lažje bo morda le strankam, denimo SKD in SLS, ki imajo bolje organizirano mrežo na terenu.
Večje število občin pomeni večje število odborov, večje število aktivnih članov. V našem občinskem prostoru imamo sicer člane iz celotne doline, tako da glede tega ne bo težav. Vendar bi glede volitev rada pojasnila svoj pogled nanje.
Res, prav je, da so volitve, da dobimo novo vlado, itd. Vendar, spet se bomo ukvarjali s parcelacijo ustaljenih zadev, trošili bomo čas, energijo, istočasno pa bomo puščali ob strani druge življensko pomembne stvari. Ko se približujejo volitve, se stranke, tudi v skupščini je tako, osredotočijo samo še na to, prične se merjenje moči, začne se boj za oblast. Verjetno pa bi bilo treba v tistem času rešiti še kakšno stvar.
LDS bo na lokalnih volitvah sodelovala seveda s svojimi kandidati. Rezultat na volitvah je nehvaležno,	pravzaprav
nemogoče napovedovati. Tajne volitve so vedno lahko tudi presenečenje, kar pomeni, da so rezultati na koncu drugačni od pričakovanj.
V	strukturi prihodkov se je delež dohodnine zmanjšal za 10% in znaša nekaj manj kot 247 milijonov tolarjev. Bistveno manjši, kot je bil načrtovan, je davek od prometa nepremičnin, saj namesto 4,8 milijona tolarjev znaša le 616.000 SIT. Manjši je tudi davek na dediščine in darila (nekaj preko milijon tolarjev), medtem ko se je davek od premoženja povečal na 1,9 milijona tolarjev.
Bistveno so se povečala tudi dopolnilna sredstva republike, ki sedaj znašajo dobrih 264 milijonov tolarjev, to pa v strukturi spremenjenega proračuna predstavlja 47%. Celotna vrednost proračuna občine Mozirje tako namesto
503.800.000	SIT znaša
562.332.000	SIT, torej 58 in pol milijona tolarjev več.
V	strukturi odhodkov naj bi se sredstva za delo upravnih organov povečala za slabih 15 milijov tolarjev, sredstva za delo izvajalskih organizacij za dobrih 10 milijonov tolarjev, socialni transferji (subvencije vrtca in stanarin) za slabega pol milijona tolarjev, v podobnem znesku naj bi se povečale tudi dotacije na področju družbenih dejavnosti.
Plačila na področju družbenih dejavnosti naj bi poslej dosegala znesek slabih 16 milijonov, torej dva milijona več kot prej. Subvencije in intervencije v gospodarstvu naj bi
bile višje za pet milijonov tolarjev. V tem znesku so zajeta tudi dodatna sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v višini 1 milijon tolarjev, ki naj bi bila razdeljena v mesecu novembru.
Krajevne skupnosti naj bi s spremembo proračuna dobile dodatnih 9 milijonov tolarjev, katerih večino (6,5 milijona) bodo potrebovale za financiranje kolektivne komunalne rabe - za kontejnerski odvoz odpadkov od 1.9. dalje in za javno razsvetljavo od 1.10. dalje.
S tem ukrepom želi izvršni svet bolj angažirati krajevne skupnosti pri nadziranju porabe sredstev kolektivne komunalne rabe, katerih vir je v vsakem primeru občinski proračun. In ker se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta pokazalo, da so sredstva za kolektivno komunalno rabo prenizka, naj bi šlo v ta namen še 6,7 milijona tolarjev za pokritje nastalih stroškov pri kontejnerskem odvozu do 31.8. in pri javni razsvetljavi do 30.9.
Izvršni svet bo osnutek posredoval v obravnavo skupščini, kjer bo verjetno potrebno posamezne postavke še uskladiti.
KF
KF
MERX GP TURIST d.o.o.
NAZARJE
63331 NAZARJE, Zadrečka cesta 8
Na podlagi 36. in 38. člena statuta, upravni odbor Merx GP Turist d.o.o. Nazarje,
razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA.
Kandidati morajo poleg zakonskih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	strokovna izobrazba V. stopnje in najmanj 7 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih področjih vodenja;
-	ali strokovna izobrazba VI. stopnje in najmanj 5 let delovnih
izkušenj na enakih ali podobnih področjih vodenja;
-	da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge osebne lastnosti,
potrebne za organizacijo in vodenje poslovanja podjetja;
-	da ne obstajajo razlogi za prepoved poslovanja po zakonu;
-	da v svoji prijavi pripravi celovit kratkoročni program ukrepov, smernic lastninskega preoblikovanja ter elaborat,
ki bi bil osnova za vlaganje in pridobitev kreditov;
-	da obvlada znanje vsaj enega tujega jezika.
Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa, na naslov Razpisna komisija, Merx GP Turist d.o.o. Nazarje, Zadrečka cesta 8, 63331 Nazarje.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z VI. in VIL stopnjo izobrazbe.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka razpisa.
MERX GP TURIST d.o.o. RAZPISNA KOMISIJA
ZDRAVSTVO
Zobozdravstvo
Tri različice privatizacije
Izvršni svet SO Mozirje je na julijski seji zadolžil zobozdravstveni zavod in sekretariat za družbene dejavnosti, da pripravita variantne predloge privatizacije zobozdravstva v občini. Predlogi so sedaj pripravljeni.
Kot je povedal Darko Repenšek, sekretar omenjenega sekretariata, je mnenje zavoda glede odkupa opreme takšno, da bi bila v primeru, da odideta dva zobozdravnika s pripadajočim kadrom in zavod še naprej obstoja, oddaja opreme stvar Sveta zavoda. Če bi se preostali zaposleni priključili splošnemu zdravstvu, bi o opremi odločal njihov Svet zavoda, če pa bi se celoten zobozdravstveni zavod odločil za privatizacijo, bi z opremo razpolagal ustanovitelj. Druga varianta je manj verjetna, saj jo je direktor splošnega zdravstva, dr. Ivo But, upoštevajoč izkušnje iz preteklosti, označil kot nesprejemljivo. Glede načina organiziranja zobne tehnike obstajajo prav tako tri možnosti. Če celotno zobozdravstvo preide v privatno prakso, naj bi takšno možnost imeli tudi zobni tehniki, ki bi nato samostojno sklepali in pridobivali posle z zasebnimi zobozdravniki in zavodi. Če bi zobozdravstveni zavod kljub odhodu nekaterih zobozdravnikov ostal, bi slednje, ki bi prešli v zasebno prakso, s koncesijsko pogodbo zavezali k uporabi storitev obstoječe zobne tehnike v primernem deležu, glede na sedaj opravljen obseg teh storitev. Če pa bi prišlo do bistvenega	zmanjšanja
zobozdravstvenega zavoda in njegovega prehoda v okvir splošnega zdravstva, bi se ohranila dejavnost zobne tehnike v potrebnem obsegu, višek pa bi se reševal kot v primeru ukinjanja delovnih mest.
Kot je v svoje sklepe zapisal izvršni svet, bo svojo besedo glede tega rekla še občinska skupščina.
KF
ŠOLSTVO
3]
Investicije v šolstvu do leta 1999
Odkod denar za Rečico, Mozirje in Ljubno?
Konec junija je Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšavo prostorskega stanja osnovnih šol v Sloveniji v letih 1995-1999. Iz naše občine so bili prijavljeni trije projekti:	cen-
tralna osnovna šola Rečica ob Savinji, telovadnica OŠ Mozirje in nadgradnja OŠ Ljubno ob Savinji.
večjega športnega objekta, ki bi poleg športne vzgoje zadovoljeval tudi športno rekreacijske, kulturne, družabne in sejemske potrebe kraja in občine. Telovadnica dimenzij rokometnega igrišča s pripadajočimi potrebnimi prostori bi po predračunu stala 162.924.000 SIT. 45% vrednosti naj bi financirala država, preostanek lokalna skupnost.
Na Ljubnem ob Savinji je pouk v šoli organiziran dvoizmensko. V šoli tudi sicer vlada prostorska stiska, ki onemogoča boljše delo. Ker je na vidiku uvedba devetletnega šolanja, je potrebno šolski prostor povečati. To bi bilo možno z nadgradnjo večnamenskega prostora in novega dela šole. Predračun investicije znaša
84.968.000	SIT. 37.964.000 SIT naj bi bil delež, ki bi ga prispevala država, preostanek pa lokalna skupnost.
Kaj pomeni za nazorsko šolo občina s sedežem v Nazarjah?
Iz gradiva, ki ga je pripravil občinski Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je mogoče razbrati, da za izboljšavo sedanjega stanja šolstva v spodnjem delu doline obstajata dve možnosti: izgradnja nove centralne osnovne šole na Rečici ali širitev obstoječe osnovne šole v Mozirju. Stališča pedagoške stroke zagovarjajo prvo varianto ob tem, da bi v Nazarjah ostala podružnična šola za nižjo stopnjo, kraj višje stopnje pa bi lahko starši izbirali. Za izgradnjo šole na Rečici je po predračunu potrebnih
375.750.000	SIT. Slabo polovico tega zneska naj bi prispevala država, preostanek pa lokalna skupnost (občina, krajevna skupnost).
V Mozirju bi bila potrebna nova telovadnica. Po mnenju sekretariata bi bilo za dolino sprejemljivo in potrebno pristopiti k izgradnji
Razprava na seji izvršnega sveta v zvezi s šolsko problematiko je bila precej dinamična. Izpostavljen je bil problem telovadnic na podružničnih šolah, ki jih državni kriterij ne priznava, kar z drugimi besedami pomeni, da jih finančno ne podpira. Še posebej kritičen je ta problem v Nazarjah, kjer otroci sploh nimajo kakršnegakoli prostora za telesno vzgojo. Sicer pa se bo morala občinska skupščina odločiti, če podpira vse tri omenjene projekte, ker bo to pomenilo tudi obvezo zagotovitve potrebnih sredstev. To pa bo glede na zahtevnost investicij zelo težko. Tudi krajevne skupnosti naj bi se izrekle glede sofinanciranja in terminskega plana izgradnje.
KF
m.
KULTURA
m
IZ KS
Šmartno ob Dreti
Krajevni praznik ob 50-letnici požiga
Zveza kulturnih organizacij
Kakšna bo organiziranost kulture v bodoče?
Pred nedavnim se je sestal izvršilni odbor Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje, ki je razpravljal predvsem o svoji bodoči organiziranosti, dotaknil pa se je tudi drugih aktualnih zadev s področja kulture.
Da natančne projekcije bodoče organiziranosti sicer še ni, je na seji povedal tudi Vojko Stopar, strokovni delavec ZKO Slovenije. Omenil pa je, da naj bi strokovne tajnike ZKO prihodnje leto za razliko od sedaj financirala direktno republika, sredstva za delo prosvetnih društev pa bodo slej ko prej morale zagotoviti lokalne skupnosti oziroma bodoče občine. Glede tega si je želeti, da bodo slednje imele vsaj toliko posluha za kulturno dejavnost, kolikor ga ima sedanja občina. Še kako se v prosvetnih društvih pozna izpad sredstev, ki so jih vrsto let vse do lanskega marsikje za svojo ljubiteljsko dejavnost prejemala iz naslova krajevnih samoprispevkov. Večina mnenj je podpirala usmeritev, da zveza kulturnih organizacij na območju sedanje občine ostane v enakem obsegu tudi po uvedbi nove lokalne samouprave.
Ne glede na finančne težave pa so aktivna praktično vsa prosvetna društva v dolini. Letos tudi ni bilo zaznati izrazitega premora v dejavnosti med počitnicami, saj so se kulturniki kar uspešno vključevali v izvedbo posameznih turističnih in drugih prireditev. To še posebej velja za pevce. Sicer pa je že letošnji mesec kulture z nekaj stopenj višjo kulturno ponudbo v smislu kvalitete najavil, da je dejavnost v polnem razmahu. Od kasnejših prireditev so še posebej izstopale pevske revije in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko.
Programe dela za leto 1995 bodo prosvetna društva pripravila še v tem mesecu. Večjih adaptacijskih del v prosvetnih domovih za prihodnje leto ne načrtujejo, pač pa naj bi rešili prostorski problem društva v Lučah in zagotovili prenosno razsvetljavo za dramsko skupino. Letos je bil obnovljen prosvetni dom na Rečici ob Savinji. V nazarskem domu poteka obnova odra, v Bočni pa bodo adaptirali pevsko sobo.
FS
Razgrnjen osnutek obrtne cone Prihova
V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti bodo tretji vikend v oktobru, natančneje - v soboto, 22. oktobra, kot vsako leto pripravili praznovanje krajevnega praznika. Letos je razlog za to še nekoliko večji, saj mineva 50 let od požiga Šmartnega in Vologa.
Tega dne bo ob 14.30 uri na pokopališču uradno predana namenu tlakovana pot, nakar bo ob 15. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole proslava, po njenem zaključku pa še družabno srečanje krajanov. V sklop praznovanja bodo vključili tudi pogostitev ostarelih krajanov.
Sicer pa v tej krajevni skupnosti, ki je maja lansko leto edina izmed desetih v občini Mozirje izglasovala samoprispevek, uspešno uresničujejo referendumski program. Po tem, ko so
lansko leto otvorili cesto Šmartno - Lipa, so letos najprej opravili dela na pokopališču, začeli pa so tudi že s prenovo notranjosti gasilskega doma, kjer bo dobila svoje prostore tudi krajevna skupnost. V Šmartnem ob Dreti so letos obnovili preko 300 metrov vodovodnega omrežja, postavili so nov most preko Voložnice, opravljenih pa je bilo tudi nekaj manjših del na vodotokih. Skratka - referendumski program se izvaja po zastavljenem načrtu.
V kraju Brdo, ki je nastal z delitvijo kraja Homec - Brdo, še nimajo novih hišnih številk, a, kot pravijo, jih to tudi ne moti. Važno je, da so ostali v krajevni skupnosti Šmartno, v kateri uresničujejo vse življenske interese.
KF
Kot smo poročali, je Izvršni svet SO Mozirje sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka "zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova" v Nazarjah. Omenjeni sklep je bil 9. septembra objavljen tudi v slovenskem uradnem listu in obvešča vse zainteresirane, da je osnutek zazidalnega načrta razgrnjen v prostorih Skupščine občine Mozirje - Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj. Pripombe in predloge na razgrnjeni osnutek lahko vsi zainteresirani podajo v pisni obliki na zavod za urbanizem do konca meseca oktobra.
i r
Tel. 832-306
KF
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Nazarje
Zahteva po
samostojni občini uspela
V	zvezi s predlogom oblikovanja treh občin (Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad) na območju sedanje občine Mozirje je razpravljal tudi Svet KS Nazarje, ki je skupaj s KS Šmartno ob Dreti in zaselkoma Prihova ter Dobrovlje nad Mozirjem na referendumu izglasovala lastno občino.
V	Nazarjah so bili mnenja, da je na referendumu izglasovana občina sposobna zadovoljevati vse potrebe svojih prebivalcev v skladu z zakonom, saj izpolnjuje vse pogoje z izjemo popolne osemletke (sedaj pet razredov OS). Zelja po ustanovitvi lastne občine izhaja iz življenskih potreb po izboljšanju tako družbenega kot zasebnega standarda občanov, so dodali v Nazarjah in zatrdili, da od svoje zahteve ne bodo odstopili. S takšnim stališčem je soglašal tudi Svet KS Šmartno ob Dreti.
Po mnenju Sveta KS Nazarje sta obstajali le dve možnosti oblikovanja novih lokalnih skupnosti: občina Mozirje ostane takšna, kakršna je, ali pa se občine oblikujejo v skladu z odločitvami na zborih krajanov. V Nazarjah bi izvedli ponovni referendum o ustanovitvi občine in k volitvam ne bi pristopili tako dolgo, dokler ne bi imeli lastne občine.
No, kot kaže, jo bodo le imeli.
KF
Kako ohraniti današnje trenutke sebi in prihodnjim generacijam? Nič lažjega!
Poslužite se profesionalnih fotografskih storitev:
-poročni portreti v ateljeju
-reportaža poročnega obreda v cerkvi in na matičnem uradu
-reportaže proslav, prireditev in drugih svečanih obredov, tudi obhajilnih, krstnih ipd.
-portretna fotograßja za dokumente -razvijanje amaterskih dimov in izdelava slik -različne povečave
-strokovni nasveti fotoamaterjem o pravilnem snemanju in rokovanju s fotoaparati -fotoaparati in fotomaterial v stalni ponudbi
Kakovostne storitve in konkurenčne cene vam, sicer v novi organi zacijski obliki ViaS d.o.o., zagotavlja že poznana blagovna znamka
PE foto SDüEP
atelje:Gornji Grad	Justina Ugovšek-Bastl
ateje:Mozirje	telefon: 843-071
Tokrat vam v akcijski prodaji nudimo fotoaparate YASHICA po ugodnih cenah. Izkoristite priložnost, ker je količina omejena.
Prenovljeni prostori
pošte na Rečici
Na Rečici ob Savinji so v ponedeljek, 3.
oktobra, s priložnostno svečanostjo predali svojemu namenu prenovljene in razširjene prostore krajevne pošte v kulturnem domu.
Z investicijo, ki je dosegla vrednost skoraj štiri milijone tolarjev, je PTT podjetje Celje prenovilo praktično še zadnjo izmed svojih izpostav v Savinjski dolini. Lepo in funkcionalno urejeni prostori, ki imajo sedaj lastni vhod, bodo omogočali boljše pogoje dela zaposlenim in višjo kvaliteto storitev.
Kot jé ob priliki otvoritve povedal predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje, Jakob Presečnik, se je s to investicijo izboljšal standard poštnih storitev ne samo za domačine ampak tudi za ostale uporabnike, za kar se velja zahvaliti PTT podjetju iz Celja. Poleg samih poštnih prostorov so v prosvetnem domu prenovili sanitarije, dosedanje prostore pošte pa bodo preuredili v knjižnico in pevsko sobo. V doglednem času naj bi bilo v kulturnem domu napeljano tudi centralno ogrevanje.
Omenjena otvoritev je sovpadala s praznikom krajevne skupnosti Rečica, ki so ga na prijeten način obeležili tudi planinci z nedeljskim srečanjem na Golički loki.
KF
Predsednik Sveta KS, Jože Flribernik, predaja ključe upravnici pošte
TURIST BIRO SONJA	a
GRAD VRBOVEC NAZARJE	“
Tel. 831-316
OBVESTILO
Obveščam cenjene stranke, da nimam poslovalnice na avtobusni postaji v Mozirju, ampak še vedno v gradu Vrbovec v Nazarjah.
L	Delovni čas:
9.00 - 15.00, sobota in nedelja zaprto
Pet novih občin
Kot vse kaže, bo na območju sedanje občine Mozirje poslej pet novih občin, kar seveda ni v skladu s prvotnim predlogom vladne službe za reformo lokalne samouprave.
Po tem predlogu bi na območju sedanje občine Mozirje nastale tri občine: Mozirje (KS Mozirje, KS Nazarje, KS Šmartno ob Dreti in KS Rečica ob Savinji), Ljubno ob Savinji (KS Ljubno ob Savinji, KS Luče ob Savinji in KS Solčava) in Gornji Grad (KS Gornji Grad, KS Bočna in KS Nova Štifta). Občinska komisija za lokalno samoupravo, ki je obravnavala omenjeni predlog, je sprejela naslednje mnenje:
1.	Vidiki referendumskega glasovanja z
29.5.1994	so bili v celoti spoštovani le za referendumsko območje Gornji Grad, v ostalih območjih pa so bili le delno spoštovani ali pa sploh ne (KS Luče, KS Solčava, KS Šmartno ob Dreti).
2.	Nov predlog teritorialnega oblikovanja občin podaja popolnoma nove dimenzije, tako v pogledu velikosti, kot tudi v številu prebivalcev po posameznih občinah. Zato je bila izražena potreba, da bi ta predlog obravnavali na zborih krajanov. Ta zahteva je bila podana tudi zaradi uresničenja demokratičnih odnosov v bodočih občinah.
3.	Posamezni člani naše komisije, ki so tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, so izrazili željo in potrebo, da bi zaradi dosedanje organizacijske rasti ostalo območje sedanje občine enotno, torej občina v sedanjem obsegu.
4.	Izhajajoč iz tretje točke tega mnenja je nujno za prehodno obdobje, to je do popolne_ usposobitve novo izvoljenih organov občin, zagotoviti delovanje nekaterih skupnih funkcij (sociala, komunala, zdravstvo...) ali pa čimprej pristopiti k oblikovanju pokrajin.
Državni zbor pa je, kot verjetno že veste, sprejel zakon, ki določa, da bo poslej v Sloveniji 147 občin, med katerimi so tudi: Mozirje (+ Rečica), Nazarje (+ Šmartno), Gornji Grad (+ Bočna + Nova Štifta), Ljubno ob Savinji in Luče (+ Solčava). Ta mreža občin se bo lahko v prihodnje še spreminjala, dovolj bo le referendum na tistem območju, ki bo želelo spremembo.
KF
"Biti svoj na svojem!"
je bilo osnovno sporočilo protifašističnega vseljudskega zborovanja v Celju, ki je pod geslom "Ne vrag, le sosed bo mejak !" podčrtalo težnjo k nepolitičnemu povezovanju in graditvi enotnosti ljudi tega dela Slovenije ter celotne države.
V pozdravnem govoru se je predsednik države Milan Kučan zahvalil vsem, ki so zmogli ohraniti zvestobo svojemu narodu in to v vseh, posebno še v najtežjih trenutkih njegove zgodovine. V nadaljevanju zborovanja so slovenski igralci interpretirali domoljubna, narodnoobrambna dejanja in osebnosti, zaslužne za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter utrjevanje nacionalne zavesti (Prešeren, Slomšek, Maister in drugi). Poudarjena je bila kontinuiteta upiranja prebivalcev tega območja potujčevalnim pritiskom skozi zgodovino, od taborov preko Maistrovih borcev, NOB, do zadnjih bojev za samostojno Slovenijo leta 91. Poudarjena je bila domoljubna vloga katoliške cerkve, predvsem škofa A.M. Slomška, ter enotnost tega dela Slovenije v odporu proti zavojevalcem.
Osrednji govornik Jožef Školč, predsednik državnega zbora, je med drugim pozval vse k enotnosti v različnosti, predvsem tistih, ki v imenu ljudi, ki so jim to zaupali, odločajo in vodijo državo. Kot je dejal, naše razprtije in medsebojne zamere Evrope ne zanimajo, razen tistih, ki so jim naša notranja nesoglasja voda na mlin pri njihovih težnjah po delih našega ozemlja. Zato smo, po Školču, tako enotni kot ob plebiscitu tudi danes dolžni braniti temelje civilizacije, zakaj svet nas bo presojal zgofj po uspešnosti.
Poleg obeh predsednikov in številnih ljudi iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline so zborovanje s svojo prisotnostjo počastili naslovni škof Vekoslav Grmič, celjski opat Friderik Kolšek, ministra za notranje zadeve in obrambo Andrej Šter in Jelko Kacin, visoki predstavniki slovenske vojske in predstavniki političnih strank.
Druženje množice udeležencev je potrdilo domoljubno, še posebej nadstrankarsko in neideološko širino prireditve, ki se je v spominjanju preteklosti trdno umestila v sedanjost.
Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi
Zbranim na protifašističnem zborovanju je spregovoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan
PD Gornji Grad
Srečanje z nekdanjimi sograditelji društva
Niso ravno pogosta, so pa zato toliko bolj ganljiva in prisrčna srečanja ljudi, ki so s svojim minulim delom in znanjem usmerjali tok delovanja in razvoja po društvih.
Prav zato je srečanje planincev in soustanoviteljev Planinskega društva gesta, s katero je sedanji upravni odbor dokazal, da zna ceniti sadove dela generacij, ki so v sleherni kotiček doma na Menini in društva v celoti vgradile nezrušljivi kamen, kateremu ustvarja nadgradnjo sedanja generacija.
Srečanje je bilo namenjeno predvsem obujanju spominov in seznanitvi prisotnih s sedanjim delom društva. Predsednik
Gugi Fale je predstavil obdobje zadnjih let in v nadaljevanju razgrnil želje in načrte društva za v prihodnje. Nande Rifelj, starosta planinskega društva, pa je v svojem govoru poudaril različna obdobja delovanja društva, od ustanovitve naprej. Poudaril je težko finančno in materialno obdobje v času izgradnje doma in s tem povezano neverjetno voljo, ki je danes nekaterim povsem tuja, na poti k uresničitvi zastavljenega cilja. Posebej se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izgradnji pristave in obnove doma leta 1976, sedanji in bodoče rodove pa pozval k poglabljanju ljubezni do slovenskih planin.
Edi Mavrič
Stara in nova generacija PD Gornji Grad
Predsedstvo OGZ Mozirje
Gasilski tolar vse tanjši ?
Predsedstvo in nadzorni odbor OGZ sta na svoji osmi redni seji, sklicana je bila na Rečici ob Savinji, med drugim obravnavala predlog rebalansa občinskega proračuna, po katerem ostajajo gasilci brez realnih možnosti za uresničitev programa, katerega so si začrtali ob začetku leta.
Pri pregledu sklepov zadnje seje je bilo ugotovljeno, da so leti v glavnem realizirani. Poveljnik Jože Zlatinšek je predsedstvo seznanil s sklepi seje poveljstva, s katere smo poročali v prejšnji številki. Določene postavke je predsedstvo dopolnilo, strinjali pa so se, da morajo biti sklepi poveljstva zavezajoči tako za poveljstva gasilskih društev kot za samo predsedstvo. Predvsem je potrebno, najkasneje pa v mesecu požarne varnosti, po društvih pripraviti podatke o lastnikih traktorskih cistern in sicer na formular, katerega mora pripraviti poveljstvo OGZ.
Analiza občinskega tekmovanja je pokazala dobro organizacijo posameznih tekmovanj (Rečica in Pobrežje), kar se je nenazadnje odrazilo v dobrih rezultatih desetin. Tudi v bodoče bo potrebno vztrajati, da bodo društva pošiljala na tekmovanja vsaj eno člansko desetino. Predsedstvo je kritično obravnavalo neudeležbo nekaterih na pionirskem in mladinskem tekmovanju. V kolikor se stanje ne bo izboljšalo, bo potrebno tozadevno (ne)deld finančno vrednotiti (motivirati).
V mesecu požarne varnosti naj bi po društvih potekale akcije preventivnih ukrepov, s katero naj bi dobronamerno opozarjali občane na možno požarno ogroženost. Po novem zakonu o gasilstvu je osnovna naloga le-teh prav preventivno preverjanje požarne varnosti. V skrajnem primeru nespoštovanja navodil s strani občanov so gasilci dolžni o primeru obvestiti požarnovarnostnega inšpektorja.
Precej zaskrbljenosti je med člani predsedstva povzročila informacija, po kateri naj bi IS ob predvidenem rebalansu občinskega proračuna namenil za požarno varnost ter zaščito in reševanje samo dodatnih 300.000 SIT, kar predstavlja komaj desetino potrebnih sredstev. V kolikor bo skupščina sprejela predlog IS, ne bo možno realizirati realno zastavljenega plana dela in finančnega načrta občinske gasilske zveze za leto 1994. To pa med drugim pomeni, da ne bo denarja za opremo enote gasilcev alpinistov, za izgradnjo bazenov za požarno vodo, realiziran ne bo nakup po pet zaščitnih intervencijskih oblek za vsako društvo, pod vprašaj se postavlja zavarovanje gasilskih vozil, domov, opreme ter desetin. Skratka, po tem predlogu se nadaljnje delo gasilske organizacije postavlja v luč nedorečenosti. Zaradi navedenega je predsedstvo sprejelo sklep, s katerim je seznanilo tudi IS, da ne odgovarja za posledice neizvršenih nalog.
Po novi organiziranosti gasilstva na Slovenskem naj bi OGZ Mozirje spadala pod regijsko poveljstvo s sedežem v Celju, kar v praksi pomeni večjo centralizacijo in še verjetno še manj sredstev. Zato občinska zveza vztraja pri obstoječi organiziranosti (Žalec, Velenje, Mozirje), predvsem pa je po njihovem potrebno predhodno jasno opredeliti organiziranost novih občin. Po novem zakonu je opredeljena tudi velika kazenska odgovornost poveljnikov, zato so za izdajanje opreme in sredstev za gašenje požarov odgovorni poveljniki in preko njih poveljstva društev.
Edi Mavrič
Ni slučajno, da v prvi številki Savinjskih novic v mesecu oktobru pospremimo na pot rubriko " Gasilci-ob čani-družba". Slučajno ne zato, ker je ravno mesec oktober - mesec varstva pred požarom, kjer aktivnosti gasilcev pa tudi drugih dejavnikov s področja" varstva pred požarom ter zaščite in reševanja dosežejo vrhunec dela in aktivnosti iz tega področja.
Kisik-gorljiva snov-toplota, kakor je za gasilce pomemben trikotnik gasilci-strok-ovnost-tehnika, tako je za uspešno delo in razvoj gasilske dejavnosti potreben trikotnik, gasilci-občani-družba, seveda z aktivnim delom, z roko v roki, s sodelovanjem in razumevanjem vseh teh dejavnikov.
V tej rubriki bomo vedno pisali in seznanjali bralce tega časopisa o vseh pomembnih dogodkih s področja požarne varnosti ter zaščite in reševanja. Na preprost in razumljiv način bomo obravnavali potrebno znanje za vsakogar s področja, javno bomo analizirali vse večje požare in nesreče. Obravnavali bomo tematiko s področja gasilske operative in strokovno usposabljanje. Prepričani smo, da bo vsak dejavnik v tem trikotniku odnosno vsak izmed vas, spoštovani bralci in naročniki "Savinjskih novic", našel zase nekaj koristnega, kar pa je tudi želja in vodilo te rubrike. Zato srečno in uspešno pod rubriko "Gasilci - občani -družba!"
Predsednik OCZ Mozirje Franc. Terbovšek
m
NARODOPISJE
Piše: Aleksander Videčnik
velja pojasniti, zakaj dajemo v nadaljevanjih toliko poudarka prav tiskarni. Ta je bila v razmerah, ko ni bilo drugih sredstev obveščanja kot tiskana beseda, izrednega in vsestranskega pomena. Kdor je imel lastno tiskarno, je lahko odločilno vplival na javno mnenje. Slovenska v Celovcu pa je bila trn v peti tedanjim oblastem in potuj čevalcem.
■Tiskarna je delala takorekoč s polno paro! Leta 1875 so natisnili že 158.000 knjig, ob vseh raznih drugih tiskovinah, ki jih je tiskarna založila ali pa le natisnila za zunanje naročnike. Kdor se količkaj spozna na tiskarsko tehniko tistega časa, lahko z gotovostjo občuduje delovanje Mohorjeve tiskarne. Ko so uspeli kupiti lastno hišo v Celovcu, so takoj pristopili h izgradnji knjigoveznice. Tako je Mohoijeva tiskarna imela od leta 1878 še svojo knjigoveznico.
Zaradi ostarelosti tehničnega vodje Golije, je predlagal odbornik zadolžen za tiskamo, Šimen Janežič, novega, v osebi Alojza Legata, ki je dotlej vodil Miličevo tiskamo v Ljubljani. Legat se je izkazal kot narodni buditelj in odličen strokovnjak.
Tiskarna je torej še vedno delala v tuji hiši, zato je leta 1878 predlagal Andrej Einspieler nakup lastne hiše. Predlog so sprejeli in plačali za stavbo 27.000 goldinarjev. Seveda je bilo treba hišo prilagoditi potrebam tiskarske obrti, to pa je precej stalo, denarja pa kljub skrbnem gospodaijenju in vlaganju živega dela odbornikov v poslovanje, ni bilo v izobilju. Pa tudi to so zmogli in žal kmalu ugotovili, da zaradi nenehnega naraščanja naročnikov, postaja tudi trenutno stanje nemogoče, poslovanje je zahtevalo več prostora. Tedaj je odbor zadolžil dr. Jakoba Šketa in Šimena Janežiča, da najdeta v Celovcu primemo gradbeno zemljišče za nov dom Mohorjeve. Kaj kmalu sta poročala odboru, da sta našla rešitev glede gradbenega zemljišča, in po potrditvi njunega predloga, so obema "dodali" še Lamberta Einspielerja in tako je nastal gradbeni odbor. Da so hitro ukrepali in veliko naredili, priča podatek, da
so knjige za leto 1894 tiskali že v novem domu Mohorjeve v Celovcu. Tedaj je družba štela že 55.952 članov.
Tiskarno so sproti posodabljali, tako pa tudi knjigoveznico in ostale dejavnosti v zvezi s tiskom. Tu je imel velike zasluge odličen grafični strokovnjak in vodja tiskarne Legat, ki pa je leta 1908 umrl, nasledil pa ga je Ivan Kolenc, ki je kasneje doživel beg tiskarne iz Celovca na Prevalje in od tam v Celje. Tiskarna si je pridobila v poslovnih krogih Celovca in zunaj njegovih meja, velik ugled. Poslovali so uspešno vse do konca leta 1918, ko je bilo vojne konec in je štelo članstvo že 92.000 udov. Vneli so se boji za severno mejo in ko je general Maister S svojimi borci napredoval vse do Celovca, se je pričela Kalvarija za Mohorjevo družbo. Kot središče slovenstva je bila seveda na udara nemško-nacionalnih sil. Odbor je hitro ukrepal, da ne bi tiskarna padla v nemške roke. Nevarno je postalo, ko so sile Antante zahtevale umik Maistrovih borcev iz Celovca, tedaj so s pomočjo slovenskih vojakov demontirali stroje in vse ostalo, kar je bilo v tiskarni, naložili na vlak in pod zaščito vojakov odpeljali na Prevalje. Tiskane knjige pa so skrili pri zavednih Slovencih v Sinči vesi. O trnjevi poti Mohorjeve je napisal svoje spomine stavec te tiskarne, Peter Kusterle v Koledarju leta 1984. Med dragimi omenja, da je kot mlad človek spoznal vrsto slovenskih razumnikov, ki so tedaj živeli in delali za slovensko stvar v Celovcu. Omenja, da so v tiskarni delali stavci, ki so do natančnosti poznali slovenski jezik, tako da je nekoč profesor Anton Breznik v stavnici dejal: "Kar imam jaz v glavi, ima stavec v Mohorjevi v mezincu." Tako ugleden jezikoslovec že ni pretiraval!
Ko pišemo o Mohorjevi, ne moremo mimo vsestranskega pomena in delovanja njenih grafičnih strokovnjakov in ne nazadnje vodstva dražbe za slovenski tisk. Ko so v Ljubljani 4. februarja 1864 ustanovili Matico slovensko kot založbo, ki naj bi poskrbela "za urn in omiko" slovenskega naroda, tako je menil dr. Costa ob ustanovitvi, so že po nekaj letih začutili potrebo po lastni tiskarni, čeprav je tedaj tiskala Blaznikova njihove knjige. Leta 1872 so odborniki na čelu z dr. Costom predlagali ustanovitev lastne tiskarne v Ljubljani. Posebno dr. Janez Bleiweis je opozarjal na tako potrebo po narodni tiskarni sredi Ljubljane. Tedaj je kot primer uspeha omenil Mohorjevo tiskamo. Res so strokovnjaki te tiskarne pripravili tehnične in finančne podlage za ustanovitev "matične" tiskarne. Nesebično so pomagali in priporočali takšno odločitev. Žal se odborniki Matice slovenske niso mogli odločiti in ta založba še danes nima svoje tiskarne...
ZGODOVINA	^jl
Cesaröka ^aščtta tra^aröfeega öamoötana
Naj zelo kratko obnovimo začetek naz-arskega samostana, da bomo bolje doumeli zanimivost listine, ki jo je pred nedavnim dobil Zgodovinski arhiv v Celju iz grških arhivskih zbirk.
Ko je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1615 odkupil grad Vrbovec, je sklenil čimprej, v zahvalo za uspešno pot protireformacije, sezidati loretsko kapelo na Gradišču nad sedanjim Nazarjem. Mimogrede, v gradu Vrbovec je bilo močno središče protestantov, morda je prav to slovito antireformacijo privedlo do tega, da je grad odkupil in se tako znebil protestanskih agitatorjev.
Res je temeljni kamen za kapelico posvetil 26.6.1624 in že leto kasneje je bila kapela dokončana, tako priča tudi spominski kamen nad njenim vhodom.
Leta 1631 so v naše kraje pribežali frančiškani iz Bosne, kajti tja so vse bolj prodirali Turki in rušili krščanska središča. Da bi se imeli kam zateči in
nadaljevati z delom, so zaprosili ljubljanskega škofa Reinalda za pomoč. Ta jim je ustregel in že 3. oktobra so naredili zapisnik o prevzemu kapele na Gradišču, kjer naj bi postavili samostan in pozneje še novo cerkev. Mimogrede, tu zmotno zapiše Josip Janisch v štajerskem topografskem leksikonu (1885), da se je zgodilo 25. oktobra 1632.
V knjižnici samostana je listina (izvirnik), ki zmoto potrjuje. Potrebno je bilo pridobiti še ustrezno zemljišče za bodoče stavbe, to pa je bilo v lasti Žovneških, pa tudi to se je uredilo, tako je ljubljanski škof Reinald 1. januarja 1633 v Gornjem Gradu podpisal darilno listino v korist
frančiškanov tedanje bosan-sko-hrvaško-kranjske province. O tem smo že obsežno pisali. Svoje soglasje k darilni pogodbi je dal tudi cesar, ki je s posebno listino, podpisano
3.	maja 1635 na Dunaju, izrekel svojo zaščito nad frančiškani in bodočo ustanovo, prej v tej listini tudi potrjuje obljubo ljubljanskega škofa, da smejo frančiškani za stroške gradnje samostana in pozneje tudi cerkve, zbirati sredstva tako v naravi kot v denarju. Očitno stvari niso potekale enostavno, saj cesar izrecno veleva, da ne sme nihče ovirati dela frančiškanov in jim mora pomagati tako oblast, kot tudi zemljiške gosposke. Kaj lahko bi torej sklepali, da so ovirali izgradnjo
samostana gospodje, ki so še vedno bolj držali na protestantsko stran...
Da je bilo temu tako, pove tudi tisti del listine, ki govori o obvestilu ljubljanskega škofa Reinalda Schar-lichija o teh nevšečnostih. V bodoče bo v samostanski jedilnici velika slika te listine, ki je hkrati nekako zaščitno pismo cesarja Ferdinanda II, bil je rimslco-nemški cesar v letih od 1619 do 1637, nad nazar-skim samostanom.
Ih spet nekaj zastrte preteklosti poznane!
A. Videčnik
Nazorski samostan, bakrorez C. M. Vischerja
LJUDJE IN DOGODKI
Na
vrhu
"On videl je Švajca visoke gore"
Sedem članov planinskega društva Gornji Grad se je v okviru gorniške sekcije, 10. in 11. septembra, podalo na najvišji vrh Avstrije, Grossglockner (3798 m).
Med vožnjo do našega izhodišča smo si ogledali zanimivo turistično vasico Heiligenblut. Vreme ni obetalo prijetne ture, pa vendar smo okrog devete ure dopoldan zapustili naša dva avtomobila ter se podali proti našemu cilju.
Po prečkanju ledenika Pasterze smo vstopili v skalnat greben, spet višje pa smo si zopet nadeli dereze, stopili v navezo, vzeli v roke cepine ter se podali proti najvišje ležeči koči v Avstriji. Popoldan smo le prispeli na Erzherzog Johannhutte na Adlersruhe. Tu smo si privoščili izdatno malico iz nahrbtnika, zvečer pa se zgodaj odpravili k počitku.
Pravo nasprotje sobotnemu vremenu je bilo nedeljsko vreme. Močno sonce je obsijalo okoliške vrhove in ledenike, da je kar vid jemalo. Edini nevšečnosti, ki sta nas ovirali na poti proti vrhu, sta bili okrog 30 cm svežega snega in gneča na izpostavljenem grebenu. Kljub temu pa smo osvojili vrh vsi: Blaž Presečnik (vodja odprave), Gugi Fale, Zdenko Pur-nat, Matej Zavolovšek, Mojca Bezovšek, Franček Remšak in Andrej Oblak.
Zdeni Purnaf
Vidno ganjen in poglobljen v spomine planinskih doživetij, radosti in krutosti, ki jih nudijo tako skrivnostno vabeče gore, da se jim ni mogel upreti, se TONE ZUPANC, planinec z veliko začetnico komajda pusti pregovoriti za pričujoči zapis, katerega sva skupaj podoživljala pod božajočimi žarki poznega september-skega sonca, ki je z blagodejno toploto dopolnjevalo doživetja Menine planine.
Njegov pogled je uhajal mimo mene, tja preko zračnih prostranstev, kjer se na drugi strani doline dvigujejo v nebo Kamniško Savinjske alpe. V njegovem pogledu slutim hrepenenje ptice, ki si strtih peruti želi poleteti tja med vrhove, kjer je njen dom, varnost in hrepenenje preživetega, ki jo napolnjuje z novo močjo, čeprav se zaveda nemoči dvigniti se in poleteti. Za trenutek molčiva, zakaj greh bi bilo vdirati v trenutke spominov, v katerih imajo mesto malodane vse slovenske planine, očak Triglav je čutil njegov korak več kot stokrat, vse do prostranosti švicarskih Alp, kjer je v času romanja po svetu našel nadomestilo za domače gore.
Po vrnitvi domov se je leta 1975 vključil v gornjegrajsko planinsko društvo, kjer je s
svojimi izkustvi in znanjem pripomogel k ustvarjalnemu zagonu društva. V tistem času so zmarkirali poti na Menino. Takrat je bil v društvu deklica za vse Nande -Rifelj, gospodar in pobudnik, ki je vse vedel in vse znal. Tri mandate je ostal Tone predsednik društva, s skupnimi močmi so takrat postavili pristavo, obnovili zunanjost doma in naredili novo streho na domu. Zase Tone pravi, da je predvsem delal in tudi mladina je bila zelo delavna. Posebno so bili aktivni planinci iz Nove Štifte, ki so se pridružili planinskemu društvu iz Gornjega Gradu. "Lepo je bilo takrat," pripoveduje Tone, delali smo na horuk, po delu pa smo se znali tudi poveseliti. Veliko sta pri gradnji prispevala Franc Novak iz Velenja in Janez Repenšek iz Ljubljane, po srcu oba zaljubljena v planine, še posebej v našo Menino."
Še to-pove, da je bila v tistih letih velika kriza za gradbeni material, vendar je gradbeni odbor delal organizirano, vsak član s svojo zadolžitvijo, za
katero je moral stati. Dandanašnji časi so drugačni, ampak delovne vneme, po mnenju sogovornika, tudi sedanjemu odboru ne manjka. Je pa prav, da sedanji rod ceni sadove minulega dela, časov, ko se je na Menini delalo od zore do mraka. Ampak nikomur ni žal za vsak trenutek preživet med prijatelji. Še premalo jih je bilo, razmišlja Tone, oziraje se tja med šelestenje vetra v osamelih vrhovih smrek.
Tudi manj rožnati trenutki so se včasih pritihotapili med gornjegrajske gornike, pa kaj bi tisto, vse je človeško in vse se spreminja, obnavlja in raste v novih spoznanjih napredka. Le gore in planine ostajajo iste in za vse enako nedorečene. Iz njih črpajo ljudje, kakršen je Tone Zupanc, svetlobo, katero zmorejo prenašati tudi na druge. Potrebno jim je le pravilno prisluhniti, oziraje se v njih globine brez površinske obdelave.
Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi
LJUDJE IN DOGODKI
Uk
Zaključek
Klarinega
leta
V Nazarjah bo v soboto, 8. oktobra, slovesen zaključek Klarinega leta ob 800-letnici njenega rojstva.
Ob 10. uri bo najprej molitvena ura, nakar bo ob 11. uri slovesno somaševanje, ki ga bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji g. Pier Luigi Celata. Po maši bodo peli Frančiškovi otroci, ob 14. uri pa bodo sestre klarise pele Klarine litanije ter Klarine in Marijine pesmi. Bogoslužje bo na prostem ob samostanskem zidu.
KF
Igra
narave
Nenavadnega jurčka je našel Miran Poličnik iz Gornjega Grada. Pri gobarjenju v Ajnikovem peklu mu je prišel v roke jurček v obliki človeške lobanje. Zanimivo, kajne?
J.Maroit

NASVETI
Predstavitev rubrike Zeleni Franček
Nekateri me že poznate, drugi me boste še spoznali. Sem Zeleni Franček, tako ime sem dobil, ker sem od mladih nog borec za naravo in zaveznik vsega živega. Rad imam tole našo zeleno Zgornjo Savinjsko dolino z belimi vrhovi v ozadju in želim si, da bi takšna tudi ostala. To pa ni tako preprosto. Naše življenje je danes zastavljeno tako, da ne znamo živeti, ne da bi delali škodo naravi.
Zato bo namen te rubrike tkati drobne nitke sožitja med naravo in človekom. Skupaj bomo poiskali poti in načine, kako uresničevati to sožitje pri našem vsakdanjem delu in opravkih. Našli bomo celo vrsto pomembnih malenkosti, ki smo jih prezrli ali pozabili nanje. Odgovorili, zakaj živih bitij ne moremo deliti na koristne in škodljuve, zakaj je pomembna prisotnost prav vsakega. Potrudil se bom, da bo v zavest Zgom-jesavinjčanov prodrlo spoznanje, da je življenje v tako lepi in ohranjeni dolini dragocenost, na katero je treba skrbno paziti. Ne
država, ne mednarodne organizacije, ne obiskovalci ne morejo tako skrbeti zanjo, kot znamo mi sami.
S prispevki bomo sodelovali člani SKOVIK-a, Skupine za opazovanje in varstvo narave pri Savinjskem gozdarskem društvu.
Vsi ljubitelji narave ste vabljeni, da se oglasite in nas seznanite z novimi idejami in problemi pri varstvu narave, ki jih srečujete vsak dan! Se posebej vabim mladino!
GOBICE, GOBICE!
Za začetek bomo povedali nekaj o gobah. Prišla je jesen, ki je od vseh letnih časov z njimi najbolj radodarna. Ljubitelji in nabiralci so kar oživeli. Ponekod so jih nabrali cele koše, ker so košarice postale premajhne.
Kakšno vlogo imajo gobe v gozdu?
Pospešujejo razkrajanje odmrlih delov rastlin in tako omogočajo hitrejše kroženje snovi v gozdu. Veliko jih živi v sožitju z drevesi. Oskrbujejo jih z vodo in mineralnimi snovmi iz tal, v zameno dobivajo hranilne snovi. Drevesa in gobe so tesno povezani, zaradi bogatega gobjega življenja je gozd bolj zdrav in odporen. Na žalost pa znanstveniki iz cele Evrope poročajo, da je gob vedno manj. Mogoče ste že sami opazili, da se to dogaja tudi pri nas. Kajti gobe so zelo občutljive na
onesnaževanje okolja in prve pokažejo onesnaženost tal. Zato je vlada RS izdala letos Uredbo o zavarovanju samoniklih vrst gliv, v kateri so navodila za tako nabiranje gob, da bomo ohranili gobje bogastvo tudi našim otrokom. Nekatere vrste gob so popolnoma zavarovane. Na 2 kilograma je omejena količina gob, ki jih lahko na dan nabere posameznik. Gob ne smemo namenoma uničevati, nabrane gobe na grobo očistimo na rastišču in jih prenašamo v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor. Odkupovalci morajo voditi natančno evidenco o količini odkupljenih gob.
Vloga gob v prehrani:
Na slovenskih tleh raste več kot 2000 vrst gob. Med njimi je okrog 580 vrst užitnih, to pomeni, da jih je mogoče brez tveganja uživati kuhane ali pečene. Na dvoru Ludvika XIV. v 17. stolelju so začeli uporabljati gobe kot začimbo za izboljšanje okusa jedem. Gobe so danes nepogrešljiva sestavina visoke francoske in italijanske kuhinje. Dandanašnji je iskanje in nabiranje užitnih gob povezano s preživljanjem prostega časa v naravi. Toda kultura nabiranja in uživanja gob ni na najvišji stopnji. Mnogi obiskovalci gozdov uničujejo nezanimive gobe na njihovih rastiščih, pri nabiranju užitnih pa ne poznajo meje.
Potem se jih nekaj stlači, nekatere so dvomljive, nekaj je črvivih in uporabi se jih le polovica.
Ste že kdaj pomislili ob skupini lepih jurčkov, da bi pustili enega ali dva "za seme" oziroma za srečo pri naslednjem nabiranju? Zastrupitve zaradi uživanja strupenih gob so redke. Pogostejše so težave zaradi gob, ki so sicer užitne, ampak oporečne kot živila. Gobe so lahko preveč črvive, razmočene, v razkroju ali vsebujejo zdravju škodljive snovi iz okolja. Ker so težko prebavljive, jih ne jemo v velikih količinah. Se posebno so nevarne postane ali pogrete gobje jedi.
Gobe niso osnovno živilo, brez katerega ne bi mogli živeti. Nabiramo le najbolj kakovostne gobe tistih znanih užitnih vrst, ki jih ni mogoče zamenjati s strupenimi in ki niso kemično ali radioaktivno onesnažene. Pretiravanje z nabiranjem velikih količin gob siromaši naše gozdove. Po drugi strani pa so v vsaki trgovini na voljo sveže gojene gobe.
Kdor je resnično pravi ljubitelj narave, bo v njej našel številne lepote. Gobe so zaradi svojih mičnih oblik, presenetljivih barv, hitre rasti in nenazadnje dobrega okusa ena izmed njih.
Se veliko lepih uric v naravi vam želim!
	NASVETI	V
		
/3£\ Kompostiranje na domačem
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
vrtu
Za kompostni kup določimo senčen in pred vetrom zaščiten prostor, nekje v odmaknjenem delu vrta. Kup ogradimo (z lesom ipd.), lahko pa kupimo že gotove kom-postnike. V enem delu pripravljamo kompost, v drugem pa imamo zrel kompost.
Ob kompostnem kupu ali posebni posodi zbiramo kuhinjske odpadke. Ko se jih nabere dovolj, pričnemo z nalaganjem komposta. Na dnu uporabimo grob matrial (dračje, ostanke pri obrezovanju sadnega drevja, žive meje...), da omogočimo odcejanje in zračnost. Nato izmenično v plasteh nalagamo odpadke (mešamo grob in fin material ter moker in suh), med plasti odpadkov dajemo plast dobre zemlje. Odpadke je priporočljivo potrositi z apnom (2-3 kg/m3), ki deloma razkužuje in znižuje kislost komposta. Ko doseže kup višino okrog 1 m, ga malo potlačimo in obdamo s plaščem travne ruše (narobe obrnjene) ali plasti, da kompostno maso zaščitimo pred mrazom in izsušitvijo.
Kaj kompostiramo? Za kompostiranje uporabljamo ostanke iz kuhinje (tudi kavna gošča, olupki citrusov, nagnito sadje, drozga, ostanki čaja, jajčne lupine), smeti (tudi iz sesalca), papir, lesni pepel, plevel (vendar ne s semenom ali koreninski), pokošena in uvela trava, listje, slama, volneni in bombažni odpadki, v manjši meri žaganje, saje ipd. Če imamo živino, sodijo na kompostni kup tudi njihovi izločki, ostanki knne ali silosa. Ne dajemo pa na kompost mačjih in pasjih iztrebkov (ker so lahko patogeni), pepela od premoga (vsebujejo preveč žvepla). Bolne in okužene rastline lahko dajemo na kompost, vendar se moramo zavedati, da se le v sredini kupa razvijajo temperature 60-70 stopinj C, ki uničijo bolezenske klice, tako da ostane možnost siljenja bolezni tudi s kompostom.
Da bo proces kompostiranja dobro potekal, moramo zadostiti osnovnim pravilom:
1.	Vlaga; zagotavljati moramo stalno vlago, vendar ne mokroto, da ne pride do gnitja. Po potrebi kompostni kup zalivamo z gnojnico ali vodo, ki smo ji dodali mineralno gnojilo (10 dkg NPK/10 1 vode ali 5 dkg uree/10 1 vode). Če ni dežja, zalivamo v 34 tedenskih razmikih, pozimi ne zalivamo.
2.	Zračnost; drobnoživke v procesu razkrajanja rabijo precej zraka, zato damo v kup čimveč strukturnega materiala (ostanki obrezovanja drevja, živih mej...). Čim boljša je zračnost, manjkrat je treba kup prekopavati. Prekopavati začnemo, ko se kup posede, nato prekopavamo vsaka 2-3 mesece, ob mrazu in vročem sonai ne prekopavamo.
3.	Različnost materialov; čim več različnih organskih odpadkov bomo uporabili, boljši bo kompost.
4.	Prisotnost zemlje; dodajanje zemlje je nujno, da dobimo dober izhodni material. Zemlja tudi vpija in oddaja vlago, preprečuje širjenje neprijetnega vonja (čim manj je vonja, boljše poteka proces kompostiranja, manj je izgub hranil).
5.	Tema in toplota; drobnoživke v kompostu delajo le v temi in pri primerni toploti (zato pokrivanje). Pozimi kup prekopavamo le če je temperatura + 10 stopinj C.
6.	Kompost redno čistimo, plevel na njem ne sme semeniti, živali naj ne bi imele dostopa do kupa. Za lepši izgled lahko posadimo lončnice, ki smo jih že "odpisali". Ob dozorelem kompostu lahko posadimo buče, kumare, paradižnik, da kup
zasenčimo. Potrebno pa je izdatnejše zalivanje, ker rastline jemljejo vlago.
Popolnoma dozorel kompost uporabljamo za gnojenje, nedozorelega pa moramo zadelavati v zemljo.
Odslej naprej se bomo v rubriki Nasveti redno srečevali. Kmetijske svetovalke bomo objavljale rezultate raznih sortnih poskusov, predstavljale novo tehnologijo v kmetijstvu, vam svetovale različne načine pridelovanja hrane..., tudi vrtičkarji bodo našli kaj zase. Spoštovani bralci in bralke! Zaželjeni so tudi vaši predlogi in aktualna strokovna vprašanja s področja kmetijstva.
Štefka Goltnik
w
Veterinarski
nasveti
Slovenska veterinarska Zveza
Od danes naprej, enkrat mesečno, bomo veterinarski delavci pripravili rubriko "Veterinarski nasveti".
Prosvetljevanje prebivalstva je del preventivnih ukrepov za varstvo zdravja živali, posredno tudi zdravja ljudi.
Želimo, da sodelujete z nami in nam z vprašanji in predlogi pomagate soustvarjati rubriko. Za uvod vam predstavim našo stroko in epizotiološko stanje živalskih kužnih bolezni. Veterinarstvo obsega dejavnosti za zaščito zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi, zaščito prebivalstva pred zoonozami, to so bolezni prenosljive na ljudi in okužbami z živili živalskega izvora. Veterinarstvo posega tudi na področje živinoreje, varstva potrošnikov, človekovega okolja in na področje mednarodne trgovine in prometa.
Kužne bolezni živali lahko povzročajo ne samo negativne posledice v živinoreji in reji drugih živali, temveč tudi množično obolenje ljudi, ki so bili v stiku z obolelo živalijo ali so uživali živila proizvedena iz okuženih živali. Živalske kužne bolezni lahko povzročajo veliko gospodarsko škodo v živinoreji, v živilski industriji, pri divjadi, v ribogojništvu, čebelarstvu in pri rejcih živali, v preskrbi higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, turizmu in izvozu. Pojavnost posebno nevarnih kužnih bolezni živali v Evropi 1993: Slinovka in parkljevka: Italija, Bolgarija, Rusija.
Vezikularna bolezen prašičev: Belgija, Italija, Španija.
Pljučna kuga govedi: Španija.
Afriška prašičja kuga: Portugalska.
Klasična prašičja kuga: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Francija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Poljska, Slovaška, Švica.
Atipična kokošja kuga: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Luksenburg, Nizozemska, Portugalska, Španija.
V Republiki Sloveniji v letu 1993 ni bilo posebno nevarnih kužnih bolezni, čeprav so države, ki mejijo na Slovenijo, imele vsaj eno od teh bolezni.
Epizotiološke razmere v naši državi so bile z izjemo salmonele in stekline zelo ugodne.
Epizotiološko stanje stekline v naši občini je bilo v lanskem in letošnjem letu ugodno. Število steklih živali se je po 3. akciji peroralne vakcinacije lisic proti steklini, ki je bila 16. maja 1992, znatno zmanjšalo. V letu 1992 je bilo steklih 42% preiskanih lisic, v letu 1993 le 10%.
Glede na zemljepisni položaj naše države ter živahno mednarodno trgovino in turizem, obstaja stalna nevarnost za vnos živalskih kužnih bolezni v našo državo.
Veterinarska inšpekcija
■^f NASVETI
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Želje namesto nasvetov
Gozdovi, gozdni posestniki, gozdarji, za nekatere jih je preveč, za druge premalo. Kaže, da jih je ravno dovolj in da nas je ravno prav. Živeti in delati bomo morali z roko v roki, pozabiti na nekatere neljube dogodke bližnje preteklosti in veijeti v lepšo prihodnost.
Naše skupno bogastvo so Vaši in naši gozdovi, poraščeni pretežno s smreko, katero napadajo vsa zla našega časa: človek, imisija, bolezni, ujme, žuželke. Kaže, da smreka ne more več kljubovati in da se njen čas na zanjo neprimernih rastiščih nezadržno izteka. Kakšni naj bodo gozdovi?
Usmeritev-je nesporna - čim bližje naravnemu gozdu. Prepričati o tem stroko je dokaj naporno delo, še težje je razumno izvajanje ukrepov, ki vodijo k temu cilju. Pridobiti lastnike gozdov za sodelovanje pa je izziv sedanjosti in naloga prihodnosti.
Kakšni naj bodo gozdaiji?
Ponosni na tradicijo stroke in naravnani v prihodnost saj nam izkušenj in znanja ne manjka. Veliki del lastnikov gozdov pričakuje našo pomoč, priznavajo, da vedo o stroki premalo, za razliko od nekaterih njihovih lideijev, ki vedo o stroki skoraj vse.
Kdo so ti gozdaiji, ki jih lastniki gozdov najbolje poznajo?
To so preslabo plačani revirni gozdaiji, ki odločujoče vplivajo na razvoj gozdov.
In kaj si želimo?
Da ne bi ponavljali nekaterih napak iz daljne in tudi nedavne preteklosti.
Da bi lastniki gozdov spoznali, da smo prijatelji njihovih gozdov in da bi se zavedali svoje lastnine tudi takrat, ko je treba opravljati v gozdu taka dela, ki ne prinašajo takojšnjih prihodkov.
Da bi gozdarsko stroko usmerjali razumni ljudje, ki bi se bolj kot doslej vključevali v politične stranke, kjer bi zastopali interese gozdarske in njihovih lastnikov.
Da bi se zavedali vsi, predvsem pa politika, da smo le bežna epizoda v življenju sedanjega gozda in da bi verjeli v lepšo prihodnost, ki naj jo zagotavlja tisti del človeštva, ki je prežet z ljubeznijo do življenja.
In kdo je tisti del človeštva, veste najbolje Vi, ki živite od življenja in Vam je to pisanje predvsem namenjeno.
mag. Ivo Kolar
Savinjske novice so pisale pred 20-imi leti
Naše srečanje v Gornjem gradu
V nedeljo, 15. septembra smo se zbrali v Gornjem gradu. Prišli smo na zaključno prireditev, ki je pomenila osrednjo slovesnost v tednu, ko smo proslavljali naš letošnji občinski praznik. Praznovanje 30-letnice osvoboditve Gornje-savinjske doline.
Zborovanja v Gornjem gradu so se poleg številnih borcev, aktivistov, koroških borcev in domačinov udeležili tovariši Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SRS, Maijan Brecelj, predsednik skupščine SRS, Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL in še mnogi drugi pomembni družbeni delavci in komandanti prostovoljnih partizanskih enot. Domačini, borci in aktivisti smo bili še posebej veseli, da je bil v naši sredini tudi tov. Franc Leskošek-Luka, prvi komandant slovenskih partizanskih enot. Prisotnost vseh je prispevala k resnčno slavnostnemu vzdušju v Gornjem gradu.
Svoj čar je k celotnemu praznovanju prispevalo tudi lepo vreme. Gornji grad s svojo okolico se nam je ta dan predstavil v najlepši luči. Okrašen z zastavami, cvetjem in zelenjem je sprejel blizu 10.000 udeležencev proslave, na kateri je zbranim spregovoril o slavnih dneh te doline in aktualnih družbeno-ekonom-skih vprašanjih inž. Andrej Marinc, predsednik IS Skupščine SRS. Iz njegovih besed in naših skupnih spoznanj lahko povzamemo, da je bilo območje občine v težkih vojnih časih nemalokrat tisti kraj, kjer so si lahko partizanske enote oddahnile po hudih bojih in seveda tudi kraj, kjer so morale z vojaškimi silami okupatoija voditi težke boje. Povojni razvoj tega območja ni majhen. Rezultati takšnega razvoja so danes vidni na vsakem koraku. Modeme oblike kmetovanja vidimo v vseh krajih. Število kilometrov gozdnih cest je veliko. Asfaltni trak je prišel že v mnoge manjše zaselke. Gradimo modeme šole. Otroški vrtci niso več samo želja in pristopni le tistim, ki živijo v mestih - imamo jih tudi pri nas. Našo usmeijenost v industriji ne pojmujejo le z rezultati, ki so doseženi v eksploataciji gozdov in v razrezovanju hlodovine. Les predelujemo še v marsikaj drugega. Proizvodnja ivemih plošč in stavbnega pohištva je organizirana na najnovejši tehnoloških spoznanjih. Usmerili smo se tudi v druge zvrsti industrijske proizvodnje. Ime Elkroja je postalo znano celo izven meja naše domovine. Naši ljudje so uspešno obvladali tehnologijo proivodnje najmodernejših malih gospodinjskih aparatov. Na Ljubnem nastajajo zametki nove kovinske industrije, ki bo postala uspešno dopolnilo naši gradbeni dejavnosti...
Savinjske novice so pisale pred 10-imi leti
Barbarsko dejanje bo kaznovano
Naši občani so bili ogorčeni ob vesti, da so neznani storilci izropali najlepši oltar v cerkvi nad Gornjim Gradom. Gre za primer nepopisnega vandalizma, ki ga lahko zagreši le najbolj pokvarjen človek. Le malo je podobnih vrednot v naši dolini, kot tiste, ki so jih vlomilci odnesli iz cerkve sv. Primoža in Felicijana. Škode ni bilo mogoče izraziti v denarju, kajti gre za umetniške in zgodovinske vrednosti, ki se ne dajo plačati. Varnostne službe na vseh ravneh so se takoj vključile v raziskovanje gnusnega dejanja. Domneve so bile različne, največ pa takih, ki so za rop krivile tujce, kajti znano je, da se ti prav velikokrat znajdejo na listi podobnih krivcev. Prvi vtis je bil, da gre za organizacijo in brezobzirno skupino, saj so mnogo predmetov poškodovali, nekaj jih izgubili in celo zavrgli. Kaj hitro pa je bilo jasno, da so na delu bili ljudje, ki niso vedeli nič o starinah, saj so jih pri snemanju hudo poškodovali.
Na postaji milice v Mozirju so nam stvari nekoliko bolj pojasnili, dasiravno še preiskava še ni zaključena in je treba torej nekatere okoliščine dejanja še držati v tajnosti.
& MLADI
"Spet ta šola!"
"Že spet šola!11, smo zastokali zadnji dan počitnic. "Spet bo treba zgodaj vstajati, iti kmalu spat, popoldan delati domače naloge..."
Vsaj nekateri smo se težko poslovili od prekratkih počitnic. Zakaj v šolo, ko pa je bilo med počitnicami toliko lepeha, zanimivega? A kaj moremo!? Starši so nam rekli: "No, le pojdi v šolo!" Je še kaj tako hudega, kot zgodnje vstajanje? Prvošolčkom se zdi šola nadvse zanimiva. Kako je nam šola všeč, je odvisno tudi od učiteljev. Nekateri so v redu, drugi manj. Kakšen dan so zelo strogi, ne vem, ali pa smo mi občutljivi.
Mene je nekdo nekoč vprašal, kateri šolski predmet mi je najljubši. Ja, kaj naj mu drugega odgovorim: "Zvonec!"
Kristina Šuster, 6.a, OS Mozirje
MLADI DOPISNIKI
Planinski izlet na Begunjščico
Šolsko leto se je komaj pričelo, pa smo se mladi planinci iz OŠ Ljubno odločili za daljši izlet v hribe. Tokrat je bila izbrana Begunjščica, 2060 m visoka gora v Karavankah, bližnja soseda bolj poznanega Stola. Na naš izlet smo povabili še Sašota in Damjano, to sta znanca iz letošnjega tabora mladih planincev v Kamniški Bistrici.
V soboto, 10. septembra smo se odpeljali do mejnega prehoda Ljubelj. Tukaj nas je avtobus odložil, mi pa smo se najprej orientirali in z dobro voljo zakoračili v nič kaj prijetno jutro. V eni uri smo bili že pri koči na Zelenici. Številne žičnice naokrog so nas opozarjale, da je pozimi tod veliko smučarjev, ki pridejo na svoj račun. Po uri odmora smo krenili naprej. Dalj smo hodili, bolj je postajalo toplo in sončno. Vrhovi Karavank, ki smo jim iskali imena po zemljevidu, so se težko kopali izpod megle. Na poti po meliščih smo opazovali tudi gamse, ki so se umikali višje pod stene.
Po dveh urah zanimive in razgibane hoje smo prispeli na razpotje. Markacija nas je usmerjala proti vrhu Begunjščice. Kmalu smo bili na vrhu. Razgled je kvarila megla. Po skupinskih posnetkih smo
Prvi športni dan
Komaj se je začel pouk, že smo imeli športni dan, prvi v tem šolskem letu. Bil je res pravi športni dan, saj je bil v celoti posvečen športu. Zbrali smo se ob 7.45 na betonskem igrišču za šolo. Učenco od 7-8 razreda so odšli v Gaj, z njimi tudi fantje iz 5.in 6. razredov, ki so se najprej pomerili v nogometu, me deklice, pa smo na igrišču igrale odbojko. Bilo je pravo malo prvenstvo, vendar smo vse bolj težko pričakovale kros - tek na 1000 m. Nekatere smo se ga veselile, druge pa bi raje ves čas igrale odbojko. No, končno smo se
Prvi športni dan
začeli sestopati. Naš cilj je bil Roblekov dom. Nekam poznano nam je bilo to ime. Seveda, kdo pa ne pozna tiste Avsenikove viže: "Na Roblek bom odšel, bom Ijub’co s sabo vzel!" Zapolnili smo si, da so Avseniki doma iz Begunj, kraja, ki je dobilo ime po gori nad njim. Pozno popoldne je že bilo, ko smo prešerne volje zakoračili na zadnji del poti, proti dolini Drage. V gozdu smo naleteli na označeno najdebelejšo jelko v Sloveniji, ki pa žal že trohni na tleh. Pa zopet po pašnikih, kjer se pase živina in oživlja ta lepi višinski svet. Še malo in že so naše noge dosegle asfalt, pogledi pa avtobus, ki je čakal na nas. V trdi temi smo se pripeljali domov. Spet smo videli in prepešačili delček naše lepe Slovenije.
Lepega jesenskega vremena je lahko hitro konec, zato je to naš zadnji daljši izlet po hribih. Oktobra se vidimo na planinskem krožku, kjer bi radi videli čimveč novih članov. Še bolj pa bomo veseli mladih planincev, ki jih bomo lahko sprejeli medse na izlete v prihodnji pomladi.
Tjaša Sovinšek Planinski krožek, OŠ Ljubno
Vsako leto septembra imamo kros. Na ta dan se učenci pripravljamo v šoli in doma, kajti vsak si želi doseči čim boljši rezultat. Tistega oblačnega dne smo se rahlo v dvomih, ali bo športni dan ali ne, zbrali pred šolo. Tovarišice in tovariši so začeli počasi prihajati v šolo. Zvedeli smo, da športni dan bo. Najprej smo imeli skupaj s petimi razredi odbojko, nato pa smo
šli v Loke, kjer je potekal kros. Deklice smo bile kar dobre. Kros mi je bil všeč, čeprav teka ne maram. Po končanem krosu smo šli na razglasitev. Prva med deklicami je bila šolska prvakinja Mojca Vršnik. Po končani razglasitvi smo veseli odšli domov.
Tina Karče, 6.b OŠ Mozirje
odpravile tudi me v Loke in se postavile na štart. Tri, štiri...in že smo se pognale. Seveda tudi brez nesreč ni šlo, saj nas je bilo zelo veliko in je marsikatera deklica padla ali pa se je vsaj spotaknila. Proga zame ni bila naporna, saj sem kar veliko trenirala. Seveda sem se tudi še kar dobro uvrstila - okoli desetega mesta. Ta športni dan je bil tak kot vsak drug, ampak je bil le nekaj posebnega...bil je prvi letos. Upam, da jih bo še veliko.
Klementina Coličnik, 6.b OS Mozirje
ŠPORT
Občinska liga v malem nogometu
Mnogo presenečenj
Občinska liga v malem nogometu se je nadaljevala z drugim kolom v petek, 23. septembra. Rezultati:
Stari đemsi : Nazarje II 5:4 (3:2)
Bočna : Nova Štifta 6:3 (3:0)
Nazarje I : Šmartno ob Dreti 3:5 (1:2)
Kokarje : Odpisani 1:3 (0:1)
Že drugo kolo je pokazalo, da so presenečenja v tem tekmovanju možna in potrdilo se je staro pravilo, da je žoga okrogla in da zares slabih ekip v tej ligi ni.
Največje presenečenje je pripravila ekipa Odpisanih, ki je premagala enega od favoritov, ekipo Kokarij. Stari đemsi so navkljub vodstvu druge ekipe Nazarij 2:0 zmagali in preprečili novo presenečenje. Nekoliko lažje delo je imela ekipa Bočne, saj je Nova Štifta pričela tekmo številčno okrnjena. Borbenosti ni manjkalo. Ekipa Šmartnega ob Dreti je v srečanju s prvo nazarsko ekipo takoj na začetku povedla 2:0, kasneje pa je avtogol Nazarjanov, ki so prej izid sicer znižali, dokončno preusmeril tok srečanja v korist Šmarčanov.
Tretje kolo je bilo v petek, 30. septembra. Rezultati:
Odpisani : Stari đemsi 0:5 (0:1)
Šmartno ob Dreti : Kokarje 4:1 (3:1)
Nova Štifta : Nazarje 1 3:2 (2:0)
Nazarje II : Bočna 3:2 (3:1)
Odpisani so bili proti Starim đemsom brez pravih priložnosti, kar kaže tudi rezultat. Ekipi Šmartnega in Kokarij sta se spopadli zelo resno, zato je imel tudi sodnik precej dela zaradi ostre igre. Boljši so bil Šmarčani. Igralci Nove Štifte so hitro povedli 2:0, nato pa so Nazarjani v drugem polčasu izenačili. Zmagoviti gol za Novo Štifto je dosegel Sovinšek, najboljši na igrišču pa je bil vratar zmagovite ekipe Resnik. Presenečenje je bila zmaga
druge nazarske ekipe nad Bočno. Po vodstvu Nazarij 3:0 je bočna sicer znižala rezultat, kar pa je bilo premalo.
Vrstni red ekip po 3. kolu:
1. Šmartno ob Dreti	201	12:8 4
2. Stari đemsi	201	11:7 4
3. Bočna	201	12:9 4
4. Nazarje 11	201	12:11 4
5. Nazarje I	102	11:9 2
6. Nova Štifta	102	10:132
7. Kokarje	102	5:8 2
8. Odpisani	102	4:12 2
Na listi strelcev sta v vodstvu Damjan Šemenc in Polde Venek s petimi zadetki, sledi Franjo Vezočnik s štirimi, itd.
V	četrtem kolu, ki se igra danes, se bodo pomerili:
Stari đemsi : Bočna Nazarje 1 : Nazarje II Kokarje : Nova Štifta Odpisani : Šmartno ob Dreti.
Milan Peternelj
Ljubenska
nogometna
liga
Na Ljubnem so minulo soboto ekipe odigrale že šesto kolo jesenskega dela prvenstva. Rezultati:
Savina : Lumpi 1:0 Forst : Trbiž 8:4 Zalugnca : Struge 6:3 LD Ljubno : C.V.R. 5:0 Rastke : Solčava 4:2
V	šestem kolu lige se je pokazalo, da imajo realno možnost za osvojitev naslova jesenskega prvaka le še štiri ekipe. Ekipa LD Ljubno je tokrat prvič osvojila točke, brez njih pa je zaenkrat še ekipa Strug. V naslednjem kolu se bosta pomerili prvouvrščeni ekipi Zalugnca in Savina, kar bo morda že odgovor na vprašanje, kdo bo jesenski prvak.
Vrstni red ekip po 6. kolu: 1. Zalugnca 10, 2. Savina 10, 3. Foršt 9, 4. Rastke 8, 5. Lumpi 7, 6. Trbiž 5, 7. Solčava 5,
8.	C.V.R. 4, 9. LD Ljubno 2, 10. Struge
0.
Milan Peternelj
Turnir za pokal Davidovega hrama
1. in 2. oktobra je v Bočni potekal močan turnir v malem nogometu za prehodni pokal Davidovega hrama, ki se ga je udeležilo 16 ekip iz različnih krajev Slovenije, tudi iz Kamnika, Šmartnega ob Paki, Slovenj Gradca, Velenja, itd.
Prvo mesto in pokal si je z zmago nad ekipo Davidovega hrama priborila .ekipa Trgovine Matija iz Slovenj Gradca. V tekmi za tretje mesto pa je bila ekipa Smreke iz Gornjega Grada boljša od ekipe Sentimenti iz Kamnika.
Kot je povedal organizator turnirja, Dušan Žehelj, bo prihodnje leto turnir zadnji vikend v avgustu, sistem tekmovanja pa bo spremenjen iz turnirskega (na izpadanje) v ligaškega (po skupinah).
Milan Peternelj
Tekmovanje z MK pištolo
25.	septembra je bilo na strelišču v Mozirju izvedeno strelsko tekmovanje z MK pištolo Drulov, katerega so se udeležili tekmovalci strelskih organizacij v občini Mozirje. Prvo mesto je dosegel s 116-imi krogi Ciril Kolar iz Bočne, drugo mesto s 104-imi krogi Drago Poličnik iz Mozirja in tretje mesto z 89-imi krogi Marjan Bezovšek iz Gornjega Grada.
Občinska strelska zveza Mozirje
Mladi skakalci na Ljubnem
Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji organizira 15. oktobra regijsko tekmo na 38-metrski skakalnici za dečke do 13 let. Tekmo bodo tokrat izkoristili tudi kot neke vrste enodnevni tabor za vse tiste mlade fante, ki jih smučarski skoki zanimajo ne samo kot gledelce ampak tudi kot tekmovalce. Tega dne se bodo na Ljubnem lahko seznanili z načinom treninga, načinom tekmovanja, načinom življenja smučarjev skakalcev, spoznali bodo potrebno opremo za smučarske skoke, videli, kako poteka tekma, skratka zaznali utrip ob in na smučarski skakalnici. Tekma se bo pričela ob 10. uri.
Vodstvo in tekmovalci SSK Ljubno se ob tej priložnosti tudi zahvaljujejo vsem darovalcem lesa, ki so s svojim prispevkom pripomogli k boljšim pogojem dela v klubu, to pa je osnova za doseganje še boljših rezultatov.
KF
Slovenska
vojska na bojni črti z loki
Zadnjo nedeljo v septembru so se v Gornjem Gradu zbrali na 4. prvenstvu TO Republike Slovenije v lokostrelstvu pripadniki slovenske vojske. 42 tekmovalcev, vsa lokostrelska elita, ki jo ta hip premore TO, so preizkusili svoje strelske sposobnosti in športno srečo na poligonu, ki ga je za to priložnost, poleg ostale organizacije, vzorno pripravil Lokostrelski klub Gornji Grad.
Vsa dosedanja prvenstva so bila na teritoriju Zahodnoštajerske pokrajine. Prvo, leta 1991, je bilo v Logarski dolini, ki je zabeležena kot prva zimska tekma, saj je čez noč zapadlo deset centimetrov snega, kar pa ni oviralo izvedbe tekmovanja. Na prvem prvenstvu so sodelovali tudi pripadniki hrvaške vojske. Naslednje prvenstvo na Golteh je bilo zaradi dežja in mraza okrnjeno za eno tekmovalno serijo, lanska tekma na Rogli pa je bila zaradi goste megle izvedena v dvorani. Po besedah majorja Jankota Požežnika iz osmega pokrajinskega iz Celja so imeli do sedaj srečno roko pri izbiri organizatorjev, še posebej letošnja organizacija je dosegla nivo, s katerim se lahko v prihodnje potegujejo za mednarodno udeležbo, kar je njihov glavni cilj.
Samo Medved, slovenski olimpijec, se je po tekmi v imenu vseh tekmovalcev zahvalil organizatorjem za odlično opravljeno delo, katerega tudi veter, ki je med tekmovanjem motil lokostrelce, ni izničil.
Po končanem prvenstvu so dejali: ALOJZ JEHART, brigadir iz republiškega. štaba TO:
"Navdušen sem nad krajem in izredno organizacijsko sposobnostjo ljudi iz LK Gornji Grad. Rezultati so odraz znanja in sposobnosti sodelujočih, ki so v priprave resnično vložili veliko truda. Lokostrelstvo v TO ni zgolj športna panoga, ampak predstavlja del usposabljanja pripadnikov. Zaradi mačehovskega odnosa države do lokostrelstva je klubov sorazmerno malo, kar gotovo ne deluje pozitivno na razvoj tega športa. Pozitivno gledanje vojske na lokostrelstvo se gotovo odraža v velikem številu tekmovalcev, pripadnikov TO." ŠTEFAN ŠEMROV, polkovnik, namestnik poveljnika ZŠP:
"Zaradi dveh enakovrednih predlogov za organizacijo prvenstva smo resnici na ljubo povedano letošnjega gostitelja prvenstva izžrebali. Gornji Grad je izreden
ŠPORT
PISMA BRALCEV
Ml
kraj, lokostrelski klub pa je nad vsemi pričakovanji opravičil zaupanje. Vojaki ne prenesemo poraza, zato smo s skupnimi močni profesionalno opravili vsak svojo zadolžitev. Moram reči, da je Zgornja Savinjska dolina, ki je v sklopu Zahodnoštajerske pokrajine ena najlepših področij v celoti, ne samo Logarska dolina, kot nekateri radi poudaijajo. Zaradi sunkov vetra so rezultati mogoče nekoliko slabši glede na kakovost udeležencev, vendar je poleg le-teh pomembno tudi vzpostavljanje prijateljskih stikov in druženje med pripadniki vojske in krajani." JANKO POŽEŽN1K, major, pomočnik komandanta za motiviranje in informiranje:
'Vesel sem, da je prvenstvo uspelo. Tekmovalni rezultati so kljub vetru dobri. Izkazali so se tudi organizatorji, za kar jim gre vsa zahvala. Zavedal sem se, da tekma mora uspeti, zato mi je kot domačinu ležalo na plečih še večje breme kot sicer. Največja nagrada za organizatoija so čestitke tekmovalcev, z obljubo, da se bodo na prvenstvo zopet vrnili. Brezhibna organizacija nas obvezuje, da prihodnje leto privabimo tudi pripadnike sosednjih armad, za kar imamo vse pogoje. S pomočjo^ Ministrstva za obrambo nam bom to tudi uspelo."
Med udeleženci prvenstva je bil tudi olimpijec Samo Medved (prvi z leve)
Rezultati:
INSTINKTIVNO: 1. Lado Čeligoj, 410. UC Postojna; 2. Vladimir Strmčnik, 51. ObmŠTO Ljubljana; 3. Milan Štupec, 530. UC Vrhnika. COMPOUND: 1. Boris Mravlje, 6.PŠTO; 2.Samo Šenica, vojašnica Novo Mesto; 3-Aleš Plaveč, 530. UC Vrhnika.
OLIMPIJSKI SLOG: 1. Samo Medved, 51. ObmŠTO Ljubljana; 2. Drago Desnica, 530. UC Vrhnika; 3. Bojan Brezovnik, 410. UC Postojna. EKIPE: 530. UC Vrhnika, 51.ObmŠTO Ljubljana, 410. UC Postojna, vojašnica Novo Mesto, vod VP 4. .PŠTO, bojna enota Celje.
Edi Mavrič
Zmagovalna ekipa 530. UC Vrhnika
Pojasnilo staršem in vodji šole
29. septembra so bile na skupnem	roditeljskem
sestanku Podružnične šole Nazarje izrečene nekatere trditve, s katerimi je vodja te šole, ga. Majda Časi, želela prikazati (po vsej verjetnosti dobronamerno), da mora tudi šola plačevati uporabo prostorov DD Nazarje ter ob tem dodala še nekaj nepreverjenih informacij, ki nikakor niso bile v duhu dobrih medsebojnih odnosov. Na prisotne starše pa je njeno izvajanje delovalo v smislu dolivanja olja na ogenj. Da bi nekoliko razsvetlili omenjene informacije, smo se na KS Nazarje odločili za krajše pojasnilo:
1. Plačevanje uporabe prostorov v DD Nazarje so dolžni vsi koristniki, razen društev in organizacij z območja KS Nazarje (Prosvetno društvo, oba Gasilska društva, oba Športna društva, taborniki, borci, upokojenci, lovska in čebelarska družina itd.). Uporaba prostorov se plačuje proti izstavljenemu računu in ne na
Zahvala
26.	prejšnjega meseca sem šla od zdravnika. Na avtobus bi morala čakati debeli dve uri. Odšla sem k znanki in tam legla. Zelo slabo sem se počutila. Svetovala mi je, naj počakam do 14. ure, ko bodo šli GLIN-ovi delavci domov, gotovo me bo kdo vzel v avto. Upanje je bilo zaman.
Šla sem peš, a niže Spodnje Rečice čisto izčrpana sedla na opornik ograje.
Proti Nazarjem se je peljal Alojz Flereč iz Pobrežij. Opazil je mojo izčrpanost in ustavil. Povabil me je v avto, zasukal ter me peljal do moje hiše. Mlademu Alojzu se še enkrat iz srca zahvaljujem, ter želim, da bi na vseh poteh življenja vozil varno, brez nezgod -srečno, mladi voznik!
način, kot je bil predstavljen na roditeljskem sestanku v šoli Nazarje. Prav tako niso dolžni uporabe plačevati starši otrok, •ki obiskujejo OŠ Nazarje, pač pa kot naročnik mora te obveznosti poravnati šola.
2. Da bi naj bil že pred skoraj desetimi leti položen temeljni kamen za telovadnico v Nazarjah, je popolna izmišljotina, saj do danes še nihče od pristojnih na KS Nazarje ni kaj takega nikdar in nikomur obljubil. Za takšne obljube nismo imeli nikoli nobene osnove.
Da so bili starši na omenjenem sestanku precej zrevoltirani sploh ni nič čudnega, saj način podajanja gornjih informacij nikakor ni bil v skladu z dejanskim stanjem.
za KS Nazarje Marija Krivec
Milan Peternelj
Odgovor
Planinskemu društvu Celje
Spoštovani!
V zvezi z vašim pismom, ki smo ga objavili v 19. številki Savinjskih novic dne 23. septembra 1994, vas želimo opozoriti, da ni točna vaša trditev, da v našem časopisu nismo omenili skromne počastitve 100-letnice otvoritve Kocbekove koče, kije bila 16. avgusta pri kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički peči. Prav s te prireditve je bila fotografija avtorja Cirila Sema, ki je bila objavljena pod prispevkom, na katerega se sklicujete v svojem pismu.
S spoštovanjem
Glavni in odgovorni urednik
Savinjskih novic Franci Kotnik
Štefka Petek Rečica ob Savinji 120
PISMA BRALCEV
X
Pojasnilo PD Luče glede koče na Molički peči
Glede na zapis, ki ste ga objavili v zadnji številki Savinjskih novic ob proslavi 100 letnice prihoda SPD v Lučah in otvoritve Kocbekove koče na Molički peči, dajemo naslednje pojasnilo.
V letu 1989 se je pričela obravnava kapelice na Molički peči, za kar je bil ustanovljen gradbeni odbor. Gradbeni odbor je ponudil PD Celje, ki na tem območju upravlja s postojanko na Korošici, da obenem popravi tudi razpadajočo Kocbekovo kočo na Molički peči, ki bi služila gosp. župniku ob bogoslužju na Molički peči in eventuelno ljudem ob slabem vremenu. Obnovili bi jo v takšnem obsegu, kot je bila nekdaj. Na sestanku v Lučah, ki je bil med gradbenim odborom in takratnim vodstvom PD Celje, zaradi postavljanja nesprejem-
ljivih pogojev s strani PD Celje, ni prišlo do dogovora o obnovitvi koče na Molički peči. Kapelica na Molički peči je bila obnovljena v letu 1990 in predana svojemu namenu.
Z dopisom PD Celje dne 29.09.1992 pa je bilo ponujeno PD Luče, da bi ob morebitni obnovi koče na Molički peči PD Celje pomagalo pri obnovi koče, vendar smo bili v PD Luče mnenja, da je za obnovo koče na Molički peči prepozno, saj se železo kuje, ko je vroče. V pojasnilo pa še to, da je lastnik na tem območju in koče na Korošici Planinska zveza Slovenije in da je le ona merodajna, da postavlja pogoje ob obnovi koče na Molički peči. Planinski pozdrav!
PD Luče
Vračajo se stari časi
Opaziti je, da se v deželo vračajo stari časi, vsaj po borčevsko- partizanskih proslavah sodeč; priviligirancem sicer v zadovoljstvo, ostalim pa...? Ena takšnih proslav je bila v soboto 10. septembra v Rad-miiju v Savinjski dolini, druga odmevnejša pa 1. oktobra v Celju. Čeprav so bili motivi za ti dve proslavi različni, je bila vsebina zelo slična. Na obeh proslavah so govorniki ponovno obsojali žrtve komunističnega nasilja in poveličevali zasluge tako imenovane NOB, čeprav se je pod nje krinko vršila komunistična revolucija. Kakor slavnostni govornik Jože Smole v Radmirju, tako g. Kučan v Celju, oba sta napovedala borčevsko - partizanska slavja za prihodnje leto, ko bo 50 let minilo od konca vojne, na kar se je zgodil slovenski holokavst in je Slovenija postala eno samo morišče in mučilnica komunističnih zmagovalcev. Namesto, da bi se storilci slovenskega holokavsta posuli s pepelom ter izpovedali "konfiteor", bodo s pompom proslavljali največjo narodno nesrečo v slovenski zgodovini in 50 letnico komunistične tiranije in sužnosti.
Jože Smole se je v svojem govoru na proslavi v Radmirju zavzel tudi za večjo socialno pravičnost, kar je hvalevredna gesta, če ne bi vedeli, da so pokojnine revolucionarjev vsaj 5-krat višje od pokojnin navadnih občanov in da celo med borci samimi obstajajo velike socialne razlike.
Jožef Školč pa je v Celju napovedal, da bo prihodnje leto, leto boja proti nestrpnosti in tudi g. Kučan o (ne)strpnosti pogosto govori. Svariti pred nestrpnostjo, obenem pa ne strpeti drugače mislečih poleg sebe; govoriti o sožitju in slogi, obenem pa iz zakulisja povsod netiti razdore in razkole, je preizkušena metoda - deli in vladaj in stalna praksa sedaj preimenovanih komunistov in njihovega kumrovškega podmladka.	Kakšno
sprenevedanje in prevara! Svariti pred nestrpnostjo, istočasno pa iz same nestrpnosti do drugače mislečih oblastne stmkture dan za dnem izvajajo kadrovske čistke po svojem okusu. Iz same nestrpnosti je na primer Jožef Školč s svojimi tovariši v usodni noči napada JA na Slovenijo že pisal plakete, da morata Peterle
in Janša odstopiti, ker sta hotela tudi za ceno spopada z agresorjem JA zavarovati slovensko samostojnost. To nestrpnost do dmgače mislečih naj sedanji naši oblastniki odpravijo kar lepo pri sebi, pa ne bo v naši domovini nobene nestrpnosti več.
Pripis:
Da ne bo pomote in nesporazumov, ponovno poudarjam: vse spoštovanje in čast velja vsem številnim poštenim borcem, ki pa so bili za svoje plemenite namene in cilje od partijskega vodstva izigrani, prevarani, opeharjeni, da so poleg poštenega
boja proti okupatorju, nehote in proti lastni volji bili prisiljeni boriti se za partijske cilje - to je za trajno komunistično diktaturo in njihovo totalitarno oblast. To ni nobeno blatenje NOV, to je le nepotvorjen prikaz resničnih dejstev. Vsem načrtovalcem in govornikom na proslavah pa svetujem, da si za objektivnejšo podobo tistega časa preberejo knjigo Ivana Korošca "Krvave arene" in pa zgodovinarke Jere Vodušek Starič "Prevzem oblasti".
Ivan Glušič Loke 6, Mozirje
Turistične objave ali Kako sem iskal Jamnikovo kmetijo
Zadnjo nedeljo v septembm smo se napotili proti Gornjemu Gradu, hoteli smo si ogledati zbirko na Jamnikovi kmetiji.
V zemljevidu "Savinjska dolina" smo ugotovili, da moramo do Radmirja in potem proti Gornjemu Gradu, na desni je odcep do Jamnika. Je to Jamnikova kmetija, sem se vprašal? V vodniku Po Gornji Savinjski dolini" sem našel podatek, da tu nekje leži vas Florijan, lepi razgledi in lepo naravno okolje piše v vodniku, po karti sem domneval, da je tu tudi Jamnik.
Pogledal sem v vodnik "Zgornja Savinjska dolina (EPSI 1990).” Tu sem našel podatek o zbirki. Vprašanje, ki se mi je postavilo: ali bom šel v Gonijo ali Zgornjo Savinjsko dolino?
Na poti iz Radmiija v Gornji Grad sem spregledal odcep na Jame. Res je napisana tabla, kjer sem ugotovil, da sem se vračal iz Gornjega Grada, tabla označi kraj in nikjer nobene označbe o muzeju.
Na pot smo odšli zjutraj, ker smo ugotovili, da bo v katedrali maša in bo leta odprta. Zmotili smo se, maša je bila pri podružnični cerkvi. V predveiju sem odkril prospekt Gornjega Grada in na njem nisem mogel najti muzeja. Mogoče se motim.
Kot običajno - zbirka v gradu je bila zaprta, zbirka podobic ja bila zaprta. Bil je sredi trga plakat, ki je vabil na razstavo Rupnika in njegovih dveh sinov. Na plakatu je pisalo, da
je razstava odprta ob nedeljah in sobotah in da je v kulturnem domu. Kje je ta dom? Vedel sem za zadružni dom in odšel v trgovino. Vsa čast trgovcem: razložili so mi, kje je razstava (v nekem zadružnem domu) in kje je kmetija z razstavo. Dobili smo tako izčrpane informacije, kot malokje. Rupnikova razstava je bila seveda zaprta. Pred vrati je bil na tleh plakat, verjetno je bil to znak, da razstave ni več. Vrnili smo se na cesto proti Radmirju in na podlagi izčrpnih informacij takoj našli kmetijo in razstavo.
Tu je eno samo presenečenje. Kaj vse imamo in kako malo vemo o naših zakladih. Ni moj namen opazovati razstave. Zapišem naj, da nam je gospodinja izčrpno obrazložila vsak predmet, ki je na razstavi, opozorila na stoletno kaščo, opozorila na stoletno trto in povabila naša je, da si ogledamo star križ, ki stoji nedaleč od hiše. Iz vpisne knjige je razbrati, da so obiskovalci neizmerno navdušeni nad zapuščino Antona Jamnika, samouka, uraija, rezbaija, fotografa itd. Motilo me je, da ni razvidno, da bi si zbirko ogledali šolski razredi. Skratka - izredno zanimiva zbirka in izredno prijazni domačini. Zbirka, v kateri je obilo predmetov, ki jih lahko srečamo samo tu.
Franc Ježovnik Griže
m
KRONIKA
V trčenju hudo ranjen sopotnik
26. septembra se je ob enih ponoči zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti med Lučami in Iglo. Matjaž A. (18) iz Strmca je vozil osebni avto od Luč proti Igli. Izven naselja Raduha je z vozilom zapeljal na sredino vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prav tako po sredini pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz M. (21) iz Podveže. Vozili sta trčili, pri tem pa se je sopotnik v vozilu Matjaža A., Jože G. (19) iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji, hudo telesno poškodoval. Policisti so med postopkom tudi ugotovili, da sta oba voznika zaužila večjo količino alkoholnih pijač, kot dovoljujejo predpisi.
Smrtna nezgoda s traktorjem
26. septembra se je ob 13.20 uri v Podvolovljeku zgodila nezgoda s smrtnim izidom. Anton M. (74) iz Podvolovljeka je čistil hribovito parcelo. S pomočjo traktorja je skušal odstraniti večjo skalo, pri tem pa se je traktor prevrnil po pobočju in pod seboj pokopal voznika. Le-ta je pri nezgodi dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju samem umrl.
Kradli so ploščice...
V noči s 27. na 28. september je za zdaj neznani storilec z dvorišča trgovine Gorenje GLIN Nazarje odtujil sedem kvadratnih metrov keramičnih ploščic in s tem oškodoval omenjeno trgovino za 11 tisoč tolarjev.
...in les
Neznani storilec je v času od 20. do 30. septembra v Podveži posekal in odpeljal 10 smrek različnih debelin. S tem je Gozdno gospodarstvo Nazarje oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev.
OGLASI
OGLASI
POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN	
IVAN ROPOTAR jltilntno bani: -	kompletne pogrebne storitve 'r Ml tC -	prevoze doma in v tujini -	urejanje grobov ' ^ -	urejanje cvetličarskih storitev -	povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT -	možnost obročnega odplačevanja -	prvi prevoz do 70 km zastonj -	dobava spomenikov ŠtnjitiT v Savinjski dolini 112/n, tel. 063/701-433	
POGREBNE STORITVE
Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracije sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT
Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ve I e n j e
Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA:
-	nagrobnih spomenikov
-	okenskih polic
-	stopnic
-	tlakov
-	šankov in kuhinjskih pultov
Valentin Podpečan Šalek 20, Velenje Tel. 063/857-558 Uradne ure za stranke: vsako sredo od 7.00 do 17.00
A C L € V G C
LEVEC 18
v prodajnem centru MODERNI INTERIERI
TELEFON: 063/472-409, FAX: 063/471-708
LEVEC
PRODAJA
AVTOMOBILOV:
MECEDES-BENZ
HONDA
in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! Po izjemnih cenah na zalogi - dobava takoj - vozila:
-MERCEDES BENZ C-MODEL IN E-MODEL -HONDA 1,5 DX ŽE ZA 26.750 DEM
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING.
ZAHVALE
V SPOMIN
S seboj si odnesel vse, kar je bilo lepega in za kar je bilo smiselno živeti.
Tiha bolečina spremlja 14. oktober pred enim letom dragi
Marko
KOLENC
iz Gornjega Grada
Prisrčna hvala vsem, ki ste si vzeli trenutek časa v tem dolgem letu, obstali ob njegovem preranem grobu in mu prižgali svečke.
Marko, nismo se še naučili živeti brez tebe. Zelo te pogrešamo.
..	........Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Milana KOJCA
predmetnega učitelja v pokoju
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, kolegom, bivšim učencem, radioamaterjem in vsem ostalim, ki ste se poklonili njegovemu spominu ali ga spremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se ribiškim tovarišem, posebno RD Mozirje za organizacijo pogreba, šolskemu pevskemu zboru, mozirskim pevcem, govornikom: g.prof. Antonu Veneku, g. Martinu Aubrehtu in g. Francu Pogelšku za občutene besede ter gospodoma č.k. Žagarju in Goličniku za opravljeni obred. Hvala za cvetje, sveče ter ustna in pisna sožalja.
Posebna misel pa velja zdravnici ga. dr. Karmen Fürst, sestrama Sonji in Slavici ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Mozirje, ki so v času bolezni skrbeli zanj, mu lajšali trpljenje ter mu vračali vero v dobre ljudi.
Našim dobrim sosedom, družini Pogelšek-Veber, kakor tudi ga. Pavli Trogarjevi in ostalim prijateljem pa ostajamo dolžniki za vedno!
Njegovi: žena Lenčka, sin Mile, hčerka Nena z družinama in ostalo sorodstvo
Mozirje, Varpolje, dne 29. 9. 1994
m	OGLASI	-4
		
POGREBNA SLUŽBA MORANA	d.o.0.
STEBLOVNIK IVAN
Parižlje 11/c, 63 314 BRASLOVČE
Tel. & fax: 063 721 667, 063 721 043
* pogrebna služba * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom . * ureditev dokumentov * ODŠTEJEMO POGREBNINO V VISINI 83.000 SIT
CVETLIČARNA ODPRTA TUDI OB NEDELJAH OD 8.00 DO 12.00
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
a>	OBVESTILA	l
		
OBVESTILO
Četrta peroralna vakcinacija lisic proti steklini bo dne 15.10.1994. Lovci Lovskih družin bodo položili na področju naše občine 4.700 vab s cepivom proti steklini. Vabe bodo polagali izven naselij, v mreži 250 m.
Vaba je rjavo sive barve, velika 5 x 5 x 1,5 cm, neprijetnega vonja po ribah in kužna 14 dni od dneva, ko je položena. Če bi kdo prijel vabo z golo roko, si mora roke takoj umiti z milom. V primeru, da je zaradi pritiska iztekla cepilna tekočina (roza barve) na rano ali sluznico ali da je brizgnila v oko človeka, mora ta takoj v antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno Celje, Ipavčeva 18, Celje, telefon 063/37-112.
Če vabo poje pes, mu to ne škodi, vendar povzroči, da je ne dobi lisica, kateri je namenjena. Zato morajo biti psi pod strogim nadzorstvom in ne smejo prosto tekati. Za uspeh akcije cepljenja lisic proti steklini je nujno razumevanje občanov. Pse naj imajo privezane ali zaprte v pesjakih, na sprehode naj jih vodijo na povodcih.
VETERINARSKA INŠPEKCIJA
OPRAVIČILO
V 18. št. SN smo na str. 10 objavili pesem z naslovom Pogum. Pomotoma je bilo navedeno, daje avtorica pesmi Anita Atelšek. Dejansko pa je avtorica Marija Rihter. Zaradi neljube pomote se obema vljudno opravičujemo.
Uredništvo
OGLASI
KAKO DO DODATNIH CERTIFIKATOV
ALI PODPORA VOLILCA ZA RAZPIS
ZAKONODAJNIMA REFERENDUMA ZA SPREMEMBI-: IN DOPOLNITVE ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ
Prvič v zgodovini lastne države imate možnost odločati o prejektu stoletja. Zbrati moramo 40.000 podpisov državljanov Slovenije za referendum za dodatno razdelitev CERTIFIKATOV
...BODITE MED PODPISNIKI TUDI VI...
KAKO?
Oglasite v.* na oddelku za notranje zadeve SO Mozirje, kjer boste dobili obrazec. Vpisali boste osebne podatke, v rubriko A v okenee vpišite številko 002 in na prekinjeno črto besedo "certifikati". Obrazec potrdijo na oddelku za notranje zadeve. Izpolnjen in potrjen obrazec pošljite na naslov predlagateljice reforme; Metka KARNER LUKAČ, poslanka SI S Tomšičeva 5, 61000 Ljubljana, lahko pa ga pustite na sedežu pošte v Mozirju, kjer smo organizirali skupno odpošiljanje.
Glavne točke predlaganih sprememb Zakona so;
■ dodatna razdelitev certifikatov v enaki vrednosti kot že
PpWWMpwpi
-	interna razdelitev delnic podjetja se poveča od 20°.i na
jjlj jjllll	'¥ "fffJ
• razdelitev delnic podjetja za neizplačane plače pi> kolektivni pogodbi
sodelovanje državljanov s certifikati pri lastninjenju bank, zavarovalnic, javnih zavodov in podjetij, ki se sanirajo z
javnim dolgom
-	možnost lastninjenja podjetji, s katerimi upravlja
"Koržetov" sklad
-	rok za lastninsko preoblikovanje se podaljša do 31.12.ltW5.
Pohitite!
Rok za zbiranje je do 21.10.1994/.
SLS
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
3. 10. do 9.10. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-277)
10.10.	DO 16.10.RUP MARIJA, dr.vet.med.G.GRAD, tel.0609-616-978 (843-084)
17.10.	do 23.10. KRALJ CIRIL,dr.vet.med.LJUBNO, tel.0609-616-978 (841-410)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel.831 -017,831 -418,0609-616-978 IZDAJA ZDRAVlL:vsak delavnik od 7 do 8,30.
Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
3. 10. do 9. 10. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
10.10.	do 16.10. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
17.10.	do 23.10. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
Matična kronika za mesec september 1994
Rojstva: rodilo se je 13 deklic in 10 dečkov Poroke: Moličnik Marko, 1965, Podveža 34 in Jurjevec Helena-Anemari,1968, Logarska dolina 2; Nadlučnik Rajko, 1959, Krnica 22 in Selišnik Marija, 1966, Podveža 37; Tratnik Ratislav, 1963, Žalec, Gregorčičeva ul. 10 in Brdnik Andreja, 1966, Celje, Smrekarjeva ul.8; Ermenc Vinko, 1964, Nizka 33 in Benda Jožica, 1972, Varpolje 27.
Smrti: Mlačnik Jožefa, 1913, Podveža 30; Riga Marija, 1908, Kokalje 21; Korenjak Alojzija, 1906, Lepa Njiva 48; Kojc Milan, 1925, Mozirje, Praprotnikova ul. 3; Poplas Marijan, 1963, Bočna, Bočna 82; Blekač Alojzija, 1924, Rečica ob Savinji 39; Krebs Jožef, 1923, Čreta pri Kokarjah 7; Tesovnik Marija, 1894, Savina 30; Podpečnik Štefanija, 1951, Gornji Grad, Podsmrečje 8; Andrejovec Janko, 1950, Trnovec 8; Vertačnik Janez, 1922, Poljane 34; Kolenc Ciril, 1929, Melise 2; Robnik Jožefa, 1914, Radmirje 46; Detmar Janez, 1952, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 24; Rakun Matija, 1913, Varpolje 4.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
08.10.	in 09.10. ALJASKA GORI - ameriški film - ekološko akcijski
15.10.	in 16.10. ČUDEŽNI VRT - ameriški mladinski film KINO “JELKA" NAZARJE
08.10.	in 08.10. DUH IZ RAČUNALNIKA - ameriški film - akcijski
15.10.	in 16.10. POLICAJ IZ BEVERLYS HILSA 1II.DEL - ameriški film -akcijska komedija
KINO "DOM" MOZIRJE
08.10.	in 09.10. PRVA LIGA II.DEL - ameriški film - komedija
15.10.	in 16.10. ACE VENTURA-NOR1 DETEKTIV - ameriški film komedija
RUMENILO
urarstvo
iìCTIMIMiVJiWjTJTBB-Wtl
No trgu 25, 63330 MOZIRJČ, tel.: 063/ 831 215
*	Popravila vseh vrst ur
*	Izdelava ključev
*	PRODAJA UR
- priznanih švicarskih firm - nemških firm,
- japonskih firm - žepnih ur - štoparic - budilk
- in različnih stenskih ur
PRI NAS DOBITE URE ZA VSAK ŽEP IN OKUS!
TRGOVINA
VAM NUDI
TADI
Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 Tel. 843-633
- rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4,
- motorne žage Husqvarna,
-	olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage,
-	dodatni asortiman
ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA!
ANTIFRIZ ■ KONCENTRAT (V SODU) ZELO UGODNA CENA! Pri nakupu nad 6000 SIT možnost plačila na dva čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5000 SIT 5% popusta, nad 10000 SIT 10% popusta.
Del. čas: 8.00 « 1S.00, sobota 8.00 > 12.00
rG0VINA-EN KRAJCar
Sveče velike srednje male
s ^ %ubno ob »2 tel: 841-512
109.00
89.00
69.00
iviflP
Na zalogi sprej za čiščenje marmorja, pesek za grobove, gobe za ikebane
Mlekovit 25/1 (11 mleka= 16.40)
4.100,00
	brez P.D. s	P.D
koruza 50/1	25,55 26,90	
ječmen 50/1	18,90 19,90	
K II	31,55 33,10	
Ariel	749,00	
Persil	849,00	
Weisse Riese	699,00	
Jeruzalemčan	279,00	
šzL
(2vet6e ća faoftniue
*** Kot prizor iz časov Divjega zahoda, s to razliko, da so včasih lastniki takratnih prevoznih oziroma prenosnih sredstev svoje štirinožne prenašalce parkirali na za to točno določeno mesto. Časi se spreminjajo, očitno ne na bolje, saj civilizacijske manire, katere je vsaj Divji zahod povečini že osvojil, ostajajo za celjskega prevoznika tabu tema. Pa ne, da je pričujoči jekleni konjiček navajen na travo? Dvomimo, bi pa kazalo povprašati šoferja, če je zgolj slučajno že slišal, da obstajajo tudi parkirni prostori. (VARUHOV REDA PA NI IN JIH NE BO)
*** Dežurni informator nas je obvestil, da sta novinarska kolega in eks gurmana iz glavnega mesta Zadrečke doline na lokostrelskem prvenstvu TO z vso odločnostjo odklonila ponujene klobase in to še posebne kvalitete znanega gornjegrajskega proizvajalca. Jako presenečeni in še bolj zaskrbljeni zaradi morebitnega poslabšanja njunega psihofizičnega počutja smo v paniki aktivirali vse razpoložljive sile, trdno odločeni ugotoviti vzroke za tako nenavadno početje. Odvalil se nam je kamen, ko smo izvedeli, da so vse kolobocije krivi pravzaprav častniki slovenske vojske. Povabili so ju namreč na (obilno) pokušino savinjskega želodca in kosilo. Skromnost je pa vendarle lepa čednost in tega se cenjena kolega očitno dobro zavedata. Sic! (KAJ PA KO NE BO VEČ PRI ROKI OBRAMBNO PRESKRBOVALNIH SIL?)
'*** Nekatere občane naše doline je pred dnevi v poštnem nabiralniku razveselil propagandni letak multinacionalnega giganta, ki je, mimogrede, (so)lastnik ene od bivših "naših" podjetij. Omenjeno podjetje je v zadovoljstvo nekaterih in v nejevoljo drugih tudi prikazano na tem letaku, kar pa nenazadnje tudi ni nič pretresljivega. Bolj žalostno je to, da lahko človek v industrijski prodajalni tega podjetja kupi stroj za kuhanje kave z zvenečo znamko na ohišju, a ko se kasneje dejansko loti tega dišečega opravila, trpko ugotovi, da mu manjka papirnati filter. Proizvajalec pač ne tvega morebitne izgube, da bi enega priložil v originalno embalažo stroja. Razočarani "kafetar" je po domačem šoku skoraj ob sapo tudi ob ponovnem obisku prodajalne, kjer mu vljudno razložijo, da so filtri na prodaj le pri pooblaščenih serviserjih. Ta pa je najbližje -v Štorah. Pa veselo pot pod noge! (KDOR NIMA V GLAVI, IMA V NOGAH ALI V AVTOMOBILU)
(žvet&e ùv köfcnive
ZA RAZVEDRILO
KRIŽANKA
SAVINJSKE
NOVICE
SESTAVIL
METOD
ROSC
PESNIŠKA
FIGURA
LEVA
ROKA
GOROVJE V ZAHODNI MAKEDONIJI
SOGLASNI-ŠKI STIK
PODOBA
FIGURA
OMLATEN
SNOP
ŽfTA
PREBIVALCI
OTOKA
BORNEA
RASTLINSKE BAZE ZA ZDRAVILA
MATERIAL ZA „
EMBALAŽO
FR. KIRURG JULES EMILE !
SMUČI
(SKANDIN.)
EKVATOR
POLUTNIK
MESTNI
GOSTINSKI
LOKAL
ROBATA
KOMEDIJA.
BURKA
DOMAČE MOŠKO IME
RADKO
POLIC
BABILONSKI BOG
20GA ZUNAJ IGRIŠČA
AVSTRIJSKI LIRIK C GEORG)
IME TV NOVINARJA BABAČIĆA
DUŠEVNA
BOLEZEN
MESTO V INDIJI
VRSTA
ANESTETIKA
POLICIJSKI
PREGON
IZRASTEK NA GLAVI
HRVAŠKA PEVKA ( JOSIPA )
VRSTA
KRAJŠE
PUŠKE
NAJVIŠJI
VRH
PIRENEJEV
LUKA V IZRAELU
REDKEJŠE
MOŠKO
IME
MSN!
SLOVARČEK-;
ALITERACIJA : Soglasniški stik
DAJAKI ; Malajsko prebivalstvo na otoku Borneo
INDORE ; Mesto v indijski zvezni državi Madhja Pradeš
NABU ; Babilonski bog. sin Marduka. zaščitnik umetniškega pisanja
REŠITEV
KRIŽANKE
IZ 19.
ŠTEVILKE:
Balakov,
silaža,
Ararat
Mimara,
Jakob,
peta,
1st,
kaparji.
Ante,
Poreč.
Dejan.
Baresi.
Irena.
ar.
nečak.
rik,
bahač.
ITU,
Se.
uta.
Nosan.
Ll.
šumnik.
Tina.
kraški pojavi. Aar,
Saravak
Nagrada
zvestemu
naročniku
za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado
enoletno brezplačno naročnino
Ivu
POTOČNIKU
z Rečice ob Savinji 147.
Čestitamo!
OGLASI 4?		\ MALI OGLASI ^
		
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
1
Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MAH OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem”. Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO...
Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja!
inorila iščete prab to...
ANTENE
Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194.
PREMOG
Prodaja in dostava premoga različnih vrst, tudi na čeke. Tel.831- 567, dostavimo - plačate.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov,
zaščitnih oblačil, gumbov in pribora za šivanje. Tel.831-109.
RTV SERVIS
Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel.843-424.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
Velika izbira vseh vrst ur, LEGO, BARBIE in druge igrače, filatelistične znamke, albumi, JOLLY barvice, makete itd.. Šerbela- Rupnik, tel.841-084, Ljubno ob Savinji.
POLETITE Z JADRALNIM PADALOM
Jadralno padalo in vse, kar spada zraven, brezplačni informativni tečaj. Tel.832-364, Dare.
ODKUP PLEMENITIH LISTAVCEV
Odkupujemo plemenite listavce - javor, jesen, češnja, hruška, hrast, bukev. Plačilo po konkurenčnih cenah. Tel. 844-338.
POSTREŽBA IN KUHANJE NA DOMU
Zakaj ne bi družinskega praznika praznovali brez nadležnih opravil? Pokličite nas, kvalitetno bomo to storili namesto vas. Tel. 885-336.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
Nova nagradna igra LEGO! Žrebanje kuponov vsak mesec. Marija Šerbela-Rupnik, tel.841-084, Ljubno ob Savinji.
Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT.

Termoakumulacijsko peč, 2 kW prodam. Tel.:854-133
Ugodno prodam žago sifercijanka in uto. Tel.:845-157
Ugodno prodam hladilno skrinjo in garažna vrata. Tel.: 843-303 •
Oddam njivo v najem k.o. Bočna 1280 57a 83m2. Tel.: 843-240
60 m2 rabljenih uporabnih strešnih salonitk zamenjam za 3 m3 bukovih drv. Tel.: 845-124 (popoldan)
Prodam ruski daljnogled 7x50 za 150 DEM. Kulovec, Praprotnikova 7, Mozirje
Prodam Jamaho 650 ccm JX 82 I, "zug" pozavno "mickey11 in ojačevalec za bas kitaro. Šumečnik Edvard, Potok 4, Nazarje
Prodam dobro kozo mlekarico. Stradovnik Ivan, Slatina 5, Bočna
Ugodno prodam novo peč za centralno Ferrotherm, moč 35 kW in osebni avto Golf JX 1.1986 registriran do 1.10.1995. Tel. 831-964
Prodam enodružinsko hišo v Lokah pri Mozirju. Tel. (063) 29-330
Prodam gobeIin“Za klavirjem" velikost 60x48. Cena po dogovoru. Gabrijela Pevnik, Lepa Njiva 91, Mozirje.
Prodam 20 kom betonskih dimnih tuljav premera 18 cm. Tel.831-538
Prodam več dobro ohranjenih hrastovih sodov po polovični ceni. Tel. 841-194
Prodam štedilnik na trdo gorivo nov 10% ceneje (calorex-plus).
Tel. 845-126
Datonično harmoniko Melodija cfb, kot nova prodam, cena 1600 DEM Tel. 831-693
Prodam nerabljeno peč za centralno kurjavo. Tel.832-698
Prodam bukova drva, meterska. Tel. 843-565 nova št.843-589
Prodam telico SR pasme, brejo 5 mesecev, je težka. Tel.841-500
Prodam Tomos avtomatika. Cena po dogovoru. Tel. 841-523
Travnik, v izmeri 84 arov, primeren za sadovnjak, v Radmirju, prodam. Informacije po 15. uri na tel.831-689.
Ugodno prodam krzneni plašč polarne lisice, velikost 40-42. Tel. 844-534
Prodam hrastov klasični parket standard kvalitete po zelo ugodni ceni 2.100 SIT/m2. Tel. 841-426

mmm HLADILNIKOV II
iiHiomiim? mm
VHS T
Če vam skrinja toči, ledeni, menjamo izolacijo.
V času popravila zamrzovalnika ga nadomestimo z drugim.
SERVIS VRŠIMO -HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN POLZELA 137/A Tel. 063-720-406 Tel. in Fax. 063-720-138

VJ
BUDNA D.O.O.
Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje stalne količine bukove j hlodovine. Prodajamo pa stalne količine kvaltietnih bukovih drv, ki nastanejo pri naši proizvodnji - decimiranje bukovine.
BUKOVÖ HLODOVINO
ODKUPUJEMO
-	vse klase
-	ugodne odkupne cene
-	plačilo takoj
PRODAJAMO
-	ni potrebno žaganje
-	ugodna cena in plačilni pogoji
-	dostava na dom
^formacije; 841-107
0609-621-475
dh
SAVINJSKA trgovsko družbo d.o.o. Žalec
PRODAJALNA GAJ MOZIRJE
SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S SAMO 8% REALNO OBRESTNO MERO KREDITI NA 12 ALI 24 OBROKOV S FIKSNO OBRESTNO MERO
SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER KREDITI SUPER
Na te pogoje vam nudimo vse blago iz naše ponudbe, razen živil!
Preden se odločite za nakup, vas vabimo, da se o ponudbi prepričate tudi pri nas!
SEZNAM POSLOVNIH ENOT
1.	Blagovnica Savinjka
Žalec 711-307,711-331
2.	SP Žalec 2	711-216
3.	Žalec 3	712-126
4.	Žalec 4	711-178
5.	Manufaktura Žalec 711-178
6.	Tehnična Žalec 713-124
7.	SP Cankarjeva Žalec712-156
8.	SP Liboje	707-249
9.	SP Griže	711-158
10.	SP Zabukovica 711-274
11.	SP Vrbje	711-388
12.	SP Pirešica	728-036
13.	Blagovnica Šempeter 701
14.	Blagovnica Prebold 723
15.	Blagovnica Polzela 720-
16.	SP Polzela
17.	SP Letuš
18.	SP Vransko
19.	Dom Vransko
20.	SP Tabor
21.	PE Mozirje
22.	SPORT SHOP
23.	SPORT SHOP
-185, 701-428
ì-611,723-207
1-251, 720-067 721-104 885-207 725-029
725-	028
726-	207 832-825
Žaleć715-184
Celje442-335
4»DUSETI d.o.o.
Trgovina - Servis
Parižlje 8/a 63314 Braslovče Telefon: 063-721-137 (pri mostu čez Savinjo)
NOVO - NOVO - NOVO
-	MOLZNA OPREMA
-	REZERVNI DELI
-	ČISTILNA SREDSTVA
CWBSTFAUA^S SEPARATOR J
ljubljanska banka		
Splošna banka Velenje d.d.		
Velenje		
PREGLED OBRESTNIH MER	ZA TOLARSKO	
VARČEVANJE OBČANOV		
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. oktobra 1994		
dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z	naslednjimi obrestnimi	
merami:		
	letne	mesečne
	obrestne	obrestne
	mere v	mere v %
Tekoči računi občanov	10.16			083	
Žiro računi	9.20	0.75
Hranilne vloge na vpogled	9.20	0.75 !
Varčevalna knjižica	19.16	1.50
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	32.27	2.40 t
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	34.65	2.56
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	35.25	2.60
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	14.08	1.13
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni		
-depoziti do 50.000,00 SIT	26.31	2.00
-depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00	SIT 28.69	2.17
-depoziti nad 100.001.00 SIT	29.88	2.25
Depoziti, vezani nad 3 mesece		
-depoziti do 50.000,00 SIT	29.29	2.21
-depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00	SIT 29.88	2.25
-depoziti nad 100.001.00 SIT	30.48	2.29
Depoziti vezani nad 6 mesecev	31.08	2.33
Depoziti vezani nad 12 mesecev	32.27	2.40
Depoziti z valutno klavzulo		
od 30.000,00SIT naprej		
-za čas od 31 do 90 dni	10.00	
-za čas od 91 do 180 dni	11.00	
Dovoljena prekoračitev stania na TR	41.80	3.01
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	66.82	4.44 j
Celje - skladišče D-Per
7/1994
iV
5000001673,20
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
COBISS s
p/vMII-V SHOP JE PRIŠEL TUDI V MOZiRje F	Z ZELO UGODNIMI CENAMI
ZA VAŠO DRUŽINO !!!
ZENSKE HLAČE ŽENSKA KRILA ŽENSKE OBLEKE ŽENSKE BERMUDA
2500 SIT	GÄR- za KOPALNICE	900	SIT
1000 SIT	PODLAGA ZA	LIKANJE	800	SIT
2500 SIT	DEŽNIKI	1200	SIT
2500 SIT	ČEVLJI OD	900	SIT	NAPREJ
MOŠKE SRAJCE BOMBAŽNE 1800 SIT MAJICE OD
Family
2000 SIT NAPREJ
‘J

naročilnica
Ofaročam časopis Savinjske novice
ime in priimek
ulica
hišna številka
postna številka
kraj
telefon
datum
podpis