ŠTEVILKA 7/8- LETO 6
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZDE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA
Nova organiziranost in programska usmeritev
Pretekla, 4. seja Občinske konference ZKS Litija kot najvišjega organizacije ZK v občini, je pomembna iz več razlogov; naj naštejem le nekatere:
— potekala je v času, ko so jugoslovanski komunisti sklenili dvoje za nas prvovrstnih političnih dogodkov v republiki in zvezi tj. VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ;
— v času, ko tečejo intenzivne razprave in se oblikujejo predlogi za nadaljnji razvoj krajevne samouprave;
— v času, ko smo po štiriletnem praktičnem uveljavljanju delegatskega sistema postali tudi tu bogatejši, saj so pričele delovati novo izvoljene oblike delegatskega sistema v občini;
— v času, ko postaja uveljavljanje določil zakona o združenem delu v vseh strukturah združenega dela osrednja naloga vseh komunistov, delovnih ljudi in občanov.
Komunisti litijske občine smo na konferenci obravnavali pomembna vprašanja iz področja organiziranja metod in načinov delovanja komunistov, ter obravnavah' programska izhodišča in delovne naloge komunistov litijske občine do 1981. leta.
Jasno je, da smo izhodišča za organizacijsko preoblikovanje Zveze komunistov v občini gradili na oceni razmer dosedanje organiziranosti, statutov ZKS in ZKJ sprejetih na zadnjih kongresih.
Konferenca je sprejela osnutek statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS v občini Litija in ga dala v javno razpravo članstva, ki mora biti zaključena do 1 S. septembra 1978.
Statutarnemu sklepu je bil prirejen tudi predlog nove organiziranosti in načinov delovanja komunistov litijske občine. Konferenca je predlog sprejela. Pri tem je potrebno poudariti, da smo komunisti litijske občine posvečali organizacijski krepitvi, usposabljanju ter uresničevanju kadrovske politike veliko pozornosti že doslej, zato so bile sprejete odločitve na konferenci logičen potek aktivnosti na tem področju vse od priprav na zadnjo volilno konferenco, ki je bSa konec lanskega leta.
V okviru nove organiziranosti metod in načinov delovanja smo v celoti vgradili stališča dokumentov VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, ki temelji na oceni razmer v občini in razpravi med komunisti, ki je potekala v osnovnih organizaojjah ZK in v organih ZK v občini. Pri tem se zavedamo, da izpolnjujemo statutarno in programsko določilo, da morajo organi in organizacije Zveze
Novo vodstvo občinskega sindikalnega sveta...
Delegati, zbrani na skupščini Zveze, sindikatov Litija, so 15. junija letos izvolili novo občinsko sindikalno vodstvo.
V prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju bo najvišji stalni organ Občinski svet Zveze sindikatov štel 32 članov, v politično - izvršilni organ - predsedstvo pa je bilo izvoljenih 11 članov.
Za predsednika občinskega sveta ZS je bil soglasno izvoljen tov. Vojko Bizjak, obratovodja priprave dela v Predilnici. Vojko Bizjak se je že zelo mlad vključil v sindikalno delo. Najprej v delovni organizaciji, kjer je bil več let predsednik sindikalne organizacge. Kljub veliki angažiranosti, saj je ob delu študiral in uspešno zaključil Višjo šolo za delovanje v občinskih organih sindikata. V preteklem mandatu je bil član sveta in predsedstva. Vojko uživa veliko zaupanje delavcev in delavk v Predilnici, zato je bil že večkrat izvoljen v samoupravne organe podjetja, zaupane pa so mu bile tudi vodilne funkcije v teh organih, ki jih opravlja vestno in požrtvovalno. Funkcijo predsednika občinskega sveta ZS Litija bo opravljal neprofesionalno.
Jani Peterlin, nov predsednik občinske konference ZSMS Litija
Delegati na skupščini so za podpredsednika občinskega sveta izvolili tov. Antona Savska - delegata iz TOZD Usnjarna Šmartno, za sekretarja pa tov. Lojzeta Kotarja.
... in občinske konference ZSMS Litija
V sredo, 28. junja 1978, je bila pro-gramsko-volilna konferenca O K ZSMS, katere so se poleg 30 delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij občine Litija in Republiške konference ZSMS, med njimi sekretar
Vojko Bizjak je bi! hrvoijen za.aovf ga predsednika občkuk^k sindikalnega svela (F« o: Matic Malenšek)
Občinskega komiteja ZKS Pintar Branko, predsednik Občinske konference SZDL Kaplja Miro, sekretar Občinske konference ZRVS Valenčič Franc, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Kotar Lojze, komandant Občinskega štaba za TO Urbane Rihard, ter član predsedstva RK ZSMS Dvoršak Stane.
Po uvodnem poročilu predsednika OK ZSMS Litija, ki je analiziral dokaj uspešno in akcijsko delo občinske konference za obdobje po IX. kongresu ZSMS, seje razvila obsežna razprava, v kateri so sodelovali delegati ter predstavniki DPO. Iz razprave je bilo razvidno, da se mora mladina še bolj zavzemati za izvajanje zakona o združenem delu ter doslednega nagrajevanja po delu, za mesto in vlogo v dograjevanju koordinacijskih svetov ZSMS v KS, kjer so pogoji za intenzivnejšo idejno politično izobraževanje mladih, kar je bilo zapisano ter soglasno sprejeto v smernicah za nadaljnje delo Občinske konference ZSMS Litjja.
Delegati programsko-volilne konference so izvolili za novega predsednika Peterlin Janija, za sekretarja S*efančič Jožeta in 13-clansko predsedstvo.
Takoj po končani konferenci se je sestalo tudi novo izvoljeno predsedstvo *er posebno pozornost v svoji razpravi nar vrnilo pripravam na X. kongres ZSMS it izpeljavi javne razprave o predkongresnih dokumentih, kateri nakazujejo smernice za nadaljnjo akcijo mladih.
komunistov zagotavljati, da bomo komunisti vedno prisotni tam, kjer nastajajo družbeni problemi, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost delovnih ljudi t.j. v osnovnih celicah družbenega dela in življenja — v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti.
Celotna organiziranost in delovanje zveze komunistov v občini mora biti torej povezana z. vsebino družbenoekonomskih in družbeno-političnih odnosov, temelječih na samoupravnih osnovah, kjer moramo komunisti zagotoviti učinkovito uresničevanje najpomembnejših družbenih nalog.
V nadaljevanju je konferenca sprejela tudi programsko usmeritev in delovne naloge komunistov v občini Litija do leta 1981, ki so istočasno tudi naloge vseh subjektivnih sil, katerih namen je angažiranje vseh dejavnikov za dosego ciljev, ki so sijih zastavili delovni ljudje in občani litijske občine.
V delovanju in razvoju socialistične samoupravne družbe ima ZK kot vodilna idejno-politična sila odločilno vlogo in odgovornost. Zato bomo komunisti pri svojem delovanju posvečali kar največjo pozornost, da bodo naša idejna in politična stališča temeljila na analizi problemov, ki se porajajo v delegacijah in delegatsko oblikovanih skupščinah, samoupravnih organih, družbeno-političnih organizacijah, skratka povsod tam, kjer se oblikujejo, sprejemajo in izvajajo samoupravne odločitve.
Pri tem komunisti z vsemi subjektivnimi silami prevzemamo demokratično in javno odgovornost za stališča in vsebino naprednih družbenih odločitev.
B .P.
SREČANJE AKTIVISTOV IN BORCEV NOB NA MAMOLJU BO 17. SEPTEMBRA
Srečanje na Mamolju
Komisija za obujanje tradicij NOB pri Občinski konferenci SZDL Litija je obravnavala program proslav ob 3 5-letnici zgodovinskih dogodkov iz naše revolucije in NOB.
Za našo občino je pomembna 35-letnica ustanovitve Dolenjskega odreda, ki je imel svoje operativno področje tudi na območju sedanje občine Litije. Ustanovljen je bil 1. decembra 1943 v Kriški vasi pri Višnji gori, z namenom, da kot teritorialna enota nadzoruje določeno področje, pomaga pri krepitvi ljudske oblasti, preprečuje sovražno dejavnost in sodeluje z enotami 7. korpusa pri izvajanju večjih vojnih operacij proti sovražniku. Enote Dolenjskega odreda so na našem območju v letih 1944 do 1945 izvedle ogromno akcij - posebno sabotažnih, sodelovale pa so tudi pri organiziranju LO v okraju Šmartno. 7. oz. 9. maja 194S pa so osvobodile Šmartno in Litijo. Drugi pomemben dogodek je ustanavljanje okrajnih odborov OF. V litijskem okrožju so na Dešenski konferenci KP za Štajersko spomladi leta 1943 potekale priprave na ustanavljanje teh odborov. Jeseni 1943 so bili ustanovljeni okrajni odbori OF za Šmartno, Litijo in Kresnice.
V Šmarski okraj so bile vključene vasi od Debeč, Vintarjevca, Javorja, Kostrevnice, Polšnika, Spodnjega Loga, Brega, Jablanice, Šmartna in desnega brega Litije.
Prvi sekretar je bil Koprivnikar Tone — Gorki. Konec oktobra 1943 pa je postal sekretar Okrajnega odbora OF Mojškerc Franc-Frenk, ki je po reorganizaciji okrožnega odbora, pozimi 1944, postal sekretar okrajnega odbora OF, ki je že zavzemalo območje sedanje občine Litija. To funkcijo je opravljal do avgusta 1945, ko je bil ustanovljen okraj Ljubljana - okolica. Sedež okrajnega odbora OF in njenih organov je bil na območju Mamolja. Tu pa so poleg organov oz. odborov OF delovale še ZM, okr. komite KP, okrajni komite SKOJ-a in okrajni odbor AFŽ ter kurirska postaja TV 3. Kurirji te postaje so poleg opravljanja kurirskih nalog prispevali tudi velik delež pri političnem delu na terenu, pri ustanavljanju LO, mitingov, dostikrat pa so se tudi vključevali v vojaške akcije na sovražnikove vojake in postojanke.
Letos pa bo tako tudi 30 let, odkar je bil na svojem domu 30. aprila 1948 ubit Mojškerc Franc-Frenk, ki je bil takrat tajnik okrožnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica.
Komisija za obujanje tradicij NOB pri Občinski konferenci SZDL je sklenila, da naj se vsi ti pomembni zgodovinski dogodki, proslavijo v nedelje, 17. septembra ob 10. uri na Mamolju, kjer bodo odkrili spominsko obeležje.
Pripravljalni odbor za proslavo vabi vse borce Dolenjskega odreda, aktiviste OF, nekdanje SKOJ-evce in člane ZB, prebivalce občine Litije, še posebno mladino, da se te zgodovinske proslave udeležimo, in s tem ponovno potrdimo pripadnost naši samoupravni socialistični skupnosti. S. V.
Javne telefonske govorilnice
V kratkem bomo tudi občani Litije, Šmartna in Kresnic dobili javne telefonske govorilnice. V Litiji bosta postavljeni dve, ena pred Elektrotehnično trgovino Mercatorja pri mostu, druga pa poleg trgovine Centromerkur. V Smartnem in Kresnicah pa bo postavljena ena, in sicer v Smartnem poleg pošte, v Kresnicah pa pri trgovini.
Javne telefonske govorilnice bodo za občane vsekakor velika pridobitev saj je telefon kot komunikacijsko sredstvo vse bolj pogosto uporabljen, če že ne nujno potreben. U. S.
AVGUST 1978
UREDNIKOV STOLPEC
Večja vloga, večje obveznosti
i Krajevne skupnosti smo v naši občini pričeli ustanavljati leta 1964. Od takrat je torej minilo že 14 let. Razvitost samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih ob ustanavljanju je seveda neprimerljiva z današnjo. Tudi vloga in naloge krajevnih skupnosti je danes neprimerno večja kot pred leti Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih uresničujejo in zadovoljujejo svoje interese in potrebe in se povezujejo z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi Teh interesov in potreb oziroma vprašanj skupnega pomena pa ni tako mah. Naj jih samo nekaj naštejem: medsebojni odnosi, urejanje naselij, prostorska ureditev, upravljanje stanovanj, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, presveta in kultura, telesna kultura in rekreacija, javno obveščanje, komunalne dejavnosti, varstvo interesov potrošnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo okolja, planiranje itd. itd.
Že samo delo pri reševanju komunalnih problemov vzame funkcionarjem v krajevnih skupnostih toliko časa in energije, da največkrat za celovito in načrtno delovanje na ostalih področjih sploh ni časa. Tu mislim na ustrezne kadrovske rešitve v krajevnih skupnostih, ki pa ne zadevajo izvoljenih funkcionarjev, ki požrtvovalno delajo in se trudijo obvladati izredno obsežne in odgovorne naloge v krajevni skupnosti Mislim na kadre, ki bi te odgovorne naloge v krajevnih skupnostih opravljali tudi profesionalno. Najbrž, da prav v vseh krajevnih skupnostih ne bomo mogli kar naenkrat ustvariti pogojev za zaposlitev teh kadrov, bolj verjetna je možnost povezovanja posameznih krajevnih skupnosti pri zaposlitvi teh organizatorjev dela. To možnost proučuje tudi svet za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu OK SZDL Litija, ki tudi sicer dosti dela na problematiki razvoja samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih.
Potrebo po takšnih kadrih so enoglasno izrazili tudi vsi predsedniki svetov KS in KO SZDL, enake ugotovitve pa je sprejelo tudi Predsedstvo OK SZDL Litija. Nalog in obveznosti je v KS vandarle že toliko, da je že skoraj neodgovorno, da tako pomembne dejavnosti, ki se in se še bodo dogajale v krajevnih skupnostih v mnogih primerih prepuščamo izključno dobri volji posameznih mnogo preobremenjenih funkcionarjev v krajevni skupnosti
Več
asfaltiranih cest
- Neprimerne in slabe ceste so prav gotovo najtežji in najhujši skupni problem celih množic ljudi. Zaenkrat je stanje takšno, da nas najbolj muči makadam, ki ga najrajši spremljata prah in luknje na cesti, če pa je kaj dosti dežja, pa še luže. Zanimivo je, da je voda iz teh luž primerna samo za škropljenje državljanov, ki pešačijo, in jeklenih konjičkov, ki opravljajo dvojno delo - škropijo pešce in sebe. Letos bomo na našem območju asfaltirali ali vsaj pripravili za asfalt naslednje cestne odseke: Javorski Pil — križišče v veliki Reki (brez asfalta), Sava — Ponoviče — Litija, cesta mimo Zagorice, nekaj cest v Kresnicah, cesto skozi naselje Jesenje, nekaj ulic v Litiji, nekaj uličic v Šmartnem in pa cesto Šmartno - pokopališče Šmartno. Fi-nancerji so različni, zato je ta čas nemogoče povedati ali se bo vse to izpolnilo.
Spisek s tem še ni končan, kajti še niso izčrpani vsi letošnji načrti in cilji. Tako želi KS Vintarjevec podaljšati svojo asfaltno cesto, KS Gabrovka želi položiti asfalt do Rihtarčka do Tiha-boja. Tb je, če odmislimo polaganje druge plasti asfalta v Ko-strevnici in še kje drugje, maksimalni program, ki ga družbenopolitična skupnost še zmore uresničiti v letošnjem letu.
Letos od Save do Ponovič
- Krajevna skupnost Sava je od vseh krajevnih skupnosti verjetno največ napravila na modernizaciji svojih cest. Letos je v programu asfaltiranje ceste Sava - Ponoviče - Litija (do železniških zapornic).
Občani KS Sava so se odločili za cesto širine 4 m in sicer 3 m asfaltirane prevleke ter obojestranskih bankin po 0,5 m širine. Za planirano modernizacijo ima KS uveden krajevni samoprispevek za dobo 2 krat do 5 let, ter obveznost, da manjkajoča sredstva prispeva po letu 1982.
Prebivalci Save so prvi pričeli s samoprispevkom in je videti, da ga bodo imeli najdlje. Možnost, da bi cesto asfaltirali šele
tedaj, ko bi bilo dovolj denarja za asfaltiranje 5 m široke asfaltirane ceste, so občani zavrnili, kajti že preprost izračun pokaže, da bi do asfalta v tem primeru prišli šele nekaj pred letom 2000.
Še več zaposlenih na Vačah
— Obrat Tiskarne Slovenija na Vačah seje že vrasel v kraj. Tudi matično podjetje v Ljubljani spremlja delo obrata z optimizmom. Ta optimizem se izraža v želji, da bi obrat v naslednjih letih tako povečali, da bi se število zaposlenih podvojilo.
Uspešno poslovanje
Periodični obračuni delovnih organizacij so sprejeti. Posebni prispevek bo opisoval uspehe in tudi neuspehe. Prizadevanja litijskih delovnih organizacij za dobro poslovanje so bila uspešna, edino TOZD Mizarstvo Lesna industrija Litija še lovi ravnotežje.
Zaključiti do zime
-Gradbena skupina KZ Gabrovka, Dole izvaja adaptaciji opuščenega hleva na Dolah pri Litiji. V adaptiranih prostorih bo organizirana kovinska proizvodnja, in sicer v sodelovanju s Kovinarsko Krško. Zanimivo je, daje skupina prevzela dela upoštevajoč zelo ostre terminske roke, kajti prostore je treba pripraviti še pred zimo. Zima pa je na Dolah prej kot pa v Litiji.
Obnova gradi v Gabrovki
Modernizacija ceste proti Javorskemu Pilu (Foto: Zofka)
— Gradbena aktivnost na območju občine Litija je tako intenzivna, da sedaj izvajajo dela že štiri delovne organizacije. Razen domačega podjetja GIP Beton Zasavje TOZD Gradmetal Litija, gradijo še IGP Obnova Ljubljana, Agroobnova Ljubljana in Megrad Ljubljana. Zlasti intenzivno je delo IGP Obnova, ki gradi v Gabrovki. Prebivalci Gabrovke vedo povedati veliko dobrega o dobri organizaciji in delovni vnemi sodelavcev IGP Obnove. Razen teh velikih je še nekaj manjših izvajalcev gradbenih del.
PKT kmalu v novih prostorih
- Delovna organizacija Proizvodnja, kooperacija in trgovina Litija (PKT) je že začela poslovati. Začetni prostori so v prvem nadstropju Restavracije Litija. Telefonska številka DO PKT je 88.497. Kmalu se bo pričela adaptacija prostorov stare pekarne v Litiji, kjer bodo pravi poslovni prostori nove delovne organizacije.
K. L.
Komisija
za delovna razmerja Doma „Tisje" Šmartno pri Litiji
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
TAJNICE - ADMINISTRATORJA
Pogoji: Srednja ali nepopolna srednja šola ekonomske ali administrativne smeri; poizkusno delo 60 dni
Prijave pošljite v 15 dneh na naslov DOM „TISJE" Šmartno pri Litiji. Razpis velja do zasedbe. ><•
Samoupravno organiziranje
Spominsko obeležje na Osoletovi hiši
Nad vasjo Dešen na malem sedlu stoji Osoletova hiša. V tej hiši so se že pred drugo svetovno vojno zbirali slovenski komunisti. Zato ni slučaj, da seje Osoletova družina že leta 1941 povezala z organizatorji Osvobodilne fronte. Tako je vodstvo Pokrajinskega komiteja komunistične partije Slovenije za Štajersko IV. operativne cone izbralo prav to hišo, kjer naj bi se odvijala konferenca Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko.
Tako odločitev je narekovala tudi dobra varnostna situacija tega območja. Ne glede na to, da je bilo to območje dobesedno obkoljeno s sovražnikovimi postojankami, pa je pri tej odločitvi pomembno vlogo odigralo prebivalstvo bližnjih in daljnjih vasi, ki je skoraj v celoti podpiralo OF in narodnoosvobodilno vojsko.
Spričo tega je bilo možno po prebivalstvu organizirati dobro samozaščitno obveščevalno mrežo.
Konferenca je bila 18. in 19. februarja 1943. Te konference so se udeležili ugledni in delovni člani KPS, ki so ostali našim občanom v spominu: Peter Stante - Skala, Ster-lekar Ignac - Jože, Gričar Jože -Metod, Frapc Rozman - Stane, Dušan Kveder - Tomaž, Mitja Ribičič - Ciril, Vera Šlander - Lojzka, Stane Kokalj in drugi.
Sklepi te konference so imeli še
poseben pomen za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem. Skratka glasili so se „vsi v vojsko, vse za vojsko." Posebno pa so bili napotek za organizirano delovanje vsem političnim aktivistom.
Dne 22. julija 1978, na dan vstaje, je občinska konferenca ZKS Domžale z ostalimi dmžbeno-političnirni organizacijami in Krajevno skupnostjo Velika vas organizirala lepo in prijetno proslavo s tovariškim srečanjem borcev in aktivistov ter z odkritjem spominske plošče na Osoletovi hiši. Te proslave so se udeležili tudi preživeli udeleženci konference.
Ponovno smo obeležili en mozaik naše revolucije, spomnili smo se vseh naših borcev in bork ter aktivistov, ki so v tem času bili nečloveški boj in žrtvovali svoja življenja zato, da danes svobodno, na temeljih naše zmage gradimo lepši jutrišnji dan, naš samoupravni socialistični sistem, p
Predsedstvo Občinske konference SZDL Litija je na julijski seji obravnavalo tudi usmeritev za nadaljnjo samoupravno organiziranje krajevnih skupnosti in izhodišča za oblikovanje skupščin krajevnih skupnosti.
Naloge pri izvajanju nadaljnjega samoupravnega organiziranja KS so obsežne in za njihovo realizacijo se bodo morale KS in krajevne organizacije SZ DL kot glavni nosilci akcije maksimalno angažirati.
Predsedstvo OK SZDL Litija je ocenilo, da so bili v naši občini v obdobju po sprejetju nove ustave doseženi pomembni premiki v krepitvi krajevne samouprave in poglabljanju samoupravnih odnosov. Vendar pa je razvijanje in utrjevanje samoupravljanja v KS nenehen proces, ki ga bo socialistična zveza kot enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil - nenehno spremljala in vzpodbujala.
Težišče razprave na seji Predsedstva je bilo predvsem na nadaljnjem prostorskem preoblikovanju KS, oblikovanju delegatskih skupščin KS in sprejemanju novih statutov krajevnih skupnosti.
Glede      prostorskega oblikovanja
obstoječih KS je Predsedstvo menilo, daje treba posebno pozornost posvetiti tako* prevelikim, kot tudi premajhnim krajevnim skupnostim. Seveda pri tem ni možno sprejemati nikakršnega modela, ki bo določal, kolikšne naj bodo krajevne skupnosti, ampak je potrebno v vsaki KS omogočiti vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v samoupravno odločanje.
Skupščine KS kot osrednji organ samoupravljanja v KS bodo sestavljali delegati družbenopolitičnih organizacij, OZ D, društev in drugih združenj občanov ter delegati občanov, ki se bodo organizirali po posameznih soseskah v KS. Število delegatov v posameznih skupščinah KS bodo
določali statuti KS, ki bodo opredelili tudi vlogo in pomen skupščine, njene pristojnosti in način izvolitve delegatov v skupščino KS. V izrazito majhnih KS bodo skupščino lahko sestavljali vsi občani, vendar bo pri tem potrebno posebno pozornost posvetiti delegatski sestavi oz. kadrovski strukturi sveta KS.
Predsedstvo je obravnavalo tudi vzorčni statut KS s pripombami sveta za družbenopolitični sistem in ocenilo vzorec statuta kot uporaben za nadaljnjo razpravo v KS. Posebne delovne skupine bodo do konca meseca izdelale predloge statutov, ki jih bodo občani in delovni ljudje v KS sprejeli do konca septembra.
Predsedstvo je oblikovalo tudi posebno skupino aktivnih družbenopolitičnih delavcev, ki bodo po posameznih KS pomagali voditi in usmerjati celotno akcjjo od sprejemanja statutov do organiziranosti KS po novih statutih. Celotna akcija mora biti zaključena do 20. novembra. jj. j.
Poravnalni sveti v krajevnih skupnosti
V zakonu o samoupravnih sodiščih, ki je stopil v veljavo 1 .julija letos, lahko med drugim preberemo: »Poravnalni svet je samoupravno sodišče, ki opravlja svojo funkcijo v mejah svojih pristojnosti, ki je določena z omenjenim zakonom."
Poravnalni svet je kot samoupravno sodišče družbeni organ, katerega ustanovijo delovni ljudje in občani v vsaki krajevni skupnosti, lahko pa tudi v organizacijah združenega dela ali drugih delovnih skupnostih. Osnovna naloga poravnalnega sveta je nuđenje pomoči občanom v njihovih medsebojnih sporih in jim pomagati, da se med seboj sestanejo in se o sporu mirno pogovorijo in spor tudi poravnajo. S pooblastilom sprtih strank lahko v primerih civilnopravnega razmerja poravnalni svet tudi odloča, oziroma o sporu razsodi. Ne more pa razsojati v kazenskih zadevah, čeravno so se stranke pred vložitvijo zasebne tožbe pri rednem sodišču obvezno dolžne obrniti za posredovanje na poravnalni svet. V teh primerih si mora poravnalni svet prizadevati, da se stranke poravnajo tako, da ne pride do tožbe pred rednim sodiščem.
Zakon o samoupravnih sodiščih pa glede dela poravnalnih svetov med drugim prinaša tudi pomembno novost, ki določa, da so poravnave, ki so sklenjene pred poravnalnim svetom in odločbe, ki jih izda poravnalni svet v primeru, ko v sporu razsodi, izvršljive. Imajo torej enako moč, kot odločbe rednega sodišča. Izvršljivost pomeni prisilno izvršitev zahtevka, če stranka svoje obveznosti v določenem roku ne izpolni.
Omeniti velja, da naša zakonodaja pozna
Poravnalne svete in njihovo vlogo že od leta 964. Tega leta smo jih začeli ustanavljati tudi v naši občini in poravnalni sveti so v tem času dokaj uspešno delovali in rešili veliko primerov. Vendar bo potrebno, da
bomo ob nadaljnji preobrazbi krajevne samouprave, ki bo v naši občini z oblikovanjem   delegatskih   skupščin krajevnih
skupnosti, izvedena do 20. novembra letos posvetili posebno pozornost tudi sestavi in delu poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. Saj bodo le ob kvalitetnih kadrovskih rešitvah, s humanim odnosom in strokovnim pristopom do sprtih strank, sposobni izvajati svojo nalogo v zadovoljstvo občanov.
U.S.
AKCIJSKI NAČRT ZA NOVO SKUPNOSTI
1. Imenovanje delovne skupine za izdelavo splošnega vzorca statuta krajevnih skupnosti
Rok: 25.5.1978 Nosilec: Svet za družbenopolitični sistem
2. Posvet -s predsedniki svetov zborov delegatov KS in SZDL
Rok: 30.5.1978 Nosilec:   IO Predsedstva SZDL
3. Izdelava splošnega vzorca statuta krajevnih skupnosti
Rok: 20.6.1978 Nosilec: delovna skupina
4. Imenovanje posebnih delovnih skupin v KS za prilagoditev vzorca statuta specifičnim potrebam krajevnih skupnosti
Rok: 20.6.1978 Nosilec: Sveti krajevnih skupnosti
KS, KO
OK
KONSTITUIRANJE KRAJEVNIH
5..Izdelava osnutkov statutov krajevnih skupnosti Rok: 1.9.1978 Nosilec: delovne skupine v KS
6. Obravnava osnutkov statutov krajevnih skupnosti na sejah IO KO SZDL in svetih KS
Rok: 5.9.1978
Nosilec predsedniki KO SZDL
7. Javna razprava o predlogih statutov KS
Rok: 1.10.1978 Nosilec: vse DPO, družbene organizacije , društva, OZ D, organi KS
8. Sprejem statutov krajevnih skupnosti
Rok: 1.10.1978
Nosilec: Zbori delegatov v KS
9. Konstituiranje organov krajevnih skupnosti po novih načelih organiziranosti
Rok: 20.11.1978
Nosilec: KO SZDL in organi KS
J
Jože Kisovec, predsednik Obč. odbora zveze vojaških rezervnih starešin v naši občini je izčrpno odgovarjal na vprašanja Glasila občanov in opisal delovanje in organiziranost ZRVS v naši občini
Dejavnost ZRVS je izrednega pomena
Razgovor s predsednikom Občinskega odbora Z veze rezervnih vojaških starešin, tov, Jožetom Kisovcem, je potekal takole:
ČLANSTVO SE POVEČUJE
Tovariš predsednik, koliko časa že deluje ZR VS v naši občini?
ZRVS deluje v naši občini od aprila 1952. leta.
Kako je s članstvom v vaši organizaciji?
Naša organizacija je ena izmed najbolj množičnih organizacij v občini.
Ali lahko na kratko opišete razvoj vaše organizacije od ustanovitve do danes?
Leta 1952 je naša organizacija, ki se je takrat imenovala ZRO (združenje rezervnih oficirjev) štela le 52 članov. 1959, ko so seji priključili še rezervni podoficirji se je preimenovala v Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev (ZROP). Leta 1969 se je organizacija ponovno preimenovala v ZRVS (Zveza rezervnih vojaških starešin), danes pa je članstva neprimerljivo več kot ob ustanovitvi.
Ali je vsak rezervni vojaški starešina tudi član ZRVS?
Ne. Izven naše organizacije je le še kakšnih 5 % rezervnih vojaških starešin.
Gotovo je ob ustanovitvi ZRVS v naši občini v članstvu prevladovala struktura v NOB prekaljenih oficirjev. Kako je danes s starostno strukturo v naši organizaciji?
Vsekakor. Starostna struktura članov se je s časom spreminjala v korist povojnih rezervnih vojaških starešin, tako da je današnje razmerje približno takole:
— vojnih rezervnih vojaških starešin je še 34%
— povojnih rezervnih vojaških starešin je 66%
Kakšen je kadrovski sestav vaše organizacije po činih?
Prevladujejo nižji oficirji, sicer pa je tudi zastopanost drugih oficirjev od podporočnikov do podpolkovnikov ustrezna in zadovoljuje našim potrebam.
Vsak starešina mora biti trdno predan ciljem naše samoupravne socialistične družbe. Gotovo je med vašim članstvom veliko članov Zveze komunistov?
Prav gotovo je, da mora vsak član biti predan ciljem naše samoupravne družbe. To se je že velikokrat izkazalo, zlasti v kritičnih obdobjih našega revolucionarnega boja. Med našimi rezervnimi vojaškimi starešinami je bbzu 30 % članov ZK. Tudi v posameznih krajevnih organizacijah ZRVS so člani ZK zelo enakomerno zastopani.
Prepričan sem, da se bo število članov ZK v prihodnjem obdobju še povečalo, saj je med rezervnimi vojaškimi starešinami še veliko takšnih, ki zaslužijo članstvo v ZK. Z vsemi temi bomo organizirali razgovor o sprejemu v ZK.
DEJAVNOST JE OBSEŽNA
Tovariš predsednik, ali lahko opišete glavne obveznosti rezervnega starešine - člana ZRVS?
Do leta 1969 je bila glavna obveznost naše organizacije, da delujemo na strokovnem področju na podlagi izkušenj iz NOV in razvijanju lika mladega oficirja. Od 1969. leta naprej naše organizacija ni več samo strokovna temveč tudi družbena organizacija. Osnovne naloge pa so predvsem:
- da se usposablja in deluje na področju idejnopolitičnega in marksističnega delovanja med prebivalci in
- da se vojaško strokovno usposablja. Kako stimulirate svoje člane?
Da bi dosegla organizacija čim boljše uspehe na vseh področjih njenega delovanja ni pri tem pozabila tudi na stimulativne ukrepe. V obdobju zadnjih nekaj let je napredovalo blizu '25 % rezervnih vojaških starešin, veliko pa je bilo tudi odlikovanih in pohvaljenih.
VELIKO DELA V TEMELJNIH OBLIKAH
Rezervne starešine torej delujejo predvsem v okviru svojih osnovnih organizacij. Koliko osnovnih organizacij ZR VS je v naši občini in kje so?
Naša organizacija je pred 4 leti imela 4 osnovne organizacije, sedaj imamo 6 osnovnih organizacij in sicer:
Krajevna organizacija Litija levi breg
Krajevna organizacija Litija desni breg II.
Krajevna organizacija Šmartno
Krajevna organizacija Kresnice
Krajevna organizacija Gabrovka
Pri osnovnih organizacijah so tudi aktivi. Kakšna je ta organiziranost?
Vsaka osnovna organizacija ZRVS ima več aktivov. Težili smo za tem, da bi vsaka krajevna skupnost imela svoj aktiv ZRVS, saj je na ta način v veliki meri olajšano delovanje v krajevnih organizacijah ZRVS in v krajevnih skupnostih. Aktivov imamo
— v krajevnih skupnostih 18
- v organizacijah združenega dela 4
Poleg teh aktivov imamo še:
- konferenco
— predsedstvo
- sekretariat
— stalne komisije
— odbor za kontrolo mat. in finančnega poslovanja in
- samoupravno sodišče.
DOBRO SODELOVANJE
Kako se vaša organizacija povezuje z odbori za SLO v krajevnih skupnostih in OZD?
Z odbori za SLO in družbeno samozaščito v KS in OZD smo dobro povezani. V teh odborih je trenutno preko 25 % naših članov, ki s svojim znanjem in izkušnjami v veliki meri prispevajo k krepitvi SLO.
Ali sodelujete tudi z JLA ?
To sodelovanje je pri nas dokaj pomanjkljivo. Vzrok za to je precejšnja oddaljenost najbližjega garnizona JLA od naše občine. Kljub temu pa je imela naša mladina precej stikov s pripadniki JLA. Naša organizacija je v sodelovanju s šolami organizirala ogled dveh vojašnic v Ljubljani, ki se gaje udeležilo okrog 150 mladincev in mladink. Sodelovanje z JLA se bo moralo v bodoče izboljšati. Seveda pa bi bilo zelo dobro, če bi tudi v naši občini imeli stalno enoto JLA.
Revija Naša obramba je namenjena tudi rezervnim vojaškim starešinam. Gotovo so vsi vaši člani naročeni na Našo obrambo, saj prinaša tudi obilo strokovnih prispevkov?
Naša obramba prinaša letno okrog 200 strani strokovnega gradiva. Od vseh rezervnih vojaških starešin je na revijo Naša obramba naročenih skoraj 95 % članov. Prepričan sem, da se bodo še preostali člani, ki še nimajo Naše obrambe, v kratkem naročili, saj je zanje izredno koristna in tudi obvezna.
Eden izmed ciljev vaše dejavnosti je nenehno usposabljanje rezervnih vojaških starešin. Kako vaši člani tekoče spremljajo razvoj vojne tehnike, oborožitve itd?
Vsekakor. Mi se trudimo, da bi naši člani tekoče spremljali vse dogodke, ki so pove-
zani z razvijanjem vojne tehnike, taktike, oborožitve in drugega. Programska zasnova občinskega letnega plana dela in revije Naša obramba omogočata, da so rezervni vojaški starešine redno in kontinuirano proučevali in se seznanjali z notranje političnimi in vojaško političnimi komentarji, s sodobno vojaško organizacijo, tehnikov, taktiko, oborožitvijo naše in tujih armad, z izkušnjami osvobodilnih gibanj in vojn, pripravami in razvojem SLO in družbene samozaščite itd. T orej osnovnimi načini usposabljanja so:
— individualno delo,
— predavanja,
— delo po aktivih,
— delo na takt. tehničnih zborih,
— taktične vaje itd.
In kako financirate dejavnost občinske organuacije ZR VS in osnovnih organizacij?
Financiranje dejavnosti občinske organizacije ZRVS poteka iz občinskega proračuna. Sredstva, ki jih pridobimo od članarine pa smo namenili krajevnim organizacijam in aktivov ZRVS.
'0- A*
Jože Kisovec, kot aktivni oficir na eni izmed vojaških vaj leta 1961
PREKALJEN AKTIVIST
Tovariš predsednik, imate velike izkušnje pri delu. Kdaj ste dobili prvi čin?
Prvi čin sem dobil sredi 1943. leta.
Kot borec NOV ste si pridobili veliko izkušenj. Ali jih pri opravljanju funkcije predsednika občinskega odbora ZRVS velikokrat uporabljate?
Vsekakor, z 18 leti sem stopil v NOB, kjer sem si do konca vojne pridobil precej praktičnih izkušenj. Po vojni pa se je od nas zahtevalo predvsem teoretično znanje. Prav gotovo je, da mi te izkušnje v mnogočem olajšajo delo pri opravljanju sedanje funkcije.
Kje ste sodelovali v NOB?
Med NOB sem bil najprej borec Zasavskega bataljona, nato Tomšičeve, Šlandrove, 12. in nazadnje Bračičeve brigade, ki je bila v sestavi 14. divizije. Borili smo se skoraj po vsej Sloveniji, med pohodom 14. divizije na Štajersko smo se borili tudi na Hrvaškem.
In kakšne naloge ste predvsem opravljali?
V vojno sem stopil kot „navaden partizan". Preko desetarja, vodnika, kom. čete, namestnika komandanta sem konec vojne dočakal kot komandant bataljona v bližini Celovca.
Kakšen čin imate danes?
V pokoj sem šel kot tehnični podpolkovnik. Ta čin imam še danes.
Koliko časa ste bili v aktivni vojaški službi? 25 let.
Jože Kisovec v civilu, kot predsednik sveta Krajevne skupnosti Jevnica
AKTIVEN TUDI DRUGOD
Vaša dejavnost ni omejena samo na delo v ZRVS. Tudi v krajevni skupnosti Jevnica imate veliko dela. Kakšne funkcije imate v krajevni skupnosti?
Funkcij imam zares veliko. Sem predsednik sveta KS, predsednik odbora za LO in družbeno samozaščito v KS in član sekretariata ZK. Poleg tega imam v občini še 7 raznih funkcij in eno v republiki. •
Nedvomno ste družbenopolitično zelo aktivni Kako zmorete opraviti tako velik obseg nalog?
Sem pač tega prepričanja, da človek, ki prevzame neko funkcijo, mora to tudi vestno opravljati. To pa zahteva precej dela. Vsak uspeh, ki se izkaže kot posledica truda in organiziranosti, me spodbudi k še večji aktivnosti.
Ali pri delu v krajevni skupnosti tudi kdaj uporabljate „vojaške metode"?
Res je, da imam rad red in disciplino, toda »vojaških metod" se ne da sprovesti v „civilno prakso", saj se v krajevni skupnosti predvsem dogovarjamo in sporazumevamo.
Občani v vaši krajevni skupnosti so zelo aktivni Kako dosegate tolikšne uspehe v krajevni skupnosti?
Naši krajani so že po tradiciji zelo enotni in prizadevni. To so pokazali že številni uspehi, ki smo jih do sedaj dosegli. Vsako delo, ki smo se ga lotili je bilo dobro organizirano. Vselej smo se trudili, da bi zadostili potrebam vseh krajanov, s tem pa smo uspeli ohraniti enotnost, ki je predpogoj za vsak uspeh.
Ali bi ob tej priliki kaj sporočili svojemu članstvu v ZR VS?
Vsem rezervnim vojaškim starešinam želim, da bi se čim bolj usposobili za morebitno vojno, to pa bo možno z intenzivnim individualnim delom in udeležbo na vseh vojnih in političnih predavanjih in vajah.
Koga predlagate za naslednji razgovor?
Predlagam razgovor s sekretarko občinskega odbora Rdečega križa Litija, tov. Marijo Muzga.
13
5323532323532348482348
Varovanje okolja terja takojšnje akcije
20. junija je Občinska konferenca SZDL Litija organizirala v prostorih Osnovne šole Dušan Kveder Tomaž iz Litije problemsko konferenco na temo kakšno je naše okolje."
Konference seje udeležilo 39 predstavnikov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij, društev družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Litija. Namen konference je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje glede onesnaževanja, urejanja in zaščite voda, zraka, gozdov in bivalnega okolja na območju naše občine.
Razprava na konferenci je bila živa in zanimiva, vodil jo je sekretar Občinske konference SZDL Litija, tov. Brilej Tine. V njej so udeleženci opozorili na kup nerešenih vprašanj glede varstva našega okolja med drugim pa
tudi izoblikovali mnogo predlogov in stališč za hitrejše in sistemsko urejanje teh vprašanj.
Posebno pozornost je zaslužila problematika varovanja vodnega rezervata ob Ljubljanski cesti, kjer bi lahko ena sama prevrnjena in razbita cisterna naftnih derivatov za desetletja uničila izvor pitne vode, kot tudi problem zastrupljanja šmarske Reke, kije sedaj v svojem spodnjem loku že biološko mrtva.
Obravnavana je bila tudi problematika smetišč, onesnaževanja gozdov, zraka in neustreznega urbanističnega planiranja. Zlasti pri slednjem so bila izpostavljena vprašanja gradnje počitniških hišic, stanovanjske izgradnje na račun obdelovalnih površin in lokacije javnih objektov, ki povzročajo preveliko gibanje občanov (žal z motornimi vozili), ta pa med drugim pogojuje
vprašanja hrupa, onesnaževanja zraka in javnih bivalnih površin.
Konferenca je nedvomno pokazala, da je na področju problematike varstva okolja v naši občini še veliko neurejenih vprašanj. Reševanje le teh terja ustrezno obnašanje občanov in njihovo neposredno akcijo za odpravljanje posledic zanemarjanja in nehumanega odnosa do svojega okolja. Naloga odgovornih organov, ki konkretno rešujejo omenjena vprašanja, pa je, da na svojih področjih dela pripravijo konkretne akcijske programe za izvajanje akcij, ki imajo cilj zaščititi in obvarovati naše okolje. Delegati so se tudi dogovorili, da se zopet sestanejo v jesenskih dneh in pregledajo uresničevanje sprejetih priporočil in predlogov.
Ob koncu so poslali pozdrave, čestitke XI. kongresu ZKJ v Beogradu.
U.S.
Mladinske delovne akcije
Naše brigadirje na Goričkem je obiskal tudi predsednik CK ZKS tov. France Popit
Občinska konferenca ZSMS Litija si je tudi v letošnjem jubilejnem kongresnem letu zadala širok program svojih akcij. Največ pozornosti smo posvetili mladinskemu prostovoljnemu delu, to je mladinskim delovnim akcijam. Izkušnje nam povedo, da so mladinske delovne akcije tudi velika šola mladih za nadaljnje delo v samoupravni socialistični skupnosti.
Tako kot lansko leto, smo tudi letos sodelovali na republiški mladinski delovni akciji. Brigada se imenuje po narodnem heroju Francu Rozmanu — Stanetu, sodelovala pa je na MDA Goričko 78.
S pripravami na to pomembno akcijo smo pričeli že v mesecu februarju, žal pa so se ponovno pojavili problemi, ki so oteževali potek celotne priprave brigade. Po dogovoru s Krajevno skupnostjo Litija - desni breg in brigadirji smo se dogovorili za dvodnevno mladinska delovno akcijo na Velikem vrhu, kije sodila v okviru priprav pred odhodom brigade na Goričko.
Prvo julijsko soboto smo imeli brigadno konferenco, na kateri smo izvolili vodstvo brigade. Vodstvo je svojo funk-
cijo pričelo opravljati že na omenjeni delovni akciji. Prva zaskrbljenost seje pokazala že na sami brigadni konferenci, saj je bilo od 50 vabljenih prisotno le 23 brigadirjev. Kljub maloštevilnosti smo odšli na delovišče, kjer smo pomagali pri rekonstrukciji ceste Litija - Veliki vrh. Tako smo soboto in nedeljo preživeli v pravem brigadirskem vzdušju. Vsi prisotni so z veseljem ugotavljali, daje brigadirsko življenje res življenje mladega človeka, kjer spoznava nove prijatelje, ter si v kolektivu izgrajuje svojo osebnost.
Kljub temu, da smo skupaj preživeli le soboto in nedeljo, smo se le stežka ločili, v tolažbo pa nam je bila misel, da se dobimo na Goričkem za celih 21 dni.
Akcija je bila med krajani lepo sprejeta in tudi svet krajevne skupnosti je delo ocenil kot zelo uspešno.
Naša brigada je odšla na Goričko po številu brigadirjev nepopolna, kljub temu pa smo dosegli dobre rezultate. Vendar pa se zaradi dokaj visoke neudeležbe tudi sprašujemo, zakaj je nekaterim mladim nekaj dni brigadirskega življenja odveč. Upamo, da bo v prihodnje udeležba boljša.
J. P.
Novi telefoni bodo kmalu zvonili
ČEZ 500 PROSILCEV V LITIJI, KRESNICAH IN SAVI SE TUDI ŽE PO VEC LET SPRAŠUJE, KDAJ BODO V SVOJE STANOVANJE DOBILI TELEFONSKI PRIKLJUČEK.
Trenutno imamo v naši občini 651 telefonskih naročnikov aH 3,8 telefonov na 100 občanov. V primerjavi z lastniki osebnih avtomobilov, ki jih je 2289 ali 13,5 avtomobila na 100 prebivalcev, in v primerjavi z lastnimi televizorji, ki jih je v občini 3207 ali 19 televizorjev na 100 občanov, je to zelo malo.
Da bi se stanje tudi na področju telefonije v naši občini izboljšalo, je Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana v srednjeročnem programu za območje naše občine planirala obsežno povečanje in razširitev telefonskega omrežja. Planirano je povečanje za 940 priključkov, kar pomeni 150% povečanje sedanjih kapacitet.
Pri izvajanju srednjeročnega programa je prišlo tudi do nekaterih sprememb in izboljšav, tako da lahko računamo, da bomo do leta 1980 v naši občini pridobili še 1780 tel. priključkov. S tem pa se bo možnost povezave in komuniciranja občanov preko telefona povečala kar za trikrat.
Trenutno so v izdelavi projekti za PTT zgradbo v Kresnicah in kaže, da
bodo z gradnjo pričeli že v letošnjem letu. Priprava prostorov za montažo telefonskih central na Vačah in na Savi je v zaključni fazi, na Dolah, Gabrovki in Polšniku pa bodo montirane kontejnerske avtomatske telefonske centrale s kapaciteto po 160 tel. priključkov. V pripravi je gradnja povezav med avtomatsko telefonsko centralo Litija in ostalimi centralami, kot tudi izgradnja kabelskih telefonskih mrež na območju Save, Vač, Polšnika, Dol in Gabrovke. Tudi 4 javne govorilnice bodo v naši občini kmalu postavljene. Izgradnja kabelskega omrežja v Litiji je planirana za prihodnje leto. Vsi navedeni objekti so v planu investicij za letošnje in prihodnje leto. Do konca srednjeročnega obdobja pa bo potrebno nabaviti in montirati visoko-
frekvenčne prenosne sisteme za zagotovitev zvez med glavno telefonsko centralo v Ljubljani in vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v Litiji.
Vrednost vseh del v naši občini je okrog 44 milijonov din. Tudi naše OZD so doslej s samoupravnim sporazumom že združile 150.000 din sredstev za ta program, kar predstavlja 25 % sredstev, ki naj bi jih naše OZD prispevale za realizacijo tega programa. Naše OZD bodo morale zbrati še 450.000 din seveda pa se bodo morali za ta sredstva odloČiti delavci predvsem iz tistih OZD, ki doslej še niso pristopile k sam. sporazumu o izvedbi tega programa. Doslej je k Sam. sporazumu pristopilo 9 naših OZD od 33, ki uporabljajo PTT storitve.
S.U.
Ukinjen avtobus?
Nenadoma smo krajani Gabrovke ponovno bolj odrezani od občinskega središča v Litiji. Ukinjena je namreč avtobusna zveza Litij a-Gabrovka in nazaj, v dopoldanskem času. Celo šolsko leto je bilo to lepo organizirano.
O ukinitvi te zveze nismo bili niti obveščeni. Predstavnik SAP-a je pojasnil, da tega ni uredila naša KS, na KS pa smo zvedeli, da pravzaprav SAP niti ni odgovoril na vlogo za ureditev teh prevozov. Komu naj sedaj verjamemo? Številni krajani: bodisi kmečki ljudje, matere z otroki, bolniki, skratka vsi brez lastnih prevozov so primorani
čakati na povratek v Gabrovko do 14.40 ure, ko odpelje v naš kraj edini avtobus. V poletnem času smo prikrajšani tudi za redno ambulanto, zato se lahko mi iz Gabrovke zdravimo v Litiji kar ves dan.
Prizadeti občani, ki se odpeljejo iz Gabrovke že od 5. uri, bi se po kratkotrajnih opravkih zelo radi vrnili v naš lepi kraj že v dopoldanskem času. Oddaljeni vaščani pa bi se spet lahko peljali nabavljat v trgovino.
Čas je dragocen, mi pa pohajkujemo
P° Ut8i- Simončič Ivanka
Odmev na prispevek
SAMOSTOJEN OBRAT ZA KOOPERACIJO V LITIJI
Ali gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Zasavju narekuje ustanovitev samostojnega obrata za kooperacijo gozdarstva v Litiji?
Obrat za kooperacjjo Gozdarstvo Zasavje v Zagorju gospodari z 23.000 ha kmečkih gozdov na področju občin Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.
Na tem prostranem območju se vsako leto poseka 59000 m3 lesa. Za blagovno proizvodnjo, to je odkup in prodajo se ga nameni 47.000 m'; razliko 12.000 m3 pa kmetje porabijo za domače potrebe, in sicer pri gospodinjstvu v obliki drv približno 7.000 m3 in za redne potrebe spodarstva okrog 5.000 m3 raznega tehničnega lesa.
Letna vrednost opravljenih gozduogojitvenih del znaša blizu 3.400.000 din. Skoraj polovico tega zneska odpade na območje občine Litija.
Plan posekaje v občini Litija 23.000 neto m3. Na listavce odpade 15.100 m3, na iglavce pa 7.900 m3.
Za blagovno proizvodnjo se mora odkupiti in prodati 12.000 m3 listavcev in 5.000 m3 iglavcev.
Po določilu 13. čl. Zakona o gozdovih se plača prispevek za biološko amortizacijo tudi od tehničnega lesa, ki se porabi za domačo porabo.
Velika domača poraba na območju občine L itija — 2.900 m3 močno obremenjuje dohodek obrata.
Za leto 1978 znaša poln prispevek za biološko amortizacijo 298,30 din po m3. Na račun domače porabe so po pravilniku kmetje oproščeni plačila za redno vzdrževanje gozdnih poti in pa stroškov režije. Tako znaša prispevek le 15530 din po m3, kar je 142,50 din manj od planiranega.
Ker se tudi tega prispevka ne uspe v celoti poračunati, mora obrat vsako leto kriti izpad okrog 35 starih milj. din na račun domače porabe lesa. To je seveda pripeljalo obrat na rob rentabilnosti.
Za lažje pojmovanje naj služi podatek, da mora OK Zasavje po gospodarskem načrtu formirati in odvesti skoraj 608 st. milj. biološke amortizacije. Od tega odpade na občino Litija preko 31 % ali 190 st. milijonov.
Kooperantov združuje obrat Zasavje približno 4.000. Polovica gozdnih posestnikov - kooperantov je z območja občine Litija. Samouprava je v obratu organizirana tako, da sta v njegovem sestavu dve organizacijski enoti, to je Litija in Zasavje. Poleg 6-članskega delavskega sveta imata organizacijski enoti še vsaka svojo konferenco gozdnih posestnikov, ki šteje v Litiji 20 delegatov in v Zasavju 30 delegatov. Vsaka KS je torej v tem organu zastopana najmanj po enem delegatu. En delegat pa zastopa gozdne posestnike iz območja občine Litija tudi v zboru delegatov pri GG Ljubljana. No, tu je še delavsko kmečka kontrola, katere član je tudi en gozdni posestnik z območja občine Litija in pa odbor za SLO pri GG Ljubljana, v katerem je en član iz območja občine Litija, drugi član v odboru SLO pa zastopa občino Litija v OK Zasavje.
Po obsegu blagovne proizvodnje bi samostojen obrat za Kooperacijo v Litiji bil opravičljiv. Bolj kočljiva paje ekonomska upravičenost tega obrata.
Vse lansko leto se je OK Zasavje, ali boje rečeno Organizacijska enota Litija otepala s silnimi kadrovskimi težavami. Zaradi nedoslednega izvajanja del na terenu se je sprožil val kritik.
Skupščina občine Litija, odnosno njen izvršni svet, je smatral za potrebno sklicati poseben sestanek med prizadetimi. Sprejeti sklepi so se resno izvajali in rezultat ni izostal. Organizacijska enota Litija je uspela polletni plan odkupa in prodaje lesa boje realizirati kot Zasavska organizacijska enota, kar je ravno obratno od razmer v lanskem letu.
Med drugim so predstavniki GG Ljubljana in CK Zasavje na tem sestanku pri izvršnem svetu dali obljubo, da bodo organizacijsko enoto Litija kadrovsko okrepili. Ta obljuba je v celoti izpolnjena. Mlad - delavoljan kader na organizacijski enoti Litija je že dokazal, daje kos zadanim nalogam.
Slednje naj ne zveni kot samohvala, temveč želimo bralca prepričati, da morebiten samostojen obrat za kooperacijo gozdarstva v Litji ne bo imel posebnih kadrovskih problemov.
Poleg vodje obrata bi bil obratu potreben ta-le kader:
- 3 delavci iz adrninistrativno-računovodske smeri
- 3 revirni gozdarji
- 3 delovodje
- 1 skladiščnik-odpremnik
- 2 delavca nakladalca
- 4 delavci-gojitelji.
Delitev celotnega prihodka pa bi bila približno takšna:
Celotni prihodek 14.400.000 din
porabljena sredstva 9.700.000 din
skupni dohodek 4.7 00.000 din
davki in prispevki od dohodka, ter stroški skupnih služb 2.700D00 din
čisti dohodek za osebne dohodke, stanovanjsko izgradnjo in sklade 2.000.000 din
Izguba zaradi nedoseženega dohodka 850.000 din
Pri odkupu 17.000 m3 lesa, bi se kmetje za pokritje zgube morali sprijazniti za približno 50 din nižjo odkupno ceno po m3.
Seveda pa bi bilo moč ob umnem, vestnem in skromnem gospodarjenju marsikaj prištediti in izgubo močno znižati ali jo celo povsem odpraviti.
Nenehno skrb je treba posvečati za znižanje domače porabe lesa in s tem v zvezi povečevati blagovno proizvodnjo. Skrbeti, da se bodo izdelovali in prodajali čim vrednejši gozdni sortimenti, ki imajo visoko akumulacijo.
Postopoma prehajati na jesensko sečnjo in odđajo bukovine; torej v času, koje ta najbolj iskana in ovrednotena. Dosledno se bo morala obračunavati biološka amortizacija od lesa za domačo porabo; - razen drv za kurjavo seveda.
•S področno lesno-predelovalno industrijo je poglabljati dohodkovne odnose, saj je dosedanje sodelovanje že dalo vidne uspehe.
Skupščina občine Litja pa naj bi pri Republiškem sekretariatu za kmetjstvo in gozdarstvo sprožila postopek za revizjo meje med Brežiškim in Ljubljanskim gozdnogospodarskim območjem.
Ce bi predeli gozdov z območja Gabrovke in Dol pri L itiji prešli v gospodarjenje Litijskemu obratu za kooperaejo, bi se temu dvignila blagovna proizvodnja za najmanj 6.000 m3 in ekonomska upravičenost ne bi bila več vprašljiva.
V sestavku je nanizanih nelcaj podatkov, ki bodo bralcem - gozdnim posestnikom, lahko služili za lažjo presojo, ali kaže obdržati sedanjo obliko samoupravne organiziranosti, ali pa se odločiti za ustanovitev samostojnega obrata za kooperaejo s sedežem v Litji.
Gozdni posestniki - kooperantje imate vso pravico in dolžnost, da se odločite za najprikladnejšo obliko, ki bo zadovojevala večino prizadetih gozdnih posestnikov.
Morda tudi ne kaže prezreti prizadevanja Republiške zadružne zveze, naj ima vsaka občina svojo KZ in svoj obrat za kooperaejo. Ni dvoma, da bodo stiki na ta način tesnejši in da bo kmetom približano■ tudi samupravno odločanje.
Niso tudi redki kmetje, ki zagovarjajo formiranje obrata za kooperaejo v sklopu s KZ. Vendar je treba vedeti, da takim težnjam nasprotuje 9. čl. Zakona o gozdovih.
Za ustanovitev ali neustanovitev samostojnega obrata za kooperaejo gozdarstva v Lit j i se bodo morali gozdni posestniki - kooperanti odločati na referendumu.
Morda je izkoristiti priliko, ko bodo v jesenskem delu delavci in kooperante z referendumom potrjevali in sprejemali takozvani drugi paket samoupravnih aktov, ki so se morali uskladiti z določili zakona o združenem delu, da se da na ta referendum tudi odločitev ZA ali PROTI samostojnemu Obratu za kooperaejo Gozdarstvo v Litji.
Gozdni posestniki kooperantje, premislite in odločajte!
Jože Kraupa
Delegatom
V mesecu septembru bodo zbori zasedali predvidoma 25. in 26.
Obravnavali bodo uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, štipendiranju in zaposlovanju, problematiko usmerjenega izobraževanja, zdravstvene dejavnosti, ugotovitve in ukrepe za preprečevanje črnih gradenj, predlog odloka o mejah krajevnih skupnosti in druge teme.
Prosimo vodje delegacij, da skličejo seje in obravnavajo gradivo ob upoštevanju napotkov, ki smo jih posredovali ustno na sejah in morebitne pripombe na gradivo posredujejo pristojnim oddelkom ali sekretariatu skupščine pred zasedanjem zborov.
Posamezna delegatska vprašanja posredujte pismeno kot vprašanja delegacije na seji ali pred njo tako, da bomo lahko pripravili ustrezne odgovore v najkrajšem času.
V jesenskem obdobju želimo vsem veliko delovnih uspehov in sodelovanja pri uresničevanju delegatskega sistema. SEKRETARIAT SKUPŠČINE
INFORMACIJA O GOSPODARJENJU VI. POLLETJU 1978
V informaciji o gospodarjenju v prvem polletju tega leta so zajete naslednje organizacije združenega dela s področja gospodarstva: Predilnica, TOZD Usnjarna, Lesna industrija, TOZD Industrija apna Kresnice, TOZD Gradmetal, Kovina, Mesarija in prekajevalnica, TOZD Pletuja, KZ Gabrovka-Dole, KZ Litija, TOZD
Gozdni obrat, Gostinsko podjetje, Mizarstvo in Splošna mizarska delavnica.
V teh organizacijah združenega dela je zaposlenih okoli 3.570 delavcev, kar je približno 85 % vseh zaposlenih delavcev v občini.
v 000 din
1. 1.-30. 6.
1977
1978
Indeks
celotni prihodek porabljena sredstva dohodek čisti dohodek amortizacija družbeni produkt
693.419 485.347 208.072 164.646 25.306 233.378
857.610 594.292 263.320 203.456 29.426 292.746
124 122 126 124 116 125
Organizacije združenega dela so v prvem polletju tega leta ustvarile za 24 % več celotnega prihodka kot v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek je bil dosežen v planirani višini, čeprav je bil v industriji nekoliko nižji od predvidenega. Rast porabljenih sredstev je zaostajala za rastjo celotnega prihodka za 2 indeksni točki. Na višino porabljenih sredstev je vplivala porast cen surovin, električne energije.
Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela ostalo v I. polletju 263.320 tisoč din dohodka, ki je bil 26 % večji kot v istem obdobju leta 1977. Dohodek je bil za 1 % manjši, kot so načrtovale organizacije združenega dela. Manjši dohodek od načrtovanega so dosegle naslednje OZ D: Predilnica, Lesna industrija, Kovina, Mesarija in prekajevalnica, TOZD Pletilja, KZ Litija, Mizarstvo Litija.
Čisti dohodek je bil za 24 % večji v letošnjem polletju, vendar za 3 % manjši od planiranega. Cisti dohodek je najmočneje poraste! v TOZD Gradmetal in pa Splošni mizarski delavnici.
Družbeni produkt je za 25 % večji kot v lanskem polletju, vendar nekoliko zaostaja za planirano rastjo, zlasti v industriji, ki predstavlja največji delež gospodarstva občine.
Polletno poslovanje so vse organizacije združenega dela zaključile pozitivno. Z izgubo je poslovala le TOZD Mizarstvo, Lesne industrije Litija. Izguba je znašala 1.574 tisoč din (ob koncu prvega tromesečja je ta TOZD izkazala izgubo v višini 1.916 tisoč din). V
Lesni industriji so izdelali analizo vzrokov nastale izgube, ki ji botrujejo zlasti težave v tehnologiji, menjanju proizvodnega programa in pa kadrovske težave.
Ekonomičnost poslovanja gospodarstva občine je porastla za 1 %, dohodkovna produktivnost pa za 25 %. V prvi polovici letošnjega leta smo ustvarili 76.591 din na zaposlenega, lani pa 61.125 din.
Za bruto osebne dohodke je bilo v prvi polovici letošnjega leta za 29 %, za čiste osebne dohodke pa za 17 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Izplačani povpučni čisti Osebni dohodek je znašal 4.963 din in je bil za 16 % večji. Število zaposlenih se je v obravnavanih organizacijah združenega dela povečalo za 2 %.
Predilnica, TOZD -na in Lesna industrija so v letošnjem polletju izvozile za 10.614 tisoč din proizvodov, kar je za 3 % ve~ .sot v polletju leta 1977. Izvoz se je zmanjšal le v Lesni industriji. V istem obdobju pa se je uvoz teh treh organizacij združenega dela povečal za 26 %; najbolj v Lesni industriji.
Iz teh podatkov lahko zaključimo, da so organizacije združenega dela kljub vsem težavam uspešno zaključile prvo polovico letošnjega leta. Prav gotovo pa so potrebna še nadaljnja prizadevanja vsakega člana vseh kolektivov, da bomo uresničili naloge in cilje, začrtane v planskih dokumentih.
Oddelek za gospodarstvo
IZ ODLOKA
O POGOJIH IN KRITERIJIH ZA UPRAVIČENOST DO VARSTVENE GA DODAT KA ZA KME T E BORC E NOV
Dosedanji odlok o pogojih in kriterijih o upravičenosti do varstvenega dodatka za kmete—borce jevSkup-ščina občine Litija sprejela v letu 1973. V tem času je prišlo na področju varstva borcev NOV do določenih sprememb, ki so narekovale pristop k izdelavi in sprejemu novega odloka.
V dosedaj veljavnem odloku ni bila opredeljena starost kmeta—borca, ki daje pravico za uveljavitev varstvenega dodatka, prav tako tudi ni bil določen bistveni pogoj za pridobitev te pravice, to je priznana posebna doba v dvojnem trajanju pred 9. 9. oz. 13.10. 1943 do 15. 5. 1945. Nadalje ni bil natančno določen organ za izvajanje ugotovitvenega in pritožbenega postopka.
V predlogu odloka je tudi že upoštevana nova lestvica izračuna katastrskega dohodka, tako je v 4. členu določeno, da se za izračun varstvenega dodatka upo-
števa enkratni katastrski dohodek, doslej se je upošteval povečan dvakrat. Nadalje je v 5. členu spremenjeno določilo, da se dohodek družinskega elana ih delovnega razmerja zmanjša za 70 % (doslej za 67 %).
Ostale spremembe odloka so v glavnem v izenačenju s predpisi na področju varstva borcev NOV in vojaških invalidov ter spremembi zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
Na predlagani osnutek odloka iz javne razprave, ki je trajala do 31. 7. 1978, ni bilo pripomb. V javni razpravi je sodelovala tudi komisija za zadeve borcev NOV občine Litija, ki v celoti soglaša z vsebino tega odloka.
Oddelek za občo upravo družbene službe in proračun
INFORMACIJA
O REALIZACIJI SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE NA OBMOČJU OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE OD 1. 2. do 30.6.1978
Za skupno porabo
Z zakonom o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti je bilo določeno, da bo potekalo začasno financiranje do 1. maja 1978. Ker pa javna razprava o oblikovanju dogovorjenihvprogramov za leto 1978 v vseh občinah ni bila pravočasno zaključena, kot tudi ni bil dogovorjen obseg programov na v področju zdravstvenega varstva, je republiška skupščina za nekatere interesne skupnosti sprejela zakon o podaljšanju začasnega financiranja za celotno obdobje prvega polletja 1978. leta.
Za izračun prispevnih stopenj, ki so izhajale iz dogovorjenih programov samoupravnih interesnih skupnosti, je bila planirana masa brutto OD za leto 1978 v visini 583,600.000 dinarjev. Na osnovi trendov iz preteklih let je bilo upoštevano, da bo omenjena masa bruto OD v prvem polletju realizirana v višini 44 %, t.j. 256,784.000 din, v drugem polletju pa 56 %, oz. 284,682.000 din.
Realizacija za prvo polletje 1978 potrjuje, da so bila predvidevanja pravilna, saj je v tem obdobju zaznati, za približno 10 % večji dotok sredstev, kot je bilo planirano. Taka realizacija oz. dinamika dotoka sredstev je kljub začasnemu financiranju vsem skupnostim omogočala nemoteno izvajanje programov. Določene težave je pričakovati le pri skupnosti zdravstvenega
varstva, kjer je bilo že ob sprejemanju aneksov za leto 1978 poudarjeno, da je možen izpad sredstev solidarnosti v višini 5,580.000 din. Premostitev eventualnih težav bo zahtevalo ustrezne rešitve.
Za splošno porabo
V primerjavi planiranimi prihodki proračuna občine Litija za leto 197-8 je bila realizacija v prvem polletju 48 %. V isti višini so bili realizirani tudi odhodki proračuna. Taka realizacija, gledano v celoti, je povsem v skladu s planirano dinamiko dotoka sredstev in z ugotovljenimi trendi dotoka iz preteklih let, razen pri nekaterih vrstah prihodkov, kjer je dinamika dotoka nepričakovana, vendar se pri planiranju teh prihodkov na vse okoliščine, ki vplivajo na tak dotok, ni moglo računati. Tako je občutno nad planiranimi prihodki realiziran davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter davek na posest motornih in priključnih vozil.
V skladu z dinamiko dotoka prihodkov je potekala tudi realizacija proračuna, pri tem pa je bila upoštevana prioriteta nekaterih nalog (financiranje krajevnih skupnosti), ki so narekovale predčasno realizacijo, s tem da bodo nekatere obveznosti iz proračuna zaradi omenjenih prioritet realizirane v drugem polletju.
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN
KADROVSKA ZASEDBA NA OSNOVNIH ŠOLAH
Glede na to, da je bil v minulih dneh objavljen v Prosvetnem delavcu zadnji razpis del in nalog na os-
novnih šolah za šolsko leto_l 978/79, je preuranjeno, da bi lahko dokončno poročali o kadrovski zasedbi na
osnovnih šolah v naši občini. Po sedaj zbranih podatkih ni pričakovati posebnih težav, saj kaže, da bo tudi na osnovni šoli v Gabrovki v novem šolskem letu kadrovska zasedba zelo dobra. V preteklih letih je bila prav na tej šoli vedno največja težava, kje dobiti učitelje za poučevanje določenih predmetov na osnovni šoli Gabrovka in njeni podružnici na Dolah. Z uresničevanjem programa samoprispevka, izgradnjo šolskih prostorov in telovadnic sp se občutno izboljšali delovni pogoji za delo na naših osnovnih šolah. Načrtna kadrovska politika pri izobraževalni skupnosti pa zagotavlja vse več učiteljev iz območja nase občine, kar daje garancijo tako za delo kottudi za manjšo „fluktacijo" učiteljev iz območja občine.
Na osnovni šoli v Litiji tako na šoli Dušan Kveder-
Tomaz kot tudi na šoli Milana Boriška ni posebnih težav glede pricetka pouka, saj so večinoma vsa delovna mesta strokovno in popolno zasedena.
Pričakovati pa je, da bo nekoliko več težav na osnovni šoli Franc Rozman Stane Šmartno pri Litiji, a tokrat ne na podružnicah, temveč na matični soli. Vodstvo šole si ob zadnjem razpisu prizadeva pridobiti ustrezne manjkajoče kadre, pogovori potekajo tudi z štipendisti absolventi in upajmo, da bo tudi „ta primanjkljaj" zadovoljivo rešen.
Ob pričetku šolskega pouka bo slika, glede kadrovske zasedbe na osnovnih šolah v občini litija popolna, zato bomo pripravili za prihodnje GLASILO OBČANOV popolnejšo informacijo.
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE ZAPORA CESTE PROTI BREGU - DO KDAJ?
Cesta Grbin - Breg je republiška cesta. Ko bosta popravljena oba mos*ova, jo bo prevzela v upravljanje občina oziroma samoupravna komunalna skupnost. Na cesti Grbin - Breg sta poškodovana oba mostova, zlasti hudo je poškodovan most čez litijsko Reko.
Izvedenci Republiške skupnosti za. ceste, le ta upravlja republiške ceste in izvedenci Cestnega podjetja Ljubljana, ki na cestah in mostovih ureja večja in manjše vzdrževalna dela, so bili mnenja, da je do poškodb na obeh mostovih prišlo zaradi preobremenitve, med tem ko je občinska komisija menila, da je bilo zadnje popravilo mostov nezadostno.
Iz takšne situacije bi lahko nastal spor, vendar ni nastal. V primeru spora bi se reševanje tega moglo zavleči za dalj časa, tudi več let. Čeprav ni spora, mostov še nihče ne popravlja.v Financer in naročnik popravila mora popravilo naročiti, kajti ne gre ravno za drobno zadevo. Izvajalec, v tem primeru Cestno podjetje Ljubljana, mora najprej izdelati predračun, tako da naročnik lahko kontrolira dela in stroške. Skupščino občine Litija in DO Lesna industrija Litija sta ze večkrat pozvali tako Republiška skupnost za ceste, kot Cestno podjetje Ljubljana, naj rešita to situacijo. Prognoza je naslednja. Popravilo se bo pričelo najkasneje do 1. septembra 1978. Takšna je prognoza! Ko bosta mostova popravljena, bo odsek ceste
Grbin-Breg občinski, tedaj pa utegne nastati nov problem — zaenkrat o tem vsi modro molčimo. Problemu pa je ime: kako priti do novega betonskega mostu čez Jahlaniški potok pri Pleskovcu?
I. K.
Kdaj bo cesta odprta? (Foto: Zofka)
ŠE LETOS ŠOLA V GABROVKI
Dne 20. marca 1978 leta je bila na osnovih zbranih ponudb podpisana pogodba o oddaji del na izgradnji
prizidka in telovadnice v Gabrovki, z najugodnejšim ponudnikom, Gradbeno industrijskim podjetjem „OBNOVA" iz Ljubljane. Vrednost del po tej pogodbi znaša 13.400.000 dinarjev. V ta dela pa ni vključena:
a) nabava opreme (učilnice, kabineti, kuhinja, jedilni-ca-večnamenski prostor, telovadnica in drugo),
b) dela na zunanji ureditvi in
c) gradnja šolskih igrišč. Rok izgradnje po pogodbi je 250 koledarskih dni
od dneva podpisa pogodbe. To pomeni, da mora biti objekt zgrajen in izročen namenu konec novembra oz. prve dni decembra 1978.
Dela na gradbišču kljub razmeroma neugodnim vremenskim razmeram potekajo zelo dobro, tako da ni velikega odstopanja napram planirani dinamiki del.
Gradbena dela so v zaključni fazi do 3. faze, na objektu se izvajajo obrtniška dela glede instalacij, kot tudi drugih del. Dobavitelj opreme je že izbran, pričakovati pa je tudi pričetek izgradnje — groba dela
Dela pri gradnji šole in telovadnice v Gabrovki šolskih igrisc in urejanje okolice.
dobro potekajo (Foto: Zofka) Skupnost za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov.
NOVICE IZ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI__
SINDIKALNA DVORANA NA STAVBAH-ADAPTACIJA SE BO PRIČELA
Izvedbeni projekti za adaptacijska dela v sindikalni dvorani na Stavbah v Litiji, kot tudi za izgradnjo prizidka, so izdelani. Ponudbe za oddajo del so že zbrane. Kot najugodnejšemu ponudniku so dela oddana GIP BETON ZASAVJE Zagorje ob Savi TOZD GRAD-ME TAL Litija.
Ljubljanska banka je investitorju Kulturni skupnosti Litjja že odobrila kredit v visini 2.800.000 din, za dobo 5 let po 6 % obrestni meri.
Pričakovati je, da bo izvajalec del intenzivno pristopil k delu in z adaptacijo tega objekta občanom nase občine omogočil, da se bodo lahko čimpreje udeleževali kulturnih prireditev v preurejeni sindikalni dvorani.
VRTEC NA GRAŠKI DOBRAVI
Skupnost za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija, ki skrbi za izvajanje programa občinskega samoprispevka, je v letu 1978 načrtovala tudi gradnjo vrtca na Graški Dobravi.
Na osnovi zbranih ponudb se je investitor zgoraj omenjena skupnost odločila, da odda dela gradbenemu podjetju MEGRAD iz Ljubljane. Dela so oddana po sistemu na „ključ" po fiksnih in nespremenljivih cenah. Rok izgradnje je 240 koledarskih dni. Objekt naj bi bil v skladu z določili pogodbe izročen svojemu namenu v mesecu marcu 1979.
L. K.
MANJŠI PRISPEVKI
V Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ze tečejo priprave za plan v letu 1979. Osnovna izhodišča za izdelavo osnutka plana za leto 1979 kažejo, da bo obseg pravic zavarovancev skupnosti enak kot v letu 1978.
Predvideva se, da bo porast vseh uživalcev pokojnin za 3,2 %, in sicer: starostnih za 3,0%, invalidskih za 2, % in družinskih za 3,8 %.
Tako kot v preteklih letih bo opravljena v letu 1979 valorizacija pokojnin in varstvenega dodatka po porastu osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1978. Izvršena bo tudi valorizacija drugih denarnih dajatev (invalidnine, dodatek za pomoč in postrežbo, rekreacija upokojencev) v skladu s porastom življenskih stroškov v letu 1978.
Računati je na povečanje prispevkov za zdravstveno varstvo, upokojencev, za otroško varstvo otrok upokojencev, za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, na hitrejšo rast odhodkov, za rehabilitacijo invalidov, na nekoliko večje izdatke za samoupravno . aktivnost v delih skupnosti v občinah in za modernizacijo poslovanja skupnosti.
Na podlagi teh izhodišč je predvideno, da bodo znašali skupni izdatki skupnosti v 1979. letu 13.640.0 milijonov din, kar pomeni za 22,8 % povečanje v primerjavi z ocenjeno realizacijo za leto 1978.
Za normalno financiranje skupnosti v letu 1979 bo potrebno združevati sredstva iz združenega dela v skupni višini 11.750,0 milijonov din, oziroma za 19,1 % več kot v letu 1978.
KLJUB TEMU SE BODO RELATIVNO ZMANJŠALE OBVEZNOSTI IN OBREMENITVE ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH PODPISNIKOV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA, SAJ BO PRI GLAVNEM VIRU, TO JE PRI REDNEM PRISPEVKU ZAVAROVANCEV IZ OSEBNEGA DOHODKA ZNAŠALA PRISPEVNA STOPNJA 10,9 %, med tem ko je znašala povprečna prispevna stopnja v letu 1978 11,01 % (podatek za obdobje od 1/1 do 30/4-1978 - 12,00%, za obdobje 1/5 do 31/12-1978 - 10,60%, letno povprečje,, torej 11,01 %). Informacija je namenjena vsem občanom, zlasti pa delavcem pri pripravah razvojnih načrtov za leto 1979. S. P.
STAREJŠE STANOVANJSKE HIŠE DOBIVAJO NOVO PODOB O
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, oziroma Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini se že vse od ustanovitve ubada s problemom vzdrževanja in obnove zlasti starejših stanovanjskih hiš, s katerimi upravlja. Dosedanja stopnja stanarin je pomenila tako majhen vir sredstev, da je bilo stanovanjski sklad nemogoče zadovoljivo vzdrževati. Še več, vsi občani smo bili priče postopnega in prezgodnjega propadanja starejših stanovanjskih hiš, v stanovanjih pa ni bilo mogoče zamenjavati dotrajanih elementov. Dotrajane strehe so popuščale in dez je močil prenekatero stanovanje, slabi žlebovi so močili mimoidoče pešce in pospeševali propadanje fasad, da velikih potreb po pleskanju oken in vrat niti ne omenjamo.
Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je vsako leto skupno s predstavniki hišnih svetov sestavila plan vzdrževanja, vendar so razpoložljiva sredstva zadoščala komaj za odpravo pomanjkljivosti na hišah, ki so bile že tako dotrajane, da so ogrožale varnost stanovalcev. Vse te nevzdržne razmere so narekovale znana sprejeta družbeno politična stališča, ki so bila potrjena tudi na 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ, katerih bistvo je, da se s postopnim prehodom na ekonomske stanarine prepreči propadanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Skladno z navedenimi izhodišči je Samoupravna stanovanjska skupnost pristopila k neposredni akciji. Ker je tudi v tem letu plan potreb po obnovi in vzdrževanju stanovanjskih niš v družbeni lastnini v naši
občini znatno presegal finančne zmogljivosti, je izvršilni odbor Stanovanjske skupnosti sklenil pri Ljubljanski banki najeti kredit v visini 3.800.000 din. Ljubljanska banka je vlogo ugodno rešila in Samoupravna stanovanjska skupnost je že oddala dela izvajalcu TOZD Gradmetalu, ki po strokovnih nasvetih urbanistične službe in zavoda za spomeniško varstvo obnavlja starejše stanovanjske hise. Dela potekajo zlasti na prenovi streh in fasad, pleskanju hodnikov, oken, vrat in balkonov.
Odpravljena bodo suha stranišča, stanovanja bodo dobila tekočo vodo in sanitarije, obnovljene bodo nekatere dotrajane drvarnice.
Ko bodo vsa dela končana, bomo lahko upi> tavljali trojno korist:
1. preprečili smo prehitro propadanje stanovanjskih hiš,
2. prispevali smo k lepšemu zunanjemu izgledu mest in naseljj,
3. poskrbeli smo za ugodnejše počutje delovnih ljudi in občano_v, ki stanujejo v obnovljenih stanovanjskih hišah.
Vse navedeno pa lahko štejemo kot trden dokaz, da je bila opredelitev do postopnega prehoda na ekonomske stanarine potrebna in utemeljena.
Upamo, da bodo z obnovo stanovanjskih hiš v centru mest Litija in Šmartno pričeli tudi občani, lastniki stanovanjskih hiš. S tako usklajeno akcijo bi pripomogli k lepši in celoviti ureditvi starejših mestnih jeder.
M. V.
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Modernizacija cest
Krajani krajevne skupnosti Kresnice so na zborih krajanov in zborih delegatov ugotavljali, da ceste v kraju močno zaostajajo za razvojem kraja. Razmere na krajevnih cestah so postale že nevzdržne, tako da so bile pogosto pritožbe krajanov nad blatnimi cestami v deževnem vremenu in neprijetnim gostim prahom predvsem v poletnem času, več kot utemeljene.
Svet krajevne skupnosti je na podlagi sklepov in dogovorov zbor krajanov in zbora delegatov prevzel pobudo za izvedbo akcije za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo cest v krajevni skupnosti Kresnice. Ker je bil s 1.1. 1978 uveden tudi prispevek za uporabo stavbnega zemljišča v naselju Kresnic, je krajevna skupnost v pripravi načrtov modernizacije cest tesno sodelovala s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija, ki bo investitor komunalnega urejanja Kresnic.
Samoupravna komunalna skupnost bo po predlogu srednjeročnega plana urejanja stavbnih zemljišč v Kresnicah urejala ceste v osrednjem delu naselja Kresnic iz sredstev enote za urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč.
Krajani Kresnic pa bodo z lastnimi sredstvi zbranimi s samoprispevkom in prispevkom TOZD na območju krajevne skupnosti modernizirali tudi krajevne ceste, ki niso v srednjeročnem planu Samoupravne komunalne skupnosti. Z namenom, da bi čimprej modernizirali ceste, so se krajani odločili za zelo učin-
kovit način samoprispevka. V petih zaporednih mesečnih obrokih bodo zbrali sredstva, ki bi jih sicer zbrali v petih letih po stopnji 1 % od netto osebnih dohodkov. Posebej velja pohvaliti tudi krajane Kresniškega vrha, ki so se zaradi posebnih razmer (veliko cest na prebivalca) odločili za dvojni znesek prispevka (2 % od netto OD), ki ga bodo zbrali prav tako v petih mesecih.
Velika večina krajanov (85 %) se je na referendumu izrekla za tak samoprispevek zlasti zato, ker je želja vseh, da se z modernizacijo prične takoj, to je v letošnjijeseni.
Ob koncu naj samo pripomnimo, da bi se Kresničani verjetno že precej prej odločili za modernizacijo cest, vendar je bilo nujno potrebno najprej zgraditi most preko Save, dva vodovoda, rekonstruirati nizkonapetostno omrežje za Kresnice in Kresniški vrh, kar že ob sprejetem občinskem samoprispevku predstavlja občutno finančno obremenitev krajanov. Zelo visok odstotek izglasovanega referenduma je prav gotovo posledica zaupanja krajanov v organe krajevne samouprave, saj so bile vse dosedanje akcije s finančnim prispevkom in udarniškim delom krajanov, sofinanciranjem TOZD, zlasti SGP Slovenija ceste - tozd IA Kresnice, v celoti uresničene.
Zato gradbeni odbor za modernizacijo cest tem bolj odgovorno in požrtvovalno pristopa k tej obsežni in zahtevni akciji. Vidic Miro
KS LITIJA — DESNI BREG
So problemi rešeni?
v vročih poletnih dneh, tudi vročih tem v KS ne manjka. Več ali manj se vedno nanašajo na urejevanje komunalnih zadev, saj so prav te še vedno temeljno torišče dela večine krajevnih skupnosti in finančnih sredstev za reševanje teh problemov ni nikoli preveč. V mestni KS Litija desni breg, drugi »najbogatejši" KS v občini, se že nekaj časa v glavnem ukvarjajo z reševanjem „cestnih problemov" Sitarješke in Šmarske ceste, ter ceste v Veliki vrh. Po vrsti težav subjektivnega in objektivnega porekla, ki so se porajale na vseh mogočih relacijah, pa naj si bo to med svetom KS in samoupravno kom. skupnostjo ali med občani in njihovim izvoljenim gradbenim odborom, so se v zadnjem času le našle rešitve, ki bodo prav gotovo pripeljale do uresničitve zastavljenih nalog tako na Sitarjevški in Šmarski cesti, kot tudi na cesti v Veliki Vrh.
Občani Velikega vrha in lastniki počitniških hišic na tem področju, so se na zboru občanov v februarju 1977. leta, odločili, da pristopijo k rekonstrukciji ceste v Veliki vrh, tako, da bo pristop do zgornjih hiš vasi mogoč za gasilske avtomobile, reševalna in druga vozila, tudi v zimskih mesecih. Ker modernizacija omenjene ceste ni bila v že sprejetem planu KS za leto 1977, in s tem tudi ni bilo razpoložljivih finančnih sredstev s strani KS, so se občani in lastniki počitniških hišic, odločili, da začnejo združevati lastna sredstva za financiranje del na trasi ceste. Z deli so pričeli v marcu 1977. Začetni polet je bil zanosen in po ocenah strokovnjakov so za približno 12 starih milijonov združenih sredstev občanov, naredili izredno veliko zemeljskih del. Pri nadaljnjih delih pa so nastale težave, predvsem organizacijskega izvora in kot posledica določenih nesoglasij znotraj gradbenega odbora in med občani. Delo na cesti kot tudi delo gradbenega odbora je pričelo škripati, dokler ni v začetku jeseni lanskega leta, popolnoma zamrlo. Nastala je težka krizna situacija, in njeno reševanje je bilo dolgotrajno, ob polni angažiranosti sveta KS, KO SZDL in pododbora KO SZDL Podšentjur. Napori vseh omenjenih sil in tudi posameznih občanov Velikega vrha so že obrodili sadove. Stanje se je normaliziralo. Imenovana je bila finančna komisija in strokovni sodelavec, ki bo zagotavljal strokovno pravilno izvajanje del. Do neke mere so zagotovljena tudi finančna sredstva. Z vključitvijo rekonstrukcije ceste v plan KS za leto 1978, so zagotovljena določena sredstva KS (približno 150.000,00 din), svet KS vodi razgovore za najetje kreditnih sredstev (100.000,00 din), kar naj bi s soudeležbo občanov in lastnikov počitniških hišic, po ocenah finančne komisije, zadostovalo za dokončno ureditev zastavljenih del.
Pomemben doprinos k normalizaciji in začetku del, je prispevala mladinska delovna brigada, pri OK ZSMS Litija, „FRANC ROZMAN-STANE", ki je pred odhodom na Goričko, skupaj z OO ZSMS Litija desni breg, v dneh 8. in 9. 7. 1978, izvedla uspešno delovno akcijo na trasi omenjene ceste. Od tedaj se delo nadaljuje. V Velikem vrhu veje nov veter. Novo angažirani ljudje skupaj z občani Velikega vrha, vlivajo zaupanje v uspešnost začete akcije.
Zagotovilo uspešnosti bo tudi dosledno izvajanje stališč sprejetih na zboru občanov in delovnih ljudi, 13. novembra 1977.
Podobno kot v zgoraj navedenem primeru, so se tudi občani ob Sitarjevški in Šmarski cesti, na pobudo sveta KS in KO SZDL leto dni pred tem, leta 1976, odločili, da uresničijo staro zamisel o modernizaciji teh cest. Za rekonstrukcijo, ki naj bi, po pogodbi sklenjeni med KS in Samoupravno komunalno skupnostjo, stala 2.100.000 novih din, je bila KS dolžna ob podpisu pogodbe sofinancirati 150.000 din do 15. 1. 1977, pa še dodatnih 250.000 din, ki naj bi jih združili občani iz lastnih sredstev. Referendum za ta sredstva je izredno dobro uspel in se je več kot 80 % vpisanih volilcev odločilo za samoprispevek. S tem smo v mestu Litija začeli orati ledino pri dodatnem združevanju sredstev za reševanje komunalnih zadev, klub temu, da se že združujejo sredstva v te namene s prispevkom od mestnega zemljišča. Za takšen dodaten način združevanja sredstev na tistih področjih mesta, kjer je interes občanov po hitrejšem reševanju komunalnih problemov, so se občani odločili ob sprejemanju srednjeročnega plana občine Litija. Kljub temu, da so se v KS v celoti zavedali pomena začete akcije za druga področja v mestu, so tudi tu nastale določene težave, ki sta jih pogojevala predvsem, v začetku nedosledno uresničevanje na zboru občanov sprejetih stališč in neizpolnjevanje obveznosti sprejetih z referendumom. Gotovo je prvo pogojevalo druge. Res pa je tudi, daje bilo prvo pogojeno z različnimi stališči do rekonstrukcije omenjenih cest, ki sta jih zagovarjala na eni strani svet KS in na drugi komunalna skupnost oziroma njena strokovna služba. Ta stališča so se do neke mere poenotila in tudi rekonstrukcija je z „običajno" zamudo stekla. Začetne težave, ki so po neki tradiciji več ali manj normalne, so nekateri izkoristili v svoje namene in med občane vnesli lažne in vznemirljive informacije, češ, da se denar namenjen za rekonstrukcijo omenjenih cest porablja drugje, da so obveznosti občanov v KS Šmartno za rekonstrukcijo njihovega dela Šmarske ceste, neprimerno nižje od njihovih itd.
Poznano je, da je sistem združevanja sredstev, za katerega so se odločili v KS Šmartno.
zajemal vse občane Šmartnega, tako, daje bila obremenitev porazdeljena na neprimerno večje število občanov in s tem seveda tudi nižji prispevki kot v naši KS. Takšen sistem, ob številnih komunalnih problemih v KS Litija desni breg (leva stran Rozmanovega trga, prostor pod zasavsko cesto med KZ in bivšo „staro občino", Podkraj, Širmanski hrib, Podšentjur, Veliki vrh, kanalizacija na Frtici itd.) pomeni uvedbo samoprispevka za celotno KS za dobo nekaj let, kar pa je, ob že sprejetem občinskem samoprispevku, verjetno nesprejemljivo. Takšne in podobne dezinformacije so zapustile hude posledice pri izpolnjevanju z referendumom sprejetih obveznosti.
Danes lahko rečemo, da je bila modernizacija cest, ob vsej prizadevnosti komunalne skupnosti in sveta KS, opravljena v rekordnem času. Glavna dela, razen položitve zaporne plasti asfalta na sitarjevški cesti, so bila izvedena prej kot v letu dni po referendumu, kar je prav gotovo redek primer. Vendar kljub temu nekateri občani svoje obveznosti še vedno ne izpolnjujejo, s čimer postavljajo v neodgovoren položaj svet KS pri izpolnjevanju pogodbenih
obveznosti, ki sledijo iz pogodbe o sofinanciranju modernizacije Sitarjevške in Šmarske ceste, ki jo je KS sklenila s samoupravno komunalno skupnostjo, na drugi strani pa je to neodgovoren odnos do tistih občanov, ki so svoje obveznosti že poravnali.
Da bi našli rešitev za te zadnje težave, ki nas ločijo od dogovorjenega cilja, je bil na pobudo Komunalne skupnosti Litija dne 27. 7. 1978 sklican sestanek med predstavniki KS in samoupravne komunalne skupnosti, na katerem so bila sprejeta tudi stališča, ki med drugim obvezujejo KS Litija desni breg, da do 28. 2. 1979 izpolni svoje pogodbene obveznosti in sicer tako, da v naslednjih šestih mesecih doseže izpolnitev obveznosti občanov, ki jih narekuje sprejetitseferendum. Komunalna skupnost pa bo v naslednjih mesecih pristopila k položitvi zaporne plasti asfalta na Sitarjevški cesti.
S tesnim medsebojnim sodelovanjem občanov na omenjenih področjih, sveta KS, družbenopolitičnih organizacij v KS in komunalne skupnosti, bo prav gotovo uresničena pomembna postavka iz plana KS in dolgoletna želja občanov. M.K.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
45-letnica vstopa v osnovno šolo
3. junija so se v Šmartaem sestali bivši učenci I. razreda osnovne šole, rojeni 1.1926. Ti so vstopili v 1. razred 1. 1934. Na srečanje so povabili tudi svojo učiteljico, tov. Marijo Schvveiger. Z njo so obudili spomine iz mladosti. Dogovorili so se, da se prihodnje leto ponovno snidejo. Posnemajte
jM*i__==—_ s. v
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
75. obletnica gasilskega društva Vače
2. JULIJA 1978 SO KRAJANI KS VAČE POLEG KRAJEVNEGA PRAZNIKA EN DNEVA BORCEV PRAZNOVALI TUDI 75. OBLETNICO GASILSKEGA DRU ŠTVA VAČE.
Ob proslavi teh praznikov je sodelovala godba na pihala iz Moravč, zvrstili so se govori predstavnikov gasilskega društva in krajevne skupnosti, program pa je popestril moški pevski zbor Vače in dramska skupina Vače, kije prispevala recitacijo, namenjeno gasilcem.
Nekaterim dolgoletnim članom gasilskega
društva Vače .so bila ob njihovih jubilejih podeljena tudi priznanja. Posebno so bili pohvaljeni pionirji, ki so na občinskem tekmovanju gasilcev zasluženo osvojili 1. mesto. Nato pa so krajani veselo praznovanje nadaljevali ob veselih vižah ansambla Iskre pozno v noč.
KOLENC Anka
Izgradnja ceste
15. JULIJA 1978 SO SE ZAČELA ODVIJATI GRADBENA DELA V ZVEZI Z NOVOGRADNJO IN DELNO REKONSTRUKCIJO GOZDNE CESTE ROVIŠČE-PODBUKOVJE-LAZE. NOVOZGRAJENI DEL CESTE BO OBSEGAL DOLŽINO 1980 METROV IN SE BO PRIKLJUČIL NA OBSTOJEČO JAVNO CESTO RO-VIŠČE-ZASAVSKA GORA.
Poleg gradnje nove ceste se bo v II. fazi del opravljala tudi rekonstrukcija ceste Laze-Široka Set v dolžini 900 metrov. Rekonstrukcija ceste bo potekala po dosedanji trasi, le na določenem delu se bo odsek ceste na novo izgradil. Dogovorjeno je, da bo novogradnja in rekonstrukcija v širini štirih metrov z bankinami 0,5 metrov.
Predračunska vrednost objekta znaša 350.000,00 din, v to vsoto pa so vključeni stroški načrtov, stroški nadzora, stroški JLA, ki v okviru vojaških vaj s fizičnim delom prispeva k izgradnji ceste, stroški nabave razstreliva, stroški zavarovanja ljudi in strojev in razni drugi stroški. K investiciji so prispevali: KS Vače iz lastnih sredstev in iz sredstev samoprispevka, Predilnica Litija, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Komunala Litija, Skupščina občine Zagorje in Komunala Zagorje!
Predvideno je, da bo enota JLA sodelovala do zaključka novogradnje ceste Rovišče -Podbukovje, ki se načrtuje koncem meseca avgusta, pri rekonstrukciji odseka Laze -Široka Set pa bodo pretežni del gradbenih del opravili krajani sami. Zaenkrat dela na terenu zadovoljivo potekajo. Doslej je zgrajenih že več kot 500 metrov nove ceste in lahko predvidevamo, da bo izgradnja zaključena v predvidenem roku.
Krajani so zelo hvaležni Oddelku za gospodarstvo pri Skupščini občine Litija, saj je izredno aktivnemu gradbenemu odboru v veliko oporo in pomoč. Oddelek za gospodarstvo je namreč zbral vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo ceste, budno pa spremlja tudi potek del na terenu.
KOLENC Anka
Pod klančkom sta se srečala...
Vinjen za krmilom
Dne 4/7-1978 je K. A. vozil osebni avtomobil iz Mirne proti Gabrovki. Blizu kraja Tihaboj mu je v desnem nepreglednem ovinku pripeljala nasproti z osebnim avtomobilom voznica L. M. Ker sta oba voznika v ovinek pripeljala prehitro,
je prišlo med vozili do trčenja_ s prednjima levima deloma. Lažje telesno poškodovan je bil sopotnik J. S., medtem ko se nastala materialna škoda ceni za pribl. 28.000,00 din.
Dom „Tisje" Šmartno pri Litiji
razpisuje na podlagi sklepa DS
JAVNO DRA2BO
za prodajo rabljenega pohištva in stavbnega pohištva.
Javna dražba bo v petek, dne 1. 9.1978 v prostorih doma s pričetkom ob 8. uri. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 88-486.
Prehitro po mokri cesti
Dne 15/7-1978 ob 14,30 je voznik osebnega avtomobila ž. L. vozil iz Litije proti Zagorju z neprimerno hitrostjo glede na stanje cestišča, saj je v tem času deževalo in je bila cesta mokra. Ko je med Spodnjim Logom in Renkami pripeljal v levi pregledni ovinek, ga je začelo po cestišču zanašati in je vozilo obrnilo za 90°- Takrat pa je nasproti pripeljal z zmerno hitrostjo
po svoji desni strani ceste voznik os. avtomobila U. R. in s prednjim levim delom vozila trčil v desno prednjo bočno stran os. avtomobila Z. L. Tedaj je vozilo U. R. obrnilo tudi za 90" in z zadnjim delom je drselo po železni ograji na desni strani v smeri vožnje. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša pribl. 70.000,00 din.
PROMETNA NESREČA, dne J 3 pri Litiji, ki ji je botroval alkohol, lažje telesno poškodovan
4.1978 ob 14. uri na Bregu Pri nesreči je bil voznik H.M.
Vedno isti
Dne 16/7-1978 ob 20,40 je V. K. vozil osebni avtomobil iz Dol proti Polšniku pod vplivom alkohola. Ko je pripeljal v dolino So-pote, na ravni del ceste v bližino kraja Osredek, mu je nasproti pripeljal z jeepom voznik M. A., V. K., ki je poleg tega, da je bil močno vinjen, vozil tudi po sredini ceste, je
s prednjim levim delom vozila trčil v prednji levi del jeepa. Trčenje je bilo tako močno, daje V. F., kije sedela na prednjem sedežu v osebnem avtomobilu, vrglo v vetrobransko steklo in se je pri tem lažje telesno poškodovala, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša pribl. 30.000,00 din.
Na naših cestah so miličniki v JULIJU dobili na vožnji 6 vinjenih voznikov. Začasno je bilo na kraju odvzetih 6 vozniških dovoljenj. Se naprej se ugotavlja, da so največji problem na cesti mladoletniki, ki
divjajo s kolesi na motor brez potrdil o znanju cestno prometnih predpisov. To so vedno predvsem le isti, ki jih noben ukrep sodnika za prekrške ne izuči.
Tovornjaka trčila Z avtom v pešca
Dne 14/7-1978 ob 16,30 je M. M. vozil tovorni avtomobil iz Litije proti Ljubljani. V kraju Strmole, kjer je zoženi del ceste in desni nepregledni ovinek, je pripeljal z neprimerno hitrostjo in po sredini ceste. Vse bi bilo v redu, ko ne bi ravno takrat pripeljal iz nasprotne smeri B. F. prav tako s tovornim avtomobilom in z neprimerno hitrostjo. Res je, da sta oba voznika takoj zavirala, vendar nesreče nista
mogla_ več preprečiti, saj sta vozili že trčili. Tovornjak M. M. se je zagozdil med tovornjak last B. F. in kamnito steno, t.j. podporni zid železniške^ proge. Telesnih poškodb pri nesreči ni bilo, bilo pa je za pribl. 40.000,00 din materialne škode. Zaradi nesreče je bil promet v obe smeri zaprt 30 minut, po tem času pa je promet še 1 uro potekal samo enosmerno.
Dne 16/7-1978 ob 13.20 je voznik osebnega avtomobila M. F. peljal po Ljubljanski cesti v Litiji proti Ljubljani. Med vožnjo je popravljal tranzistor med prednjima sedežema in pri tem iz nepazljivosti zapeljal na levo stran cestišča in naprej v nasip, kamor sta se tik pred tem umaknila tudi pešca Ž. F. st. in Ž. F.  mlajši,  ki sta šla drug za
drugim iz nasprotne smeri. Z. F. starejšemu je uspelo, da se je vozilu pravočasno umaknil, medtem ko je os. avtomobil Ž. F. mlajšega zadel v levo stran telesa. Po nesreči se je voznik os.v avtomobila ustavil na bencinski črpalki, t.j. pribl. 100 m naprej od kraja nesreče. Pešec se je pri tem lažje telesno poškodoval, materialna škoda pa je minimalna.
S pomočjo občanov je bil odkrit
Z mopedom v avto Izsiljevanje prednosti
Dne 16/7-1978 S. V. imel parkiran osebni avtomobil pri bloku na Rozmanovem trgu, kjer stanuje. V dopoldanskem času je tja do svoje garaže prišel občan M. M. in z vzvratno vožnjo zapeljal svoje vozilo iz garaže. Pri tem pa je z zadnjim
delom svojega vozila zadel v levi zadnji del parkiranega avtomobila last S. V. Voznik M. M. o nesreči ni povedal nikomur, temveč je hitro odpeljal naprej. Z zbiranjem obvestil pri občanih, smo ga kmalu izsledili.
Dne 15/T-1978 ob 12.30 je voznik osebnega avtomobila K. M. vozil iz zaselka Bernardovec po ozki cesti proti Veliki Kostrevnici. V Lupinici mu je v desnem nepreglednem ovinku pripeljala nasproti mopedistka Ć. F. bolj po sredini ceste. Voznik os. avtomobila je začel takoj zavirati, mopedistka pa
je tudi zavila v desno, vendar je kljub temu z levim kolenom zadela v rob blatnika nad lučjo os. avtomobila, s ščitnikom mopeda pa v levi del odbijača in padla z mopedom s cestišča. Mopedistka je pri tem dobila hude telesne poškodbe, medtem ko je materialna škoda minimalna.
Dne 17/7-1978 ob S.SOje P. F. vozil osebni avtomobil z Rozmanovega trga proU Levstikovi cesti, kjer je pred križiščem postavljen STOP znak. P. F. je zapeljal na Levstikovo cesto in zavil v levo proti Šmartnu v trenutku, kb je po Levstikovi cesti proti Litiji vozil M. A. kolo na motor.   P. F.  je   M. A.   zadel s
prednjim desnim blatnikom, tako da je padel po cestišču, medtem ko je kolo ha motor drselo naprej po cesti še 5.80 m. M. A. je dobil lažje telesne poškodbe, katere so mu ublažili v mavčarni ljubljanske bolnišnice, materialna škoda pa ni bila velika.
Denar vrnil, sledove pa pustil
Nepremišljeno prehiteval
Neprevidno zavijal v levo
Dne 25/7-1978 nam je občan V. M. prijavil tatvino 12.500,00 din, ki mu je bila storjena na nepojasnjen način iz njegovega stanovanja. Takoj smo v tej zadevi začeli intenzivno delati. Očitno pa se je tega zelo prestrašil storilec, kateremu smo na
sledi in je že naslednjega dne sam prinesel nazaj ves denar, katerega je pustil kar v oškodovančevem poštnem nabiralniku. Denarje torej prišel nazaj, na kraju pa so ostali tudi lepi prstni sledovi.
DNE 26/7-1978 ob 14,10 je T. A. vozil tovorni avtomobil po regionalni cesti v Moravčah. Ko je videl, da mu nasproti vozi osebni avtomobil, je zmanjševal hitrost, saj je cesta ozka za varno srečanje in sta se oba voznika z vozili istočasno pomikala vsak v svojo desno. Za tovornjakom je takrat vozil P. P. s kolesom na motor in ko je videl, da voznik tovornjaka zmanjšuje hitrost,
je mislil, da mu daje prednost, da bi ga prehitel. Ne da bi se P. P. o tem prepričal, je nenadoma izza tovornjaka zavil v levo in ga začel prehitevati in se pri tem zaletel naravnost v nasproti vozeči osebni avtomobil. Pri tem je P. P. dobil lažje telesne poškodbe inje bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda se ceni na 15.000,00 din.
Dne 23/7-1978 ob 21,20 je J. A. vozil os. avtomobil iz Senožeti proti Litiji. Koje pripeljal v Ribče, je hotel zapeljati na stranski odcep ceste v Ribce in zato dal levi smerni kazalec in se vzdolžno pomikal v levo proti odcepu. Pri tem se ni prepričal, kaj se dogaja za njim, saj ga je ravno v tem trenutku po levi strani prehiteval voznik osebnega avtomobila K. Z. Ker je voznik J. A. z zavijanjem zapiral pot vozniku
K. Z.v je ta začel ^zavirati,v vendar nesreče ni mogel več preprečiti in je s prednjim delom vozila zadel v zadnji levi del os. avtomobila J. A., katerega je pri tem obrnilo za 180° in je obstal zunaj vozišča na levi strani, medtem ko se je K. Z. z vo-zilomv ustavil na_ robu leve strani vozišča. Pri nesreči se je poškodoval voznik K. Z., materialna škoda pa se ceni na pribl. 40.000,00 din.
Voz sena je zažgala
V noči iz 24. na 25/7-1978 je CA. v Zagozdu iz maščevanja zažgala svoji sosedi S. M. naložen voz sena, ki je stal na travniku. Ogenj je tako uničil suho seno in
voz in s tem je oškodovanka oškodovana za pribl. 6.000,00 din. Za to ■ dejanje se bo morala C. A. zagovarjati pred sodiščem.
KASTE LIC Zdravko, Breg pri Litiji 4 a CENTRIRANJE, MONTIRANJE, KRPANJE AVTO GUM Odprto od 9.00 ure do 18.00 ure, sobota od 9.00 ure do 15.00 ure
Cenjene stranke obveščam, da je z avgustom začel obratovati v frizerskem salonu „SILVA" tudi moški frizer.
Lokal je odprt za moške in ženske non stop od 6. do 19. ure.
Za obisk se priporoča Frizerski salon „SI LVA" Vodnik, Jerebova 2, Litija
Prostora je mnogo premalo
Kot vsako leto odhajajo otroci iz vrtca v šolo in tako sproščajo prostor za nove malčke. Do 25. junija smo
sprejeli 119 prošenj, od tega 18 prošenj za premestitev iz „Kekca" v druge enote.
Iz vseh enot odhaja 52 otrok, ln to:
iz "Kresničke" odhajata      2 otroka: proSnje
^ zavarovalna skupnost triglav
Dejavnost zavarovalne skupnosti je:
— opravljanje vseh vrst premoženjskih zavarovanj, zavarovanj premoženjskih interesov ter zavarovanje oseb, v domači in tuji valuti;
— združevanje zavarovalnih premij, poravnavanje obveznosti in izravnavanje nevarnosti;
- opravljanje pasivnih pozavarovalnih poslov doma in v tujini;
- reševanje mednarodnih avtomobilskih škod in opravljanje drugih storitev tujim zavarovalnim organizacijam.
Zavarovalna skupnost opravlja tudi druge posle, ki so povezani z zavarovalno dejavnostjo in pripomorejo k preprečitvi ali zmanjšanju škode.
iz "Cicibana" odhaja
iz "Kekca" odhaja iz "Najdihojce" odhaja
9 otrok;   prošenj 12 in 2 premestitvi iz Kekca
18 otrok;   prošenj 36
23 otrok;   prošenj   49 in 16 za premestitev iz Kekca
52 otrok
101
18
Komisija za sprejem otrok v WZ, ki je sestavljena po „pravilniku o sprejemu", je imela izredno težko delo, saj smo prepričani, da je vsak prosilec upravičen za sprejem, po številkah sodeč pa je v L itiji moral biti odklonjen skoraj vsak drug prosilec.
Ne smemo pozabiti, daje situacija za „Najdihojco" najkritičnejša, ker je kar 36 otrok iz KS desni breg že vključenih v „Kekec" na levem bregu inje bilo treba najprej reševati prošnje za premestitve. Tako je v „Najdihojci" ostalo le 8 mest, medtem ko se je v ,JCekcu" zato število mest povečalo.
V »Kresničko" in „Ciciban" bodo vključeni vsi zainteresirani, v „Najdihojco" le 8 otrok, v „Kekec" 41 otrok, med tem, ko je 36 otrok odklonjenih, ker zanje ni t^ostora.
Kam z otroki, ki so odklonjeni? Ali je pravično, da jezo, žalost in zaskrbljenost staršev prestrežejo delavci vzgojno varstvenega zavoda in člani komisije?
Skupnost otroškega varstva si že ves čas prizadeva pridobiti nove prostore s prizidkom k „Najdihojci" in s pospešitvijo gradnje na Graški Dobravi. Novi vrtec bo zgrajen, za
prizidek pa skupnost otroškega varstva nima sredstev, saj bo novogradnja veliko dražja, kot pa se je predvidevalo po finančnem planu.
Prizidek na Rozmanovem trgu je nujno potreben, saj se prebivalstvo še vedno priseljuje na desni breg v nove bloke.
Zakaj bi bilo varstvo otrok izključno problem WZ, SOV in prizadetega starša? Ali ni to skrb nas vseh: staršev, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti?
Ali se ne bi z združenimi močmi le realizirale že oblikovane rešitve, kot so prizidek in adaptacija „Kekca", ki so se ustavile pri denarju?
Prve pritožbe na odločitve „komisije za sprejem otrok v WZ, (kije, naj omenim mimogrede, bila prisiljena delati brez delegatov krajevnih skupnosti, ki se niso odzvale vabilu), že prihajajo. Malokdo pa ve, da ima VVZ Litija z novosprejetirni otroki kar 36 otrok več, kot so normativi skupin, določeni z zakonom o WZ. Če prištejemo še 36 odklonjenih in 7 prosilcev po roku, se pred nas že razgrne nastajajoči problem varstva v Katarina .
NOVICE	IZ	KULTURE		
IZ KMETIJSTVA
Gostovanje na Obirskem
- Ženski pevski zbor iz Gabrovke je v nedeljo, 18. junija, obiskal Koroško, kjer je na Obirskem pri Železni Kapli priredil celovečerni koncert. Pevke so pod vodstvom Matije Pančnika zapele 16 pesmi, ki so jih slovenski rojaki navdušeno sprejeli, zato so dodale še koroško „Rož, Podjuna, Žila". Poleg predstavnikov KS in ZKO Litija je zbor spremljal na Koroško tudi prof. Radovan Gobec. Jeseni bo Obirski ženski oktet, ki ga vodi učitelj Valentin Polanšek, Gabrovčankam vrnil obisk.
Dvanajstič bralna značka
- Šmarski šolarji so med prvimi v Sloveniji začeli s tekmovanjem za bralne značke; letos so jih podelili že dvanajstič. Bronaste, srebrne in zlate Levstikove značke je prejelo 210 učencev z matične šole ter 50 s podružnic. Na zaključni slovesnosti so nastopili znani slovenski umetniki: basist Ladko Korošec, Harmonikar Milan Stante ter igralec Jože Župan.
Kolonija
„Tisje78"
- V juniju je bilo v domu „Tisje" v Črnem potoku zelo živahno. V začetku meseca se je začela druga slikarska in kiparska kolonija „Tisje - 78", v kateri je sodelovalo 22 likovnih samorastnikov. Desetdnevno delo so zaključili z razstavo; slike in kipi krasijo bivalne prostore ter okolico doma; vsem sodelujočim umetnikom je uprava izročila lična priznanja.
Istočasno so organizirali srečanje članov domske skupnosti s svojci, kjer so v kulturnem sporedu sodelovali pevci „Lipe" in „Šmarskega okteta" ter recitatorji in ljudski pesnik Mihael Tome. Domska skupnost je ob tej priliki pripravila še razstavo likovnih in tehničnih del.
Nastopa mlađih harmonikarjev
— V glasbenem življenju naše občine se vse bolj uveljavlja harmonikarski orkester glasbene šole, ki ga vodi Jože Dobravec. Samo v juniju je sodeloval na dveh prireditvah, kjer je požel obilo priznanj; nastopil je na zaključnem koncertu gojencev glasbene šole ter ob dnevu prosvetnih delavcev.
Deveti tabor pevskih zborov
— Letošnji deveti tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je potekal zadnjo soboto in nedeljo v juniju; na njem so sodelovali tudi pevski zbori iz litijske občine. V soboto je nastopil na otvoritvenem koncertu Šmarski „Zvon", v nedeljo pa so peli še mešani zbor Jevnica, ženski zbor Gabrovka in moški zbor Hotič - Kresnice.
Priprave na skladateljev jubilej
— Decembra letos mineva sto let, odkar se je na Vačah rodil skladatelj Anton Lajovic. Na junijskem posvetu predstavnikov pevskih zborov so se dogovorili, da bodo prireditve ob tem jubileju potekale na Vačah ter v Litiji. Prisotni so tudi ugodno ocenili minulo sezono, kije bila posebno uspešna na glasbenem področju. Izvedli smo prvo občinsko pevsko revijo, kjer je pelo 10 zborov, šest jih je sodelovalo na IX. Zasavski pevski reviji, štirje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu, dva mladinska in en otroški zbor pa na prvi mladinski zasavski reviji. Zbori so organizirali več medsebojnih srečanj ter izmenjalnih kocertov, redno pa so nastopali na krajevnih in drugih proslavah ter pogrebih. Jeseni se bodo zborovodje ponovno sestali ter ustanovili posvetovalni organ, ki naj bi pripomogel k vidnejšemu napredku zborovskega petja v občini; k sodelovanju bodo pritegnili še sindikalni pihalni orkester.
B. Z.
ŠPORT
Spet v republiških ligah
Vse kaže, da bomo v naši občini po 2-letnem premoru spet imeli nogometaše, košarkarje in rokometaše v republiških ligah.
Sistem tekmovanja v košarki bo letos spremenjen in moška ekipa KK Litija bo igrala v eni izmed petih skupin republiške lige. Iz vsake skupine se bosta prvi dve ekipi uvrstili v enotno republiško ligo, ki bo stekla po končanih tekmovanjih v vseh petih skupinah, ostale ekipe pa bodo oblikovale dve ligi (vzhodno in zahodno) in tudi tekmovale naprej.
Ženska ekipa KK Litija pa že tekmuje v republiški ligi in je že na startu dosegla dobre uspehe.
Rokometaši   RK  Usnarja bodo
D
glasilo občanov—-
W «LAtlU> KOflAIftHfNt  (lili UHO. M t,, L J t Br.lt 4 Lil M* WM»MMHHP
Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karto Lernut in Miro Vidic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
morali za nastopanje v zahodni skupini rep. lige odigrati še kvalifikacijske tekme z ekipami Črnomlja, Kamnika in predstavnikom Gorenjske. Prvi dve ekipi iz teh kvalifikacij se bosta uvrstili v rep. rokometno ligo -vzhod. Kvalifikacijske tekme so bile izvedene 19. in 20. avgusta in so rezultati seveda že znani, v času pisanja tega prispevka pa seveda teh rezultatov še ni bilo.
Nogometaši NK Litija bodo po vsej verjetnosti tudi igrali v zahodni skupini rep. nogometne lige. Dokončen sklep o novem tekmovalnem sistemu v nogometu bo sprejela skupščina NZS v avgustu,na podlagi informacij, ki jih imamo, pa ima NK Litija
izredno dobre pogoje za nastopanje v rep. ligi in se bo v to tekmovanje skoraj zanesljivo uvrstila.
V raznih republiških tekmovanjih bodo nastopali tudi IV. selekcija (mladinci, mladinke) nogometašev, košarkarjev ter mladinci in mladinke RK Usnjar.
Nižje selekcije (kadeti, starejši pionirji, mlajši pionirji oz. pionirke) bodo pretežno igrale v okviru občine tako kot doslej.
Nedvomno bodo s takšnimi rešitvami prišli na račun tako ljubitelji športa v naši občini kot tudi vsi igralci, športni organizatorji in predvsem mladi športniki, ki bodo tako v naši občini imeli mnogo večje možnosti za svoj kvalitetni napredek.
Nova knjiga
Partizanska knjiga je lani izdala knjigo Karla Leskovca „Nevarni koraki". Karel Leskovec, ki ga doslej poznamo po njegovih spominih iz partizanov („Križpotja" v treh knjigah in „Vesela pomlad"), nam v tej knjigi razgrinja novo obdobje svojega življenja, čas tik pred razpadom stare Jugoslavije in prve dni nemške okupacije.
Levskovčevo pripovedovanje vsebuje opis klavrnega življenja delovnih ljudi v nekdanji Jugoslaviji, kako težkoje bilo tedaj delovnemu človeku dobiti skorjico kruha, kako grenak je
bil ta kruh in kako brezizhodno je bilo tedaj življenje tistih, ki niso imeli drugega kot gole roke, ki bi rade delale, pa največkrat ni bilo dela zanje. Njegovo pripovedovanje je preprosto, brez globokoumncga razglabljanja, toda tako, da bralca pritegne. Knjiga se marsikje bere kot napet roman. Za naše občane je še posebno zanimiva, saj Leskovec opisuje svoje dogodke tudi v nekaterih krajih naše občine, predvsem okrog Gabrovke.
Knjigo lahko kupite pri Partizanski knjigi v Ljubljani.
T. B.
Merila, pomembna, da ima delovni človek status kmeta
Pri določanju tega, kdo se šteje za kmeta, je bilo potrebno za celotno območje občine sprejeti enaka merila, nadalje pa je bilo nujno ta merila medsebojno uskladiti tudi na ravni regije. Pri tem ni potrebno, da občina glede tega, kdo je kmet in kdo ni kmet, izdaja odločbe, temveč naj to dokazuje vsak prizadet posameznik. Potrdilo o tem, kdo je kmet lahko izda na zahtevo upravni organ, pristojen za kmetijstvo, in sicer v naslednjih primerih:
1. če je delovni človek kmečko zdravstveno zavarovan na podlagi zdravstvene izkaznice.
2. če je kmet zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovan v obsegu kot delavci v združenem delu in izhaja to zavarovanje iz pogodbe o proizvodnem sodelovanju s kmetijsko zadrugo za kooperacijo s področja kmetijstva, obratom za kooperacijo s področja gozdarstva ali z drugo organizacijo združenega dela ali z več organizacijami hkrati na podlagi potrdila organizacije združenega dela, pri kateri ima kmet tako zavarovanje. |
3. v vseh ostalih primerih na podlagi mnenja Kmetijske zemljiške skupnosti.
Ti primeri so:
a) če delovni človek živi v kraju, z osebnim delom opravljanja kmetijske dejavnosti in ustvarja pomemben dohodek ne glede na to, da ima še druge dohodke.
b) če delovni človek ne živi v kraju, z osebnim delom pa obdeluje kmetijsko zemljišče in ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge dohodke.
c) če delovni človek izjavi, da želi postati kmet, čeprav nima pogojev, ki jih predpisuje zakon.
č) če ima delovni človek manj kot 1 ha obdelovalne zemlje pa jo intenzivno obdeluje (specializirana proizvodnja vrtnarstva in jagodičevja).
d) če delovni človek z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, čeprav ne izpolnjuje ostalih pogojev, če je to v skladu s sprejeto agrarno politiko občine.
e) v vseh ostalih primerih, ki niso tu našteti, če da mnenje izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti.
V vseh pod točko 3 navedenih primerih mora prosilec dodatno predložiti Kmetijski zemljiški skupnosti dokazila in mnenja na osnovi katerih KZS odloči ali prosilec izpolnjuje pogoje, da pridobi status kmeta.
Te listine so:
- prepis posestnega lista, oziroma izpisek iz zemljiške knjige
- mnenje Krajevne skupnosti
- mnenje področne kmetijske ali gozdnogospodarske organizacije združenega dela.
- izjavo prosilca, v kakšne namene služi potrdilo
- izjavo prosilca, da z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče
- izjavo prosilca, ki zemljišča še nima, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti.
- dokaze prosilca, da s kmetijsko dejavnostjo ustvarja pomemben dohodek kot: pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo združenega dela, potrdilo o prodaji kmetijskih pridelkov in podobno.
Vlogo delovnega človeka za uvrstitev med kmete pošlje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, s potrebnimi prilogami Kmetijski zemljiški skupnosti, da le-ta da svoje mnenje.
V enostavnih in jasnih primerih lahko da mnenje o statusu kmeta komisija, ki jo pooblasti izvršni odbor KZS.
V spornih primerih izda mnenje izvršni odbor KZS, Za občane, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, KZS mnenja ne izdaja, v kolikor upravni organ tega izrecno ne zahteva.
Za presojo, če so izpolnjeni pogoji, kdo je kmetje merodajno stanje ob nameravanem prevzemu zemljišč oz. v času, ko občani prilagodijo obseg svojih zemljišč določbam zakona o kmetijskih zemljiščih.
Praviloma so po zakonu o Kmetijskih zemljiščih merodajne za opredelitev, kdo je kmet, tri značilnosti.
a) da občan z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče
b) da stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče ali njegov del
c) da s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov (npr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobno).
V merilih so poleg pogojev, kijih Zakon o kmetijskih zemljiščih predpisuje, kdo je lahko kmet.našteti še nekateri pogoji, kijih zakon dopušča, so pa odvisni od občinske kmetijske zemljiške politike. Npr. nastopi primer, da bo nekdo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ne bo pa živel v kraju, kjer je to zemljišče, niti ne bo ustvarjal pomembnega dohodka, vendar pa še vedno bolj primerno, da bo na tem zemljišču gospodaril, kot pa da ne bi bilo gospodarja.
Nadalje ne bi smeli zavirati primerov, ko bo morda nekdo želel kupiti kmetijsko zemljišče in postati kmet, temveč mu omogočiti, da to namero realizira. B.D.
BODICE
- Če hočeš kot pešec preč uiti semaforizirano križišče pri mostu, moraš biti že kar dober tekač na kratke proge...
-Letos je nenavadno veliko občinskih funkcionarjev osvojilo Triglav, iz česar sklepam, da se m visokih mestih izredno dobro pcčutijo...
- Predsednik Izvršnega sveta SO Litija ima toliko dela, da so ga morali med dopustom nadomeščati kar trije načelniki.. .