' >W.,- / MSjiicA Mesec Marije, a 1 i častenje presvdte device mmmm skoz eden celi mesec vsakdanjimi premišlevanji, molit¬ vami in izgledi iz živleuja svetnikov, ter z molitvami v jutro, večer, pri sv. maši, za spoved ino sv. obhajilo, kak tudi s kratkim opisom naj imenitnejših Mariji¬ nih svetstev, katere slovenski romarji obiskavajo. Drugi natis. U Gradca, 1856. U založbi in na prodaj pri Jožefu Sirollu, mestnemu bukvovezarju na velkem tergu, Nr. 231. U nevarnostih, u nesreči ino u nevolji zmisli se na Marijo, zovi Manjo na pomoč. Ce te ona brani, ter ti srečne prideš u kraljestvo nebeško. Sv. Bernard. Beži k Mariji o grešnik, zakaj ona je pribe- žališe grešnikov. Sv. Anton Paduanski. U natiskanje molitvenih bukvic. „Castenje pre¬ svete device Marije” se od duhovne strani da do¬ voljenje. j Od knezoškofovega Sekovskega naredovstva u Gradcu 30. marca 1842. Roman, v. r. 1 I 1 I I J. Safner, v. r. škofov sekretar. I Predgovor. Trikrat skoz dan oberne se verni kristjan k preblaženi Devici Mariji ino njo pozdravlja in hvali kakti naj ljubeznivejšo zagovornico cloveckega spola. Ali s tem še je ne keršanska pobožnost zadovoljna bila, zato je že davno en dan v tjedni, soboto namreč časti nebeške kraljice darovala, da se pri ognji njene nebeške ljubezni segreje, ko¬ nec ino začetek vsakega tjedna njoj priporoči, ino s pogledom na njo na poti kreposti in čednosti ve¬ selejše in ležej napreduje. IV Tak je tudi sveta mati cerkva skoro u vsakem mesci en svetek Mariji odločila za njeno povišanje, da nam tako pokaže, kako zlo si zasluži, da njo za Bogom naj bolje ljubimo in častimo* Enaki duh po¬ božnosti je tudi eno brumno boga¬ boječo dušo geni!, blaženi Devici Mariji en celi mesec u leti posvetiti in darovati* Pred petdesetimi letmi je na Laškem pervokrat v eni pobožni duši se ta želja vzbudila: skoz en celi mesec blaženo Devico Marijo s molitvami, s pesmami ali s dru¬ gimi pobožnostmi počastiti, da se tako serce in duša za božje okre¬ pita in oživita* Fno skoro je tota želja se dosti drugim dopadla, in mesec piajnik ali velkitraven je za castenje Marijino odločen bil* v v Zakaj ravno toti mesec ? Ce se za žert(ofer), pravi častivredni mi- t sionar F* la Lomia, vsikdar naj lep- 1 še in kaj je naj boljše in prijetnejše 3 ziše in zebere, tak je belodano, za- ’ kaj se je mesec majnik kakti naj lepši in naj milejši celega leta zebral. 1 U totem mesci se zemlja pa oživi ino i razcvete, človek se pomladi, in za¬ kaj bi tjer tudi nebi se duša oživila * in se grešne skorje lilila? 1 Ker sveta mati cerkva skoz štir— 1 deset dni od smerti vstajenje Kri- * stusovo sveti, tak si tudi mati zve¬ ličarja, mati milosti en mesec za- ' služi za castenje, in kateri mesec fi je za to bolje prilicni, kak majnik, 1 u kterem še ovaci tudi nijeden od 1 cerkve zapovedani svetek Marijin 1 nepadne? VI Častenje Device Marije skoz celi mesec majnik je u Rimu pod očmi njihove svetosti presvetega papeža vpeljano. Iz Rima se raz¬ širi v drage kraje laške zemlje, v kraljestvo napolitansko in sicilijan¬ sko in na otok Malto. Povsodi je z gorlivostjo prijeto bilo, povsodi pra¬ vo pobožnost in brumnost ino dosti naj lepših čednosti vzbudilo. Na koncu osemnajstega stoletja je toto častenje nafrancozko zemljo vpeljano, potler u nemško, in zdaj se že skoro po vseh katolško-ker- šanskih deželah obhaja* Papež Pij VII* so skoz eno pismo od 21* sušca 1815 toto ca- stenje poterdili, ino vse verne skoz obilne odpustke k njemu pozvali* Toti papeži dodele, kako lastne nji¬ hove besede se glasijo „vsim ver- VII nim, kateri v cerkvi ali doma bodo blaženo Devico Marijo skoz celi mesec majnik s mo¬ litvami ali s drugimi dobrimi delami častili, za vsaki dan mesca odpustik od tristo dne- vov, ino enkrat v mesci po¬ polni odpustik, namreč na dan, na kateri so sveta za¬ kramenta pokore in resnega tela prijeli, ino za potrebo- ce svete matere cerkve mo¬ lili / 4 Toti odpustki se tudi lehko na hasek vernim dušam v icah ober- nejo* Ker tako dosti haska pobožnost in castenje Device Marije skoz celi mesec ma‘nik prinese, tak jas vu- pati smem, da bodete vi dragi Slo¬ venci! ki tak radi že Devico Ma- VIII rijo častite, tudi toto pobožnost v vaše hiše vpeljali, tim raji, ker je toto castenje brez vse težkoce ino vas od vašega vsakdanjega dela nic ne zaderžuje in ne moti* Da se toto castenje olehca, sim vam tukej bukvice spisal, ka¬ tere do vam pri tem dobro poma¬ gale , in katere vi lehko s velkim haskom vsaki dan berete* Jas sim tu iz nemških knji¬ žic C Mo n at Maria Wien 1839 Ver- lag der Mechitaristen Congrega- tion, Mesec Marijin u Becu 1839 u založbi Mehitaristov) ino iz fran- cozke knjige Mois de Marie (me¬ sec Marijin} presvetlega škofa Ver- denskega v* v* gospoda Le Tur- nera razločne in marsiktere premi- šlavanja, molitve in izglede iz živ- lenja svetnikov nabral ino na naš XI obhajila in žegnanja, in kak daleč proč od totega ali tistega mesta ležijo. Tote bukvice še vam bodo tudi iz tega vzroka prijetne, ker u njih dosti molitev na čast blažene De¬ vice Marije najdete, s katerimi njo lehko vsakokrat častite, kdar na božji pot ali kirfanje h kteremi Mari- jinemi svetstviidete, in sicer iz tega zroka, da se materi božji pomolite, njoj že za podeljene gnade zahva¬ lite, ali pa njo za nove dare prosite. Tak primite s veseljem tote bukvice u vaše roke, in opotrebla- vajte nje za vašo srečo, za čast in povišanje Marijino, ona vam bo lju¬ bezniva zagovornica pri Bogu ino mati milosti. Mene de veselilo in ves moj trud naplatilo, če sim vam jas z X k blaženi Devici za pomoč oberne, ležej in hitre j se k njoj pomoli, kak pa iz glave besede iše. U zgledih iz živlenja svetni¬ kov vzetih se vi sami lehko previ- žate, kak so kralji in škofi, naj uče- nejši ludje, mladenči in dekliči skoz Marijino zagovorenje in pripomoč nebeško krono zadobili, alj skoz sploh brumno živlenj e alj pa skoz mater božjo iz greha na pot pokore, popolnosti in svetosti pripeljani bili* Pri opisavanji nekih Mari¬ jinih svetstev, ali pa blaženi De¬ vici na čast postavljenih cerkev te vi vidili, kako so ludje za čast Ma¬ rijino se že od nekda skerbeli, in kak se je ona njim milostiva in ču- dovitna že od nekda skazala, in še se zmirom skažuje. Tudi lehko zvete, kdar so pri njih naj lepše XI obhajila in žegnanja, in kak daleč proč od totega ali tistega mesta ležijo. Tote bukvice še vam bodo tudi iz tega vzroka prijetne, ker u njih dosti molitev na čast blažene De¬ vice Marije najdete, s katerimi njo lehko vsakokrat častite, kdar na božji pot ali kirfanje h kteremiMari- jinemi svetstviidete, in sicer iz tega zroka, da se materi božji pomolite, njoj že za podeljene gnade zahva¬ lite, ali pa njo za nove dare prosite. Tak primite s veseljem tote bukvice u vaše roke, in opotrebla- vajte nje za vašo srečo, za čast in povišanje Marijino, ona vam bo lju¬ bezniva zagovornica pri Bogu ino mati milosti. Mene de veselilo in ves moj trud naplatilo, ce sim vam jas z XII njimi kaj pomogel, in ce vam obilni sad rodile bodo. Na konci še vas prosim, kdar te vaše prošnje k materi božji pre- blaženi Devici pošilali, ter tudi mene u vaše molitve sklenite. Bog, od kterega vse dobro pride, daj nam svoj blagoslov, daj nam ga u obilnosti skoz zagovor- jenje preblažene Device Marije! M. T. xni Opomin. Kak se pobožnost castenja Device Ma¬ rije skoz mesec majtiik začeti, deržati in dokončati more. Toto pobožno častenje preblažene Device Marije se začne zadnji dan mesca aprila to je: na večer pred pervim dnevom mesca majnika. Če hiša katerega ima, kteri brati ve, tak lehko po ve¬ čerji se vsaki dan derži, ker je ter že vso potre¬ bno delo na polji in pri hrami opravljeno. Čepa pri hiši nikoga nema, kateri bi brati znal, tak leh¬ ko sosedje ali vesčani pri enem hrami, ali križi ali pa kapeli, kak se n nekih vesih tudi znajdejo, V vknp pridejo, kde jim eden naprej bere in moli. Če se u hrami ludje zeberejo, te se en Marijin kip (tabla, pil, ali kakšna Marijina podoba) n prednjem koti hiše, gde tak skoro vsaki hram nekakšni hišni al- tarec ali pa končki eden kip ima, obesi, in z roža¬ mi ali z drugim cvetjem in listjem naeira. V Ce pa se pri kakšnem križu ljudstvo zebere, ter se na križ Mirijin pil obesi in nakiti, kak naj lepše je mogoče. Na večer ali pred pervim dnevom mesca maj¬ nika se tota pobožnost začne, in sicer, kateri je vi- žar, počne lavretansko litanijo in'molitev „pod tvojo pomoč in obrambo" i t. d. moliti. Kdar besede ,,svojemi sini nas izroči"zgo- • vori, ter eno malo naj postoji, da vsaki na ti- XIV hem to častenje blažene Device Marije skoz me¬ sec majnik, Mariji materi božji, materi milosti gorofra, ino njo za gnade, ktere so vsakemu naj bolje potrebne, zaprosi. Čez en čas, kdar so se že vsi na tihem pre¬ sveti materi božji pomolili bili, začne vižar lita— nijine molitve dalje moliti, in kdar so tote dokon¬ čane, tč še se lehko kakšna sveta pesem Mariji na čast zapoje, ali pa sveti roženkranc zmoli. Za toti dan je pobožnost dokončana, in ča- stitelji so pripravljeni na začetek mesečnega ča- stenja. Kateri odpustke dobiti želi, se more pervi dan mesca majnika, spovedati in sv. zakrament al- tara ali rešnega tela prijeti. Ravno tak zadnji dan mesca, kdar se je pobožnost dokončala. Na večer pervega dne majnika (ali pa proti večeri, kdarkoli vsi naj bolje čas in priliko imajo, kaj si med sobo porajtati morejo) časti- telji u hrami, ali pri križi ali pri kakšni kapeli, in če kteri p. n. mašnik u cerkvi za bližne farmane toto pobožnost deržijo, u cerkvi vkup pridejo, in vižar začne premišlavanje za pervi dan odločeno, kak se u bukvicah najde, naprejbrati, gde pri vsakem odseki (punkti) naj malo postoji, da si vsaki to premisli, kaj je brati čul. Kdar je premišlavanje prešteto, ter se na glas in po malem molitva moli, tak da lahko vsi za njim molijo, in potler se bere na glas ino razložno izgled, in zadnjič se nauk, kak u buk- vicah stoji na glas pove, da si ga ljudstvo pomni, ino se u njem vadi’ Ter Se se lehko kakšna pe* sem Devici Mariji na čast zapoje, ali pa sv. ro- ženkranc zmoli. — Tak se stori drugi dan, XV tretji, šterti in tak po redi do zadnjega. Na zad¬ nji dan pa morejo častitelji blažene Device Ma¬ rije sveta zakramenta pokore in resnega tela pri¬ jeti, da tak pogodbo, pod katero odpustke zado- bijo, spolnijo. Drugi nauki, katere nam sveta mati cerkva naročava, da totih odpustkov vredni postanemo, Devici Mariji se dopadnemo, in od nje zaželjene gnade zadobimo, so sledeči: 1. Večkrat skoz dan Marijo Devico s eno ali drugo besedo lavretanske litanije pozdraviti in na pomoč zvati, n. p. vrata nebeška, mati Kristu¬ sova, Devica naj modrejša, i. t. d. prosi za nas. 2. Večkrat skoz dan, kak navadno, an¬ gelsko češenje“ ali pa ,,češeno Marijo“ zmoliti. 3. Svoje terplenja in dela Mariji gorofrati. 4. Pri pogledu kterega Marijinega kipa njo% pozdraviti. 5. Ce je mogoče vsaki dan sveto mašo po¬ slušati. 6. Ce je blizo, u katero cerkev ali kapelo iti in moliti. 7. Večkrat u mesci vero, upanje in ljubezen obuditi. 8. Kdar se s hrama ali v hram ide, Marijo pozdraviti. 9. Kdar se vstane, njoj se priporočiti. 10. Uboge ime in milodare siromakom deliti. 11. Pri jestvi ino pitvi si kaj odtergati, ali pa vsako soboto u mesci majniki njoj na čast se postiti. XVI 12. Marijo večkrat za srečno smert prositi. Toto častenje Device Marije skoz celi mesec majnik lehko tudi vsaki sam, kter brati ve na ti¬ hem doma pred kakšnim Marijinim kipom opra¬ vi ; tudi n katerem hte drugem mesci leta, kdar- koli kdo od Marije matere milosti v kakšni potrebi ali v revah, nesreči, si pomoč in gnado sprositi želi. V. N. V. B. C. N. Č. B. D. M. Pcrvi dan. Premili evanj e. Trije posebni zroki bi tebe mogli obuditi u totem mesci blaženo Devico Marijo častiti. 1. Marija je tvoja gospa, tvoja zapovednica; ti si njeni služebnik. „0, reče sveti Ildefons, o moja kraljica, katera črez me kra¬ ljuješ, ti si mati mojega Gospoda!“ — Zares, ti si mati našega Gospoda, mati našega stvarnika, mati odrešenika, kra¬ ljica vsili angelov ino ljudi, in zato tu¬ di naša kraljica, naša gospa. Ker pa je dolžnost dobrega ino zvestega slu- žebnika svojega gospoda zvesto slu¬ žiti, tak si tudi ti moj kristjan priza¬ deni, da boš z vso skerbjo in marlji¬ vostjo tvoji nebeški zapovednici ino gospej služil, ino posebno v totem mesci glej, da se njoj dopadueš, ino njeno milost zadobiš. Blagor tebi, ce ti to vgodi. 18 2. Marija je tvoja zagovor¬ nica, ti si njeni otrok. — Zato pravi sveti Efrem k Mariji: „Ti si naj močnejša, jedina zagovor¬ nica/' Ino sveta mati katolška cerkev njo imenuje pribežališe grešnikov ino troštarco žalostnih. — Ali kakšno skerb imajo otroci, da do- padlivost svojega zagovornika zado- bijo? No ne si ti ves reven, nadložen ino slab? jeli ne si pomoči, in obram¬ be tote dobrotljive, mogočne Device potreben ? Jeli ti je zagovor tote matere smilenja ne zaželjen in potre¬ ben, da ti pred očmi njenega sina, tvo¬ jega Boga ino sodnika milost najdeš ? — Tak skazi njoj ali u totem mesci vso mogočno čast, ino glej, da vsaki dan njene mogočne prošnje vrednejši postaneš. 3. Marija je tvoja nebeška mati, ti si njeno dete. „Ona je, kak sveti Auguštin pravi, mati udov Kristusovih, kateri smo mi,“ kak kristjani. Katero dete pak ne¬ bi , če je drugaci dobro odrejeno sploh se skerbelo, da svoji ljubleni materi dušno ljubezen ino poštenje ska- že? In katera mati je tak ljubezniva, 19 dobrotljiva ino milostna proti nam, kak Marija? Hočeš ali toti nebeški ma¬ teri svojo otročjo ljubezen skazati? Glej tukej za te lepo priliko. Posveti joj toti mesec, stori vsaki dan neke pobožnosti ali andohti, dobre dela njoj na čast, derži na tenko tote premišlevanje, in poslušaj ko otrok do¬ brega serca na glas tvoje matere, na dobre nagovarjanja, katere tebi toti čas dane bodo. Le ter si zaslužiš, da boš otrok Marijin imenovan, ako za¬ povedi njenega sina spolnuješ ino der- žiš, in tak živiš, da boš takšne matere vreden. IH o 1 i t v a. Sveta Marija prosi za nas. Sveta Marija z naj večo pobož¬ nostjo, pohlevnostjo ino veseljem izre¬ čemo mi dnes tvoje sveto ime, ker si ti u resnici naša gospa, naša luč ino morska zvezda. Kak je za tebe toto ime častito, tak je za nas veselo in polno zveličanja. O Marija tvoje sveto ime razširja luč v teme totega sveta, prinese milost in zveličanje na celi svet, 20 ino vse serca z naj slajšim zaupanjem napolni. Kdor tebe pozna, tebe naziva, toti nemore zdvojiti, ali malosercen po¬ stati. Pokaži ali o Marija, da ti tega svetega imena zastonj neinaš. Vodi nas na poti našega zveličanja, osvetli nas na silnem ino grozovitem morji totega sveta. Daj nam živeti pod obrambo tvojega svetega imena, ino daj nam v uri naše smerti tvoje sveto ime, ino ono tvojega sina Jezusa izreci: naš zadnji zdihlej in naša zadnja mi¬ sel bodi: — Jezus! Maria! Amen. I z g 1 e d. Sveta Mchtilda, Sveta Meh til da bere enok besede, katere je vmirajoči božji sin na križi svoji sveti materi ret ‘1: ,,Zena glej tvojega sina!‘ £ Kadar to ■ i išluje, *njo nekaj u serci gene, da tudi e , ;a odrešenika za tisto milost ali gnado za- p i,. ktero je on na križi svetemu Janezu ska¬ zil; (*la bi najmre glede na njo svoji devičji ma¬ teri rekel: „Žena glej tvojo hčer!“ In ne Seje svoje molitve dokončala,'že njo Bog osliši. Lehko je naglas zastopila, kak jo Jezus svoji materi priporočuje, ino joj zapovedava, da se za Mehtildo skerbi ino njo zavoljo svoje drage kervi, katero je za njo prelil, svojebritke smerti, 21 katero je za njeno dušo preterpel, ino zavoljo po¬ sebne milosti, ktero on toti ljubleni nevesti ska- ž.uje, — u svojo materinsko obrambo prime. M e h t i 1 d a zavzeta od radosti, polna gore¬ čega zaupanja, prosi še svojega odrešenika, da on toto milost tudi vsem tistim skaže, kateri do ga za to prosili. Ino Jezus joj da zastopiti, da on tote mi¬ losti nikornu odreči noče, kateri do ga le za to brumno in marljivo prosili. Tak ali moji kristjani prosimo Jezusa za tak velko gnado , prosimo ga marljivo, brumno ino z otročjim zaupanjem. Z volimo si mi Marijo za našo mater, ino posebno tak živimo, da bomo vredni, otroci tak¬ šne matere biti.. Nauk. Kak hitro vstaneš, ofraj vse djanja in opravila celega dneva na čast Device Marije in njenega sina. —- tg 0 *“ 22 Dr ligi dan. 1. Premišljevanje čez prečisto in neoraadežno spočetje. Marija je brez greha spočeta, kajti je hčer večnega očeta, namreč zavoljo 1. stvorenja, 2. da je od Boga za otroka vzeta, ino 3. zavoljo odrešenja. 1. Marija je hčer večnega ti¬ četa zavoljo stvorenja Cerkva napeljava na M a rij o besede: „Pred vsemi drugimi stvarmi izidem jas kakti pervoroj ena iz ust naj Višjega/ 4 Za tega voljo mo¬ re Marija pred vsemi drugimi stvar¬ mi naj večo čast ino pervo mesto do¬ biti. Od vekomaj je že odločena sina večnega očeta spočeti in roditi. Zato je mogla kak mati takšnega sina, vsa čista, brez vsega madeža in greha biti. Ino zares je Marija ravno taka bi¬ la, ravno tak čisto je njo večni oče stvaril. — Alj kak stoji z menoj ? Kaj se najde pri meni posebno lepega? Jeli me razločijo moja dela od grešnikov 23 ino nevernikov ? Jeli pokažem jas skoz moje živlenje, da sim otrok božji? Ah ravno nasproti vsem temu živim! Kak velko sim ja drugač, ko Marija! kak¬ šna nesreča za me! — 2. Marija je hčer večnega očeta, ker je njo za svojega otroka vzel. Marija, izvoljena hčer božja, je tiste lastnosti imeti mogla, ka¬ tere je Jezus Kris tu s , jedino ro¬ jeni sin božji imel, kajti Marija je po božjem večnem odločki v časi Boga in človeka vkup roditi mogla. Ker je pak jedino rojeni sin božji sveti, brez vsega madeža ino greha, tak je tudi čudovitna hčer nebeškega očeta, čista brez vsega madeža in greha biti mogla. — Ti pak, če ravno od narave (na¬ ture) otrok jeze, si vendar skoz sveti kerst za otroku božjega prijet, alj kak poštovano je tebi toto znamenje ? Oh kolikokrat si ti na nevredno vižo tvoj stan kakti otrok božji ognusil! Kak¬ šna sramota za te! 3. Marija je hčer večnega očeta skoz gnado odrešenja. Ako ravno odrešenje Marijino koliko je namreč pred grehom vsa- 24 kini obvarvaua, Jezusovim zasluž- bam se priracuni, vendar se tudi več¬ nemu očetu priraeuuiti more, kajti je on Marijo skoz božjo odločbo s si¬ nom ino svetim duhom, pred vsakim gre¬ hom obvarval. Zato je rekel na M a- rijo besede napelajoči, k peklenski, kači, da joj nekda ena žena glavo raz- * druzgnula bode. — Jeli se zna tudi od tebe reci, da ti glavo tiste peklenske kače skoz sercno protivanje proti vsem skušnja¬ vam sterti se trudiš ? Alj si se vendar ne premagati dal, kdar si se skušnja¬ vam maloserčen predal? Zdihavaj črez tvoje živlenje, ino poboljšaj nje: glej, Maria ti bo milosti sprosila. ITI o I I t v a, Sveta b o žj a porodnica prosi za nas! Sveta mati božja, koliko ena stvar samo zamore, si ti toto slavno ime si zaslužila, kajti ti si resnično mati ti¬ stega, kateri je Bog in človek vkup, ino ti si toto častno ime skoz tvojo svetost, ino čednost vredno obderžala. 25 O mati zvišena črez vse stvari, izvolje¬ na iz hčeri Sionskih/ da rodiš svetu je- dino rojenega sina božjega! Ti si bla¬ goslovljena ino žegnana med ženami, ino žegnau je sad tvojega telesa Je¬ zus Kristus pravi Bog ino človek. V globoki pohlevnosti ino z vernim za- . čudenjem kličemo k tebi: O sveta J?ožja porodnica prosi za nas. Ti si mati Jezusova, našega odre¬ šenika, ino našega Boga, pa ti si tudi mati grešnikov, za ktere je tvoj božji sin svojo kerv prelil. Tak prosi za nas grešnike pri Jezusi, da nje¬ govih zaslužb deležni bomo, ino nam sprosi posebno to gnado, da bomo Boga iz celega serca ljubili, ino njemu iz vseh moči služili. Amen. I z g 1 e d. Tablica polna gnad. Dosti in čudežnih gnad so že od nekda tiste peršone dobile, katere so pod imenom „brez ma¬ deža spočete Device“ posebne pobožnosti deržale. Grešniki so se spokorili, boleni ozdravili, in velke nevarnosti so se odvernule. V taljanski, francozki in v nemški zemlji že od nekda Device Marije neomadežno spočetje častijo. De¬ vica Marija sije tudi toto častenje sama zvolila 26 skoz čudovitim prikazanje. Bilo je proti konci leta 1830, gde se mladi pobožni mini iz dru- » žbe smilenih sester v Pariži na Francoz- kem, kdar je molila, podoba brez madeža 1 spočete matere božje pokaže. Tota nebeška po¬ doba je ravna stala, z razpetimi rokami, iz kterih so se solnčno svetli žari vlevali, kak da bi z njimi celi svet pokrila. — „Toti žari, (je se skriven glas čul) so f znamenje gnad neskončnih, katere Ma- * rij a ljudem sprosi. Okoli podobe se jevpo- lokrogi (v polobroči) sledeči zlati napis vidil: O Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki mi k tebi pribežimo. Za nek čas se podoba okoli oberne, in tista pobožna duša za¬ gleda pismenco (pukštav) M., zverh kterega je križec stal, — dolej pod pukštavom pak je bilo sv. serce Jezusovo in sv. serce Marijino. Pa se začuje glas: Skerbi , da se po toti podobi tablice naredijo, in kteri de ta¬ ko žegnano znamenje pri sebi nosil, in zgori napisane besede pobožno zreko- val, tisti de pod posebno obrambo ma¬ tere božje stal. Vse to pove mlada sestra (nuna) svojemu spovedniku, ali on na to ne posluhne. Za šest tjednov se ta prikazen pa ponovi. Nuna pa to j, mešniku pove, ali nje kak pervikrat, nepo- sluhne. Kdar pa je za šest mescov tota podoba se pa prikazala, te pobožen mešnik ni dalje čakal, temoč to vse svojemu škofu oznanil. Pre¬ svetli škof dajo toto tablico z napovedanim napisom narediti, in se od tistega časa veli „tablica polna gnad/‘ kajti je skoz njo dosti ljudi dosti svetih gnad zadobilo. Boleni na duši in na tein so 27 ozdravili, grešniki-se »sparili, med zakonske je prišel jpr in edinost, in»eri so v nevarnostih se zrtajšli. so Mltiz njih rešeni. Kak hasnovito in potrebno ni ali častenje blažene brez ma¬ deža spočete Device. Zreči zato večkrat skoz dan pobožno svete besede: O Marija brez madeža Spočeta, prosi za me, ki jas k tebi pribežim; — in imej naj večo zaupanje na mater božjo prečisto Devico. Nauk. Hitro, kak vstaneš obečaj sveti božji porod¬ nici, da hočeš raji vmreti, kak pa Jezusa njenega sina le z enim grehom razžaliti. Tretji dan. 2. Premisi evanj e črez prečisto spočetje. Maria je brez greha spočeta, kajti kak mati večn e be- ,* sede je na tako vižo zvoljena, katera je primerjena: 1. vrednosti, na ktero je povišana, 2. zaslužbi, katero je zadobiti, ino 3. časti, ktero je doseči imela. mr ■ 1. Vrednost, na katero je Maria provišana. $ Marija je izvoljena, da bo mati druge osobe (peršone) same svete Trojice 2 * 28 ino ta je vredppsit »-božja,, kateri ni druge enake š4 za n a s. *»’ O presveta naj čistjpšaJ^sih dejgc,- ti posebno zaslužiš ime 1 "device, kajti'?-. ti si bila devica pred rojstvom, v roj- ivom, v roj- j stvi ino po rojstvi tvojega edinoroje-j ' rm nocIrTrni«_ W Te nega sina. Skoz toto tyojo neskvar-'y jeno devištvo si ti serce božje dobila: skoz tvoj zgled si ti vse device k sebi potegnula, ino ti nje obraniš skoz tvojo mogočno pomoč Ah Devica vseh de¬ vic prosi za nas, bodi nam na po¬ moč, da bomo tebe nasledovali, vse po¬ svetne poželenja premagali ino skuš¬ njave prevladali, in predrago krepost čistosti v našem "stanu neokvarjeno ob- deržali. Amen. £ I zgled. Blaženi Alfonz. r' P s. Besede modrega moža: Jas ljubim tiste,* * ki mene ljubijo, sveta mati cerkva na Ma- , rij o napelava, in to z vso pravico; kajti nikdo ' ni na njo zaupal, ino nje ljubil, brez da bi nebi tudi znamenja materinske, skerbi in, ljubezni od nje prijel. To posebno vidimo naJMaženem Al- ' i fonzi Rodrigueci, redovniki iz dražbe Jozuso«. ■ » mr' * •» 31 % i i *. A Ljubezen do Marije je-, da t|k rečem, z mate¬ rinskim mlekom vzizal. On jejig v svojem de- ; tinstvi božjeamater . : zLy|flj milejši ljubeznjo ča¬ stil, njene podobe na svoje serce sti— slrtival, kljuval, ih^retf njimi z naj večo po¬ božnostjo molil. V starosti od petih let reče on enok v otročji nedolžnosti k Mariji: O da bi ti vedla, kak zlo jas tebe ljubim! Ti mongbiti nimaš tak velke ljubezni za me, kak jas za te. Ne še je totih besed izrekel, mu še^že Marija prikaže ino reče: „Kaj praviš ti moj sinek, ljubezen, ktero jas do te imam je tak velka, da tvoja. Ijubezen do mene nikdar nebo njoj.enaka. “ Z letami rase njegova ljubezen do Marije, ino od njega se resnično povedati sme, da je on služebnik Ma¬ rije bil, kajti njegovo celo živlenje je bilo hvali ino službi Marije in njenega sina posvečeno. Poznej, kdar je u družbi Jezusovi v Majorki vratar bil, je neprenehoma čislo (patemošter) v rokah deržal, ino po smerti je bila koža na palci ino prednjega persta vsa vterjena od dolgega deržanja rožpnkranca. Posebno je bila skrivnost prečistega spočetja Marij e, katera je njega v po¬ božnosti krepila ino užigala. Njegovo obličje, njegove besede so bile vse ognjene, če se je kde od tote skrivnosii govorilo. On je priporočil po¬ božnost k prečistem spočetji vsem, posebno pa mladeži, kak rtaj močnejšo sredstvo, čistost serca obderžati. V vsih potrebah, v vsih skušnjavah je Marijo nazivfll, ino Jkselej je bil od nje vslišan, ino od skušnjav resen. Enok ga je strahovito zdvojenje skuškvalo. Hitro prime svoje navadno orožje (hrambo), ino začne roženkranc moliti. Da, pa svojo molitev prav okrepi, pristavi pri - .V .. 32 vsaki: „Cešent^ M ari a“ po besedah: „sve- ta Marija maji božja,,“ še besede.; S poln ni« se na me. Ker’pa ga hitro za¬ pustila, ampak še silnej?^ bila. je oh^še z večo pobožnostjo ino na glas .molil: ..Zmisli na me, o mati moja, pridi meni na pomoč, drugači sim zgubljen. Ino hitro se mu prikaže nebeška pomočnica, razžene vse skušnjave ino napolni njegovo dušo z naj 'slajšim trošto.m- Toto gnado zadobi večkrat v svojem živlenju,«p3 zkinja (močna) v dobrem. — Alj jas vbogi siromak, kaj jas k vsemu temu reci morem, z Ietami sploh dalje pri¬ hajam, ali tudi dalje in še več z gre¬ hi, z hudobijami in krivicami! Glede na bližnjega. Kak je njeno serce od ognja nebeške ljubezni vso užgano bilo, tak si tudi Iehko mis¬ liš , kakšno gorljivost in ljubezen je proti svojim mladim tovaršicam imela, kak je nje k dobremu opominjala, kak sije prizadela, da tudi v njih ogenj nebeške ljubezni užge. In zares, njena ljubezen proti bližnjemu je bila brez vse mere. — Kak stoji z meno, jeli tudi jas bližnjega iz serca ljubim, jeli se iz mojih del vidi, da sim pravi šo¬ lar tistega, kteri veli: Ljubi tvoje¬ ga bližnjega, kak samega sebe? 2. Glede na samo sebe. Kak lepi pogled! Devica polna vsih gnad, vendar sama na se pazko ima in se pred grehom varje, če ravno joj nikdj nevarnost nepreti. Skoz odterganja, zatajenje, molčanje, pohlevnost, tiho živlenje, brumnost, straženje in molitve zaklad (šac) svojih gnad še pomuo- žava, s katerimi jo je Dog že tak o- bilno obogatil. — Iu ti slab in reven 64 človek! ti skoz tvoje prevzetno zaupan¬ je na Boga se sam rad v nevarnost podaš! O nesrečen! poglej vendar pred nogami brezden (bezden, jamo) v kte- rega padeš, ce ne boš na dušo bolj pazko imel, in se greha ogibal! — M o 1 i t v a. Devica častitljiva, Devica po¬ hvaljena, prosi za nas. O Devica! zavoljo tvoje visokosti, zavoljo svetlobe tvoje svetosti in kre¬ posti ti naj veco čast in hvalo zaslu¬ žiš. Vse, kaj ni Bog, pred tebo pre¬ mine, in nobena stvar na nebi in na zemlji se nernore s tobo poravnati. Da bi vendar vsi jeziki tvojo hvalo ozna- novali! Naj celi svet tvojo čast poje! Posebno pa mi njo skoz dobre dela in nasledovanje njene popolne kreposti hvalimo in častimo. Naša naj veča čast naj b'0, tebi služiti! To mi goreče po¬ želimo, za to te sercno prosimo o ča¬ stitljiva, pohvaljena Devica. Amen. 65 Izgled. v v Častivreden Tomaž iz iiiempis. Blaženi Tomaž iz Kempis (tak zvan od kloštra, v kterem je živel) je že od mladih let Devico Marijo posebno častil. Za vsaki dan si je nekoliko molitev naložil, katere je njoj na čast zmolil, in tak zvesto opravil, da so se vsi čez toto pobožno dete čudili. Kdar se je šolati začel, je nesrečo imel v svojih molitvah in v svoji pobožnosti popušati, opervič je en dan, ter dva, tri, zadnič celi tjeden minul, kdeseni Bogu za¬ hvalil, in v svoji nemarnosti ino mlačnosti je tak daleč prišel, da je vse svoje molitve in častenja blažene Device Marije zanemaril. V takem stanu je dolgo živel, dokler ni enkrat tote senje imel: Senja se mu, da je s svojimi součenci v šoli bil, gde se nebeška kraljica polna svetlobe z milim li- com, belejše oblečena kak je sneg, in rumenejša kak juterno solnce prikaže. On vidi, kak je z vsa¬ kim šolarom govorila, vsakega milovala in pohva¬ lila. Tomaž je, kdar dobroto Marijino vidi, poln poželenja do nje bil, ino .si mislil, da bode tudi k njemu se obernila in milostivo z njim pogo¬ vorila. ,,Jas si tote gnade (sam pri sebi misli) sicer ne zaslužim, alj jas sim vendar Marijo sploh ljubil in ona je dobrotljiva mati.“ Tak si pri sebi misli: alj kak se vkani. Na mesto lju¬ beznivih besedje dobro posvaren (skregan). Kdar Marija na njegovo mesto pride, ga nemilo po¬ gleda in mu reče: Zastonj ti od mene ljubezen in milost pričakaš, ker je tvoja ljubezen proti meni ohladila, da molitve zanemariš, tvoje pobož- 66 nesti opušaš, od kterih si dobro vedel, da se meni dopadejo. Po tih besedah premine Devica Marija, Tomaž se zbodi, svojo vest hitro pre¬ mišljava (spraševa), spozna svoje grehe, obljubi poboljšanje, in je že pa tisti dan začel svoje na¬ vadne molitve opravljati. Na vsaki način (vižo) se je trudil, svojo nemarnost popraviti, in je zato če- šeno Marijo večkrat skoz dan zmolil, in črez toto molitev posebno pobožnost deržal, ino zadnič sveto vmerl. Tak tudi ti „češeno Marijo,, večkrat zmoli, kajti ta molitev ti zamore lepe gnade od Ma¬ rije sprositi. Nauk. Bodi pri jedi in pitvi meren ino zmisli si, da te Bog vidi. Ednajsti dan. 1. Premišljevanje čez oznanovanje Device Marije. Marija je za mater oznanjena. Tota vrednost je velka 1. v redi nature, 2. v redi gnade, in 3. v redi časti. 1. V redi nature. Ker je Ma¬ rija blažena Devica prava resnična 67 mati besede, katera je meso postala, tak je skoz toto lastnost z Bogom na tako vizo zjedinjena postala, kak no¬ bena druga stvar. Iz nje je meso po¬ stal in se rodil Jezus Kristus, sin naj Višjega, pravi Bog in pravi človek v eni božji osobi, zato se Marija z vso pravico mati božja imenuje, vred¬ nost, katere mi najuc prav za,stopiti ne- moremo. — Vedi pa tudi o keršanska duša, da je Marija ne samo mati božja, ampak tudi mati grešnikov. Pribeži ali k takšni materi z otročjim zaupanjem, vdaj se pod njeno obrambo, in se »joj dopaduj. 2. V redi g n a d e. Ker je M a r i- j a nezastopljivo vrednost dosegla, da je mati božja postala, tak je ona tudi na takšno vižo nekakšno gospodarstvo čez nezmerne zaklade njenega sina do¬ bila. Jezus je njoj kakti sin pokoren bil, vse njene zapovedi deržal, ino njo lepo bogal. Koliko ali nebojo njene pro¬ šnje cez njega zamogle, kdar ga za kakšne gnade za nas prosila bode. In zares, božja volja je, pravi sveti Ber¬ nard, da mi po Mariji vse dobimo, — zvelicara sveta, z vsemi gnadaini, katere nam je zveličar pripravil. 68 3 V redi časti. Od Marije se pravi v svetem pismi, da ona sedi na troni slave za njo pripravljenem, na desnici svojega sina, povišana čez vse nebeške vojske. Kraljica sedi na tvoji desnici.— Ker še nobeno oko ne videlo, nobeno uho ne čulo, kaj je Bog taistim pripravil, ki ga ljubijo, kdo bode ter to čast in slavo premis¬ lil in skončal, katera je od same svete Trojice, sveti božji porodnici priprav¬ ljena. — O kakšni trošt, kakšna ra¬ dost je to za nas, da je naša mati, naša v gospa v nebesah polna večne sla¬ ve ! Živimo ali sploh tak, da bomo enok vredni pri naši materi biti, njeuo slavo gledati, njoj naše pozdravljenje in mi- lovanje darovati in z njo nebeškega veselja vživati na vekomaj. Amen. Holitva, Devica mogočna, prosi za nas! O Devica! Ti si resnično mogočna na nebi in na zemlji, kajti Jezus, tvoj sin ti nič odreči nemore. Po tebi nam on podeli pomoč ino gnado, skoz te nas on reši iz vsih telesnih ino dušnih 69 nevarnosti. Celi svet je tvojo moč ob¬ čutil. Ti si prevladala krivoverce, ti si peklenski kači glavo razdruzgnula: ti si peklenskem sovražniku pljen (bla¬ go) odtergala, katero je on poropal. Daj nam moč proti vsem tvojim nepri- jateljem. Daj nam vse skušnjave, na¬ pasti in nastornosti hudiča premagati, in gnado večnega zveličanja zadobiti. Amen. I z g l e d. Sveti Franc od Hieronimo. Ednajstega velikega travna ali na dnešnji dan obhaja sv. cerkev svetek svetega Frančiška Hiero¬ nima iz družbe Jezusove. On je bil, pravi apostel neapolitanskega kraljestva in mesta Napole, pa tudi pravi in verni častitelj in služebnik Marijin. On je do nje naj gorečejšo ljubezen imel, in je jo tudi v drugih užgati se trudil. V vsako soboto skoz celo leto se je postil pri kruhi in vodi, in še si k temu druge ojstre pokore naložil, ktere je na čast Device Marije včinil. V jezuitarski cerkvi v Napoli je bila podoba blažene Device Marije, ktero je nekda sveti Franc Borgias is Rima ta poslal pod imenom ,,Maria majore, ali Marija veča.“ Sveti Franc je ljudstvo naj bolje primar- jal, pred totim kipom blaženo mater božjo ča¬ stiti. Celih 22 let je v eni cerkvi Device Marije vsaki vtorek pridgal in ljudstvi razlagal visoke in lepe prednosti Marijine ino brezštevilne gnade, ka- 70 tere ona svojim stalnim in zvestim služebnikora sprosi. Mladičem in dekličem je posebno častenje Device Marije priporočeval, da nje tak v ne¬ dolžnosti obderži, ali pa iz nikemosti in zablo- denja reši. Večkrat je rekel, da bode težko izveličan, kteri blažene matere božje ne časti. U vsih nadlogah, težavah, togotah ino djanjih je od Device Marije si pomoč prosil, na njo se je u- piral u vsih potrebah. In tak je tudi čudovito, ko¬ liko dosti dobrega je pod obrambo Marijino sto¬ ril. In ona je tudi svojega častitelja ne zapustila, temoč mu je v smertni uri na pomoč prišla in ga v nebeško kraljestvo peljala. On je vmerl v Na- poli v letu 1716. Papež Pius VII. so ga v letu 1806 med zveličane ino papež Gregor XXI. med svet¬ nike postavili (v letu 1839). Učimo se od svete¬ ga Franca, kak dobro je Devico Marijo ča¬ stiti in ljubiti, kajti težko nebeško izveličanje za- dobi, ker blažene Device vemo ne časti. Nauk. Odtergni si pri jedi nekaj iz ljubezni do Je¬ zusa in Marije. 71 Dvanajsti dan. 2. Premišlevanje čez oznanovanje Device Marije. Vrednosti, za kterih voljo je Marija za mater božjo iz¬ voljena. 1. Vrednosti tela, 2. Vrednosti serca, 3. Vrednosti duha. 1. Vrednosti tela. Marija je tudi ua teli tak stvarjena in sposobje- na bila v da je vredna bila za mater božjo. Ce vse druge popolnosti na stran pustimo, skoz ktere je Marija žegnana med vsemi ženami, lak še le eno čed¬ nost najdemo, ktera je Bogu naj bolj prijetna bila, in to je njena čistost, njena ljubezen do Boga, kteremu je svoje telo posvetila. Bog le nad 1 e 1— jami svoje dopadenje ima, ino zato je tudi nad Marijo imel, ktera je bila cista iu nedolžna kak Ielja. — Kakšne merzosti ter nima nad neči¬ stostjo, s ktero je mnogi, lehko tudi ti — oguušen. 2. Vrednosti serca Mariji¬ nega. Bog, kteri vse serca previdi, 72 je tudi ponižnost ju pohlevnost blaže¬ ne Device pregledal Angelj božji jo v imeni in po poveleuji gospoda za mater božjo pozdravi, alj Marija si dru¬ gega naslova in imena ne da, kak de¬ kle gospodove: Glej jas sim dekla mojega gospoda, naj se mi zgodi po njegovi besedi. In ni še tega ponižnega spoznanja izrekla, je že Bog, kateri ponižnega serca nikdar ne zaverže in uezauicava, iz nebes sto¬ pil, v krilu tote prečiste Device. — — Nepozabi ali človek, da ponižnost in pohlevnost Boga iz nebes k nam po¬ tegneta, in da ga gizdost in oholost (prevzetnost) od nas oddaljita. 3 V Vrednosti duha Marijine¬ ga. Ce bi gdo zamogel prihod zveli¬ čarja sveta bližej spraviti, tak je Ma¬ rija zamogla. Ona kakti glava vsili ver¬ nih, obdana z obilnostjo vsih guad je prišla skoz moč svoje vere, skoz go- recuost svojega poželenja in svojih vročih molitev do božjega trona in je tak večno besedo na zemljo spravila, da v njenem devičjem krilu meso po¬ stane. Tak tudi ti svojo vero oživi, o- budi v sebi gorečo poželenje, da se neverni in oslepljeni grešniki spokori- 73 I jo: prosi z vso gorlivostjo in terdim zaupanjem za toto gnado, in ti bos iz ene strani dosti za njihovo spokorenje doprinesel, iz druge strani pa si dosti zaslužb pri Bogu pripravil. IH o 1 i t x a. Devica dobroti j iva, prosi za nas! O Devica polna dobrote ino ljubezni, z ktero je neskončno dobrotljivi Bog tebe napolnil, posebno v tem času, kdar je v tvojem krili prebival; tvoje milostivo serce še ni nikdar nobenega grešnika zavergio, če si je ravno ka- štigo zaslužil, ako je le z greva- : ; nim sercom k tebi pribežal. Nebesa in zemlja so polne tvoje dobrote in mi¬ losti. In ravno tota dobrota oživlja našo zaupljivost, da mi k tebi pribežimo in za tvojo pomoč prosimo. Vsmili se čez nas, pomiluj našo nevoljo, prosi za nas, reši nas» Amen. 4 74 I z g l e d. Sveti Alfonz Ligonri. Pokojni Alfonz Ligo uri v letu 1816 med zveličane in v letu 1839 ined svetnike po- j stavljen je bil naj gorJjivejši služebnik ino ča- ! stitelj Marije, tudi eden naj svetejših Ško¬ fov, kteri so v zadnjih časih cerkvo božjo po¬ višali, Njegova svetost in brunmost je tak velka bila, da se opisati neinore, in nikdar ni naj mejn- šega greha sam rad ali z naprejvzetjem storil. Oblačilo nedolžnosti je on tak čisto obdčržal, kak je nje v svetem kerstu dobil, in u vseh tih čedno- : stih gaje posebna pobožnost proti Mariji stal¬ nega zderžala, in vse brezštevilne gnade si je ve¬ čidel odjDevice Marije 'sprosil, katero je posebno častil. Castenje matere božje je vsim ljudem na¬ ročeval , in zmirom je rad tote besede v ustah imel: Po Mariji smo mi zveličarja s ve-, ta, po Mariji smo mi vse potrebnegna-’ , de za zveličanje dobili. In od tote visoke. Device je tudi naš sveti škof vse dobil, z njo dostikrat govoril v molitvi, v zamaknjenji, in kdar je on od te Device pridgal, so bili naj terdovratnejši grešniki genjeni in na . pot spo- korjenja Spravljeni. Posebno je svojim redovni¬ kom, katere je on vpeljal, in se zato tudi po njem Ligourjani, ali mašniki iz odrešenikove družbe velijo, častenje te presvete matere božje naložil. Na kratko hočemo mi njegovo živlenje pregledati, ino red, kak je on blaženo Devico častil- Nikdar ni en dan minul, gdej bi on nebi pred kakšno Marijino podobo kleče molil. Vsako so- 75 boto in vsak dan pred Marijinem praznikom se je pri vodi in kruhi postil. Vsaki dan je eno cerkev ali kapel o obiskal, ktera je Mariji posvečena bila. Škapuler (koler) in očenaš je sploh pri sebi nosil, ino vsaki dan roženkranc molil z pohlevnim premišlevanjem njegovih skrivnost. Angelsko če- šenje je vselej molil, kdar je jutro, opoldne ali I večer zvonilo, in če se je na poti znajšel je vselej pokleknil. — O da bi tudi mi totega zvestega slu- žebnika Marijinega nasledovali v nedolžnosti in poštenem živlenju! koliko gnad bi ter tudi nebi od nje zadobili! Nauk. ■ Obudi večkrat vero, upanje in ljubezen. Trinajsti dan. 3. Premišlevanje čez oznanovanje Device Marije Sad materstva božjega: 1. glede na Boga, 2. glede na Marijo samo, 3. glede na nas. 1. Glede na Boga. Kdar je več¬ na beseda v krili Device meso postala in se iz nje rodila, se je gospodarstvo 4 * 76 božje v resnici razširilo, Bog je ter ne samo bil gospod čez slabe ljudi, kterih popolnost je mala, ampak je tudi bil gospod cez svojega sina, Boga in človeka skupej. Jeli si tudi ti kaj za povišanje božje časti v cinik? Jeli si ti skoz lepe govore, podučenje in lepe iz- glede ktero dušo Kristusi prikupil? Alj si morebiti skoz svoje hudo zaderžanje ktero službi Jezusovi odtegnil? 2. GI e d e na Mar i j o V rednost inaterstva božjega je tak visoka, da je nikdo skoučati nemore. Marija, sla¬ ba stvar, je porodnica svojega stvar¬ nika. Marija je svojega sina od sve¬ tega Duha spočela! Kak žegnana je med vsemi ženami! — O Marija mati božja, kak si ti visoka, jas oinolknem od prevelkega začudenja pred tvojo viso¬ kostjo. Le misel, da si ti tudi mati smi- lenja me obudi, tvojo visokost preiniš- Ievati 3. Glede na nas. Marija je mati božja, ali ona je tudi mati zgrevanega grešnika. In kakti mati našega sodni¬ ka, je tudi naša zagovornica. Kaj ne zamorejo njene prošnje za nas pri nje- , nem božjem sinu? Tak prosi moja du- 1 ša z zaupanjem ino gorečnostjo mater : 77 božjo, da ti zveličanje priskerbi. Ve¬ ruj mi moj kristjan, da nikdar ne boš osramoten, če pravo pobožnost in lju¬ bezen do Marije imaš. IH o 1 i t v a. Devica verna, prosi za nas! 0 Devica resnično verna in zvesta Bogu, kterega sveto voljo si ti zmi- rom popolnoma storila, verna in zvesta Jezusu svojemu sinu, s kterim si tak terdno zjedinjena bila, da te je na sve¬ tu ne nič od njega ločiti moglo; zve¬ sta proti nam ljudem, kteri za tvojo pomoč prosimo, sprosi nam odpušenje naše nevernosti, s ktero smo proti Bo¬ gu grešili. Sprosi nam gnado, da bo¬ mo v prihodnic naše dolžnosti zvesto spolnjavali in po tvojem izgledu na vse notrajne nagovore verno poslušali, naše pobožnosti ino molitve k Jezusu ino k tebi zvesto opravlali, in slednic, kak zvesti služebniki tvojega sina, od nje¬ ga milostivo sprejeti v svetlem raji. Amen. 78 I z g 1 e,d. Sveti Bernard. Sveti Bernard, opat ali predstojnik Kler- voskega na Francozkeni, je bil lepota in pomoč svete matere cerkve v dvanajstem stoletji. Skoz svojo apostolsko gorljivost, posebno pa skoz svo¬ je sveto živlenje je on dosti za slavo in čast božjo storil. Posebno genljiva je^ bila njegova pobožnost in ljubezen do Marije. Ze kak otrok se je po¬ dal v Marijino obrambo, že v mladosti se mu De¬ vica M a r i j a s svojim sinom Jezusom na sveto noč prikaže, ino mu celo skrivnost rojstva svo¬ jega božjega sina razodene. Ta prikazen v njego¬ vem sercu tako ljubezen do Jezusa ino Marije užge, da je potlej v njeno čast dosti lepih knji¬ žic spisal. Devica Marija še se mu večkrat pri¬ kaže, enok v nevarni bolezni, gdej so mu vračniki že vsi živlenje odrekli in ga zapustili. Marija položi svoje roke na njega, in sveti Bernard v tem hipi ozdravi. Da on tudi druge k častenji Device Ma¬ rije obudi, je zmirom govoril: Joj ne fali ne moči, nam pomagati, zakaj je mati bož¬ ja, neti prava volja, ker je mati sniden¬ ja in tudi naša mati, mati revnih greš¬ nikov. 62 let star je sveto vmerl v letu 1153 ino je pod enim oltarom blažene Device Marije pokopan. Tu še pridamo kratko molitev, katero je on skoro vsako uro Mariji na čast zmolil. O blažena Marija! Ti si mati božja in mati grešnika, mati sodnika in mati grešnika, ne daj o dobrotljiva mati, da bi jas — tvoj grešni.sin — skoz tvojega božjega sina obsojen bil, ampak spro- 79 si, da tvoj sin, božji sodnik, mene ne¬ voljnega grešnika u večno domovino vzeme, o blažena Marija. Amen. N a u k. Spraševaj vsako večer svojo vest. (Premiš- Ijavaj in zgrevaj svoje grehe). Štirn a j.s ti d a n. 1. Premlšlevanje črez obiskovanje Device Marije. Pri tem potovanji Marijinem k Elizabeti se ima posebno na tri reči gledati : 1. na vzrok, 2. težavo, ino 3. hitrost potovanja. 1. Vzrok potovanj a. Vzrok te¬ ga potovanja je ne drugi bil, kak gor¬ ljivost za zveličanje. Marija bi tudi lehko doma ostala, ino Boga hvalila, kteri je na njej tak velke reči storil. Ali skerb- Ijiva za zveličanje duš, se ta poda, kanto jo ljubezen zove. Ino tak tebe Marija poduči, kak tudi ti včasi Boga zapustiti moreš (tvoje molitve ali hod 80 na božji pot) da iz ljubezni do njega tvojemu bližnemu pomagaš. 2. Težava tega potovanja. Kakor ženska je Marija, kak vsaka žena, že od nature slabejša bila, ali vendar se je podala na pot v Hebron k Elizabeti, katero mesto je precej da¬ leč od Nazareta, ino pot tja skoz ster- mue gore, težek in nevaren. Ali ljube¬ zen je Mariji dala moc ino sercnost. In kaj si ti misliš, ce na Marijo po¬ gled ne š, kteri dostikrat nočeš tvojemu bližnemu pomagati, ali pa za silo in mer- mranjem? Pomagaj ali rad tvojemu bliž¬ nemu, ino idi, ce pot ravno daleč ino skoz stermne gore pelja, po izgledu Marijinem, njemu na pomoč. 3. Hitrost tega potovanja. S. evangelj pravi: „Marija je hitro šla cez gore.“ ln zakaj hitro? Bilo je v nameri Jezusovi, svojega preliod- nika Joaneza posvetiti, ino zato je Ma¬ rija dirjala, da Jezusovo namero spolni. — Božji duh nobenega odlagauja ino odnašanja ne terpi, ce ti ali duh božji kaj zapove, ter tisto hitro brez odla¬ ganja stori. 81 M o 1 i t v a. Podoba pravice, prosi za nas! O Marija mi se čudimo čez svet¬ lobo ino lepoto vsih tvojih kreposti, ino keršanske pravice. Na tebi nije neti sence, neti teme, neti madeža nepopol¬ nosti, ampak na tebi se svetlijo vse čednosti, vse popolnosti v naj lepši In¬ či. Po izgledu tvojega božjega sina si ti vso pravico spolniti htela. O, v toto podobo, v toto sercalo dostikrat pogledimo: tvojo svetost ho¬ čemo zmiroin pred očmi imeti, da se od tebe naučimo, kaj mi Moriti, delovati ino kak hoditi imamo. Sprosi nam odpušenje naših nepravičnosti ino naših krivic, prosi za nas, da mi od Boga gnado za- dobimo, na poti pravice hoditi, stalni ino stanovitni ostati do konca našega živlenja, gde se ter na vse večne čase s tobo veselili bomo. Amen. I z g 1 e d. Sveti Franc Borglas. Med svetnike, kteri so za čast Device Ma¬ rije posebno goreli ino se trudili, se računi tudi 82 sveti Franc Borgias, vojvoda Kandianski ino poznej v opat družbe Jezusove. Ce je ravno že v posvetnem stanu brumno živel, ga je vendar Bog, kteri ga je k veči sve¬ tosti pozval, skoz posebno prigodbo bližej k sebi spraviti litel. Kdar je ^cesarica Izabela, žena Karla V. v Toledi na Spanjolskem v naj lepšem cveti svojega živlenja vmerla, dobi naš svetnik častno zapoved od cesara, da on umerlo v me¬ sto Granado, gde so se španjolski kralji navadno pokapali, sprevodi. Preje kak je mertvo telo meš- nikom predal, je mogel s prisego posvedočiti (po- pričati) da je to resnično telo cesarice. Ali kdar so trugo odperli, je obličje mertve tak strašno spre¬ menjeno, da je živemu celo nič ne spodobno bilo. Pri pogledu te telesne gnjilobe v serce našega svetnika žar nebeške gnade šine, in on spozna v tem mertvem truplu, kak prazna je vsa blaže¬ nost in velikost tega sveta. Kda v svojo hišo na¬ zaj pride, se verže na kolena pred Bogom vse- gairr >čnim in je celo noč molil, grehe objoko¬ val, k Bogu zdihaval ino to obljubo storil, ka¬ tero je večkrat ponavljal: ,,Gospod jas pri- sežem, da nikdar več stvari služiti nečem, ktero mi smert lehko vzeme Ino odterga.“ Po smerti svoje žene je svojo odločbo verno speljal, vsaki zemeljski časti, sreči ino bo¬ gastvi se odpovedal, ino v družbo Jezusovo sto¬ pil, da tak v kloštri v ponižnosti in pohlevnosti na tihem Bogu samemu služi. Svoje celo živlenje je posebno ljubezen do Marije imel, vsaki dan joj na čast sveti roženkranc zmolil, ino njegove skriv¬ nosti premišleval. Castenje blažene Device je po- vsodi vpeljal, pri gospodi ino pri kmetih^ pri sta- 83 rih ino mladih. Vidiš ali moj kristjan, da so vse posvetne časti nič druzega, kak pepel in prah. Sv. Franc Borgias je vse grajšine prodal, ino pe- neze (dnarje) med vboge razdelil, ino potlej v si- romaštvi samo v Bogu in za Boga živel. Tak glej moj kristjan, da tudi ti posvetnega blaga več ne poželiš, kak kaj je tebi potrebno. Posebno pa časti blaženo Devico, ino ona bode tebi od vsegamogoč- nega, naj dobrotljivejšega Boga sprosila, kaj je tebi potrebno. Nauk. Bodi milostiv proti vbogim ino daj koliko mo¬ reš; če imaš malo, tak tudi od malega tvojemu bratu za Jezusa voljo rad deli. Petnajsti dan. 2. Premišlevaiije čez obiskovanje Device Marije. Pri obiskovanji Marijinem sledeče premisli: 1. Njeno čednost, 2. njene govore, 3. hasek njenega obiskovanja. 1. Čednost Marijina. Premisli, kak čedno pohlevno ino ponižno se je Marija pri tem obiskovanji zaderžala. 84 Sveti evangelist, kteri je to skrivnost popisal sam opomeni, s kak lepim, lju¬ beznivim in čednim zaderžanjem se je celi hiši Cahariazovi dopalo — Ne po¬ zabi nikdar, da je čednost ino lepo za- deržanje Bogu dopadljivo, ino kdar kam prideš, se pošteno zaderži, ino zmisli, da je Bog povsodi nazoči. 2. Njeni govori. Sveti Bonaven¬ tura pravi, da, kdar je Marija k svoji teti Elizabeti prišla, je bil njuj go¬ vor samo od Boga in skrivnega spo¬ četja Marijinega. Od božje ljubezni so bili njuj guči; tak tudi ti, kdar kam pri¬ deš samo pošteno ino lepo govori, ne ogovarjai drugih, ino ne govori bodi- kaj: le kaj je potrebno, hasuovito ino pošteno, tak da drugega podučiš ino sam sebi korist pripraviš. 3. Hasek Marijinega obisko¬ vanja. Ravno v tisti uri, kdar je Ma¬ rija v hišo Elizabete stopila, je bil Joa- nez v maternem teli posvečen, ino z svojo materjo vred je bil napolnjen od svetega Duha. Blagi hram, v kterega Marija pride! Zovi jo na pomoč moj kristjan, da ona v tvojo dušo pride, jo obiše, ino tvoje serce posveti. 85 K o 1 i t v a. Sedež modrosti, prosi za nas! O Marij A, ti si resnično sedež mo¬ drosti, ker je božji sin večna modrost očeta v tvojem devicjem krilu in na tvojih rokah počival, ino v tvojo dušo vse dare ceznaravne modrosti izlil. Z vso pravico te sveta mati cerkev ime¬ nuje sedež modrosti. Mi pa vbogi greš¬ niki hodimo v temotah in smertnih sen¬ cah, in neverno, kaj nam resnično hasne (koristi). Prosi za nas o dobrotljiva mati, da mi po tebi dar modrosti dobi¬ mo, ino to ljubimo in išemo, kaj se Bo¬ gu dopade, ino nas u večno zveličanje pelja. I z g I e d. Servlti. Sveti Filip Benicius. V začetku trinajstega stoletja je živelo v Flo¬ renci na Taljanskem sedem možev, kteri so bili bogati ino iz žlahnega rodu. Ti možje so posebno neomadežno spočetje matere gospodove častili. Zna¬ menito je, da so vsi na enok svoje bogatstvo za¬ pustili in službi Marijini se darovali. To je bil pervi početek imenitnega reda Servitarov, ali služebnikov Marijinih, takzvanih, ker je nji- 86 bova glavna pogodba bila, Devico Marijo po¬ sebno častiti. Klošter, kteri je tak dosti dobrega cerkvi božji storil, zalivali svoje procvetanje in razširanje posebno trudu Filipa Benecia. Filip le je ne pet mescov star bil, kdar per- vokrat neke od tih sedem pervih Sedovnikov vidi, ki so almoštvo prosili. Naglo se njegov jezik od¬ veže, ino on reče svoji materi: Glej služebni- ke Marijine. Toti čudež je bil vzrok, da so se redovniki Servitari, ali po našem jeziku služebniki Marijini imenovali. Kdar je Filip petnajst let star bil in premišleval, v kteri stan bi stopil , je po¬ sebno k Mariji za razsvetlenje prosil, ino enok pri maši v serci glas čul, kteri mu je v klošter servitarski stopiti velel. Da božjo voljo bolje spo¬ zna, se oberne k Mariji z novimi molitvami, ino ona ga skoz eno prikazen v svojem namenu po- terdi. Tak se je ali on ves službi Marijini daro¬ val, ino za povišanje časti Marijine ino za pobolj- šanje grešnikov dosti storil. Posebno je naročoval pobožnost k sedmim žalostim Marije, katera je tudi v kratkem naj obilnejši sad obrodila. Pribli¬ ževal se je čas, gde sveti Filip k svoji nebeški materi pozvani je. Na dan vnebovzetja Marije ga je tak silna trešlika (merzlica) sterla, da se je lehko vidilo, da bode njegovo živlenje kmalo vgas- nilo. Osem dni po vnebovzetju Device Marije je zmirom Boga in Devico Marijo na pomoč zval, in tak 22. augusta leta 1285 sveto vmerl. — Da bi tudi mi tak zvesti v našem pozvanji in verni služebniki Marijini bili! 87 Nauk. Imej pazko na svoje oči ino jezik, da te v greh ne zapelajo. Šestnajsti dan. 3. Premisiovanje čez obiskovanje Device Marije. Marija se je tri mesce pri svoji teti Elizabeti zader- žavala, in pri tem so posebno tri reči pre¬ misliti : 1. Kteri hasek je sveti Joanez, 2. kteri trošt njegova mati Elizabet, ino 3. kteri nauk so drugi domači iz tega zaderžavanja prijeli. 1. Hasek ali korist za Jo a- neza. Marija je ostala tri mesce pri svoji tetici Elizabeti. Ker je že pri nje¬ nem pozdravlenji Joanez v materni u- trobi posvečen bil, koliko več je ne potler skoz molitve ino gnade Marijine rasel sam v gnadah božjih! Netreba se ali čuditi, da je Joanez tak velki svetnik postal, s kterim se nobeden me¬ riti nemore, — Blagor ali starišom, kte- 88 ri svoje otroke že pred rojstvom obram¬ bi Marijini priporočijo! Učite se iz tega kristjani, s katero ljubeznijo vi za ne¬ dolžno mladost skerbeti imate. Kak se človek iz mladega navadi, tak tudi po- znej dela. 2. Trošt Elizabete. Kakšno ra¬ dost, kakšno veselje je zaderžavanje Marijino svoji tetici vzročilo (napravi¬ lo). Tri mesce je tisto pri sebi imela, ktera je radost izvoljenih ino veselje nebes. — Alj zakaj tudi ti k tisti ne pribežiš, katero sveta mati cerkva tros'tarčo revnih ino žalostnih i n p o m o č n i c o v s i h vernih krist¬ janov imenuje? — 3. Nauk za drugedomače. Ma¬ rija je v hrami Elizabete naj težje dela opravljala z ljubeznijo, veseljem ino z radostnim sercem. Marija je vse hišne opravila, kakor dekla delala, desi- ravno je blažena mati odrešenika bila. Kakšni lepi izgled za posle (dekle ino hlapce) Cahariazove! Ino tudi kakšni izgled za tebe, ki se ti večkrat vno- ža, tvojemu bližnemu kaj včiniti, ali se ponižati. 89 M o I i t v a. Začetek našega veselja, prosi za nas! O Marija ti si začetek našega ve¬ selja v živlenji, v smerti ino v več¬ nosti Ti si veselje na svet prinesla, ki si nam odrešenika ino zveličarja sveta porodila. Ti zderžavaš toto ve¬ selje, kajti sploh v potrebah pomagaš vsiin, kteri v ljubezni k tebi kličejo* Ti boš naše veselje tudi dokončala, če nam boš, kak se minadamo, v smerti" na pomoč, nas boš obranila in v večno živlenje vpeljala. O mati snidenja, ne zapusti nas v uri skušnjave, poterdi v nas veselo zaupanje v te ino v tvo¬ jega sina. Daj, da nikdar inalosercni ne 'bomo, temoc razveseli in obudi nas skoz tvojo obrambo ino pomoč, skoz poterpežljivost in ednakost naše volje, z voljo sina tvojega. Amen. I z g 1 e d. Sveti Franc Zalezi. Sveti Franc Zalezi, škofvGenevi v švaj- carski zemlji je skoz svoje celo živlenje Devico 90 Marijo posebno lepo častil, ino dosti gnad od nje dobil. Mi hočemo tu samo eno prigodbo spo- menuti, ktero nam iz ene strani otročje zaupanje našega svetnika k Mariji, iz druge pa skerb De¬ vice Marije za svojega slnžebnika jasno poka¬ že. Sveti Eranc se je za svojih mladih let v Pa¬ rizu šolal, in desiravno je pobožno in brumno ži¬ vel, je vendar Bog dopustil, da je v strahovito zdvojenje prišel ino vedno od misli martran bil: da je on za večno zveličanje ne odločen, ino da nikdar Boga gledal ne bode. Lehko se misli, kak je ta misel njegovo dušo in serce pobila, ker je vedno tak vroče Boga ljubil, ino goreče želel z njim se zjediniti. Ta skušnjava mu ne da mira, noč ino dan strahovita misel njemu v glavi tiči, tak da je na duhi in teli že skoro zbolel, ino se so že za njegovo živlenje bati začeli. Vendar je v ti tesnobi ino tem Strahi ne henjalBoga, 0- četa vsega trošta za pomoč prositi, ino kdar ga je enok ta misel pa tak vnemiravala, da si je ne več pomagati vedel, beži v cerkev, gde je storil prej obljubo čistosti. Pervo, kaj mu v oči pade, je bila podoba Device Marije. Ti pogled je bil lek (zdravilo) za njegovo ranjeno serce. Zaupanje, ktero je on zmirom do matere božje imel, za- dobi novo moč, novo živlenje. On se verže na kolena, ino ker se je za nevrednega deržal, se naravnost k Bogu obernuti, je molil iz vse duše k Mariji, naj si od nje jedino gnado sprosi, da od Boga na veke zaveržen ne bode. Ino da bi ga Devica Marija preje vslišala, je z polnim zau¬ panjem lepo molitev svetega Bernarda: Spo¬ mni se o naj dobrotljivejša gospa i. t. d. glej zadi, molil, in se je poleg jokal: ino na enok ga strahovita skušnjava zapusti, ino mir zopet 91 pride v njegovo dušo. Njegovo zdravje se je pa povernilo, o Mirje porudečilo ino on je bil, kak da bi mu nikdar, nič nebi falilo. Poznej se je tak lepo šolal, da je škof postal ino dvajsti let kak dušni pastir živel ino delal za zveličanje duš. On je sveto vmerl 28. decembra 1622 v 56 letu, ino je že v letu 1661 med izveličane ino v letu 1665 med svetnike postavljen bil. — Spet lepi izgled za te, Marijo ljubeznivo častiti! Nauk. Kdar se spat spravljaš zmisli na smert, ino si predstavi, kak da bi si v nierzel grob legel. Sedemnajsti dan. Premisi evan, j e črez devičjo čistost Marije. Marija je 1. izgled devic, 2. device so krona Marijina, 3. Marija je braniteljca devičjega stana. 1. Marija je izgled devic. Ma¬ rija je devicji stan visoko cenila. Sveti cerkveni očeti terdijo, da bi Marija preje se vsem častem odrekla, celo svojem niaterstvi božjem, kak pa svoji 92 devičji čistosti- Zato jo sveta mati cer¬ kva imenuje sveto devic Devico. Ne so vsi ljudje v devičji stan po¬ zvani, vendar hvali Boga keršanska duša, katera si njemu čistost obljubila, ino veseli se, da med tisto množino izvoljenih slišiš, kteri je Marija pred¬ stojnica. Alj tudi vsaki, kteri je ne de- vicje čistosti obljubil, je dolžen njego¬ vemu stanu pristojno čistost deržati. 2. Device so krona Marijina. Sveti Pavel je enok kristjanom Filip— skiin, kteri so se tak lepo zaderžali, da so čast svetega evangelja povišali, x*ekel besede: Moji ljubeznivi brati, vi ste moje veselje, mo¬ ja krona. Tak tudi Marija Bogu po¬ svečene peršone t. j. čiste device ime¬ nuje. Sveti Ciprian pravi: Device so lepota gnade duhovne, zakaj skoz nedolžnost ino čistost svojega serca razveselujo svojega nebeškega ženina, kr a Ij a v si h kr alj e v, Jezusa Kri¬ stusa. Kak zlo se ali tudi Devici Ma¬ riji dopadejo, po ktere izgledi one ži¬ vijo! Sveti apostol Joanez, kteri je svojo devičjo čistost sploh ohranil, je tudi zato posebno prečisti materi božji 93 od Jezusa poročen bil. Kaj je Joanez naj ljubeznivejši joger Jezusov za Ma¬ rijo bil, to še so zdaj za njo vse pra¬ ve device. Kak velka lepota je ali ne devieji stan! — 3. Marija je branitelj c a de- vičjega stana. Sveti Joanez pravi v svojem skrivnem razodenji, da bodo ciste duše v nebesah pred božjim tro- nom pesem spevale, katere nikdo drugi peti nemore, da bodo jague božje po- vsodi spremlale ino obdavale, Prečista Devica Marija bode ali posebno na či¬ ste duše pazko imela ino branila, da njim zapeljivec nebode škoditi mogel. Cista duša je angelec že na zemlji. Zato device, ki ste Jezusa za svoje¬ ga ženiha si zvolile, ne bodite malo- serčnig prosite Marijo za obrambo, ona vas bo pred zapelavanjem ino skušnja¬ vami obvarvala. M o I i t v a. Posodba duhovna, posodba ča¬ sti vredna, prosi za nas! O preblažena Devica! z vso pra¬ vico se ti duhovna, časti vredna po- 04 sodba imenuješ, kajti gospod je troje serce z naj dražjimi dari svetega du¬ ha napolnil Tvoje misli so sploh ve¬ like ino blage, tvoji čuti sveti, ino tvoji nameni cisti ino visoki bili. Ti si ne druga želela, kak Boga povišati, njega ljubiti ino njega zadobiti. Naj dražji ino žlahnejši dari nature, gnade ino slave so čez te obilno izliti- Mi vbo- gi pa nismo kaj druga, kak posodba ne- volje ino zaveržeuja vredni. Dobrot¬ ljiva, ljubezniva mati, vsmili se cez nas. Pomiri nas s tvojim sinom, priporoči nas tvojemu sinu, izroči nas tvojemu sinu, da bomo mi skoz tvoje zagovor- jenje njegovih neskončnih zasluženj vdeležni, ino da v bodoče nič druga ne išemo, kak kaj je božje ino večno. Amen. 1 z g 1 e d. Sveti Franc Regis. Ce je pobožnost k sveti materi božji za vse stane ino v vsih okoljšinah živlenja potrebna ino koristna, tak je posebno v mladosti. Iz ene strani nas varje pred grehom ino iz druge pokaže vso vrednost ino veličastvo svetosti ino kreposti te dobrotljive mogočne Device. Med dosti drugimi je to tudi sveti Joanez Frančiško Regis 95 zvedel. Te svetnik se je narodil v letu 1597 v škofiji Narbonski v na francozkem od bogatih ino žlahnih starišev. Ze z materinskim mlekom je tako rekoč ljubezen do svete božje porodnice vzizal. Že kak otrok se je dal v eno družtvo zapisati, kterega posebni namen je bil, Devico Marijo ča¬ stiti. V tem družtvi je druge vse v gorljivosti ča- stenja ino molitev presegnul. Potler v družtvi Je¬ zusovi med redovnike sprijet je še večo pobožnost k materi božji imel ino njo povsodi užgati ino oživiti si prizadeval. Posebno je on zadnjih deset let svojega živlenja Devico Marijo častil, ino to častenje med verne razširaval. Ime „Marija” je zmirom na jeziki imel, ino za njeno čast z vso gorečnostjo govoril. Svoje pod uče vanje, sve svoje svete dela je njoj priporočil. Ino zavoljo tega ve¬ likega truda in gorljivosti, Jezusu duše prikupiti ino častenje Marijino razširiti, je vreden bil, da se mu Jezus ino Marija v smertni uri pri¬ kažeta. Svojim tovaršem je rekel na smertni po¬ stelji vmirajoč: J as vidim Jezusa ino Ma¬ rijo, ktera meni proti prideta, da me v prebivališe svetnikov Vpeljata! Ah mo¬ ji bratje, kakšna sreča; kak miren ino zadovoljen vrnerjem! Tako govoreč je svojo dušo Bogu izročil. Resnično srečen je ta, ki tako vmerje, kteremu Jezus ino Marija na pomoč prideta. Ali takšne sreče se le tisti nadati sme, kteri je Jezusu ino Mariji v živlenju zvesto služil. — N a u k. Zmoli kakšno molitev na čast Device Marije. 96 Osemnajsti dan. Premišlevanj e čez, skoz večno besedo pripravljeno svetost De¬ vice Marije. Pri svetosti Device Marije se ima na tri okoljšine gledati: e 1. Marija je polna pobožnosti, 2. Marija je pripravljena, to gnado tudi drugim priskerbeti, 3. Marija tudi lehko to gnado preskerbi. i. Marija je polita pobožno¬ sti. Sveta cerkev imenuje Marijo pre- čisto Devico drago posodbo, ktera zasluži od vsega sveta castena biti. Sveta vera nas uci, da je tudi naše tolo in naša duša posodba, iuo da je skoz sveti kerst naše telo za tempel svetega Duha žegnano. Sveti Pavel pravi, da je tisti, kateri se cist obderži posodba za službo gospoda napravlje¬ na. Ino kako je Devica Marija svoje telo cisto deržala, kak goreče je Bo¬ ga ljubila, vse svoje misli in nagnenja na njega ravnala! — Vse zapovedi božje spolniti je prava pobožnost. Ino | Marija je vse božje zapovedi zvesto j 97 spolnavala, če so ravno težke bile, če je ravno dosti terpeti mogla. Marija je bila naj svetejša na zemlji med vsemi ženami, tak je tudi mogla naj bolje Bo¬ ga ljubiti, naj pobožneje živeti. — O moj kristjan, ti si tudi pobožnost že¬ liš. Prosi Boga za to guado, ino kdar jo zadobiš, te po njej živi ino z njo delaj. 2. Marija je pripravljena, gnado pobožnosti tudi drugim priskerbeti. V svetem pismi stoji, da je vboga vdova v tako siromaštvo prišla, da je le malo olja pri svojem farami imela, ino sploh v strafai bila, da njej nesmileni dolžniki njena sina od- pelajo v sužnost, gde bi mogla kak ro¬ ba tak dolgo služiti, dokler se dolg ne izplača. Alj kaj stori ona ? kdar je pre¬ roka Elizeja vidila, kterega mogočnost je poznala, ga za pomoč zaprosi. Ino on njej pomaga. Moj kristjan, ta vbo¬ ga vdova je tvoja vboga duša, ktera je brez olja, to je brez gnad nebeških. Marija se ti pokaže v preroki Elizeji, kteri je dosti pri Bogu zamogel. Vdo¬ va je Elizeja prosila za pomoč, ino on nji vse od Boga sprosi. Tudi ti vboga duša prosi Marijo, ktera pri Bogu vse 5 98 premore. Sveti duh sam te vabi: Moj sin, daj mi tvoje serce! kak pri¬ jateljsko povablenje. Daj Bogu svoje serce in on bode ti vse podelil. Ma¬ rija je Bogu svoje celo serce poda¬ rila, in ona je vse dobila. Marija je naj pobožnejša, naj popolnejša, jeli se ter ne bo tudi skerbela od Boga nam gna- do popolnosti sprositi, ker je popolnost sama tak ljubila? 3. Marija tudi le*hko to gna- do priskerbi. Marija je mogočna devica. Sveti Auguštin pravi: Bog je Marijo le za tega voljo na tak velko čast povišal, da njoj vse podeliti za- more, Marija naj le samo poželi, ino že ji Bog podeli. Resnično, to je velka mogočnost« Kaj je Marija na zemlji Je¬ zusi bila, to še je tudi v nebesab, nje¬ gova mati, božja mati. Kaj je Jezus na zemlji svoji materi skazal, to nji tudi v nebesah skaže. Pervi čudež je Je¬ zus na prošnjo svoje matere vcinil, in tak tudi vnebesah na njeno prošnjo vse vcini. Premisli ali duša keršanska, kak¬ šno mogočnost Marija ima. Prosi jo za gnado pobožnosti in brumnosti, ino ona bode ti njo od svojega sina sprosila. ) 99 M o 1 i t v a. Izvoljena posodba pobožnosti, prosi za nas! Kdo je kda tebi enaki bil v krepo¬ stih, o preblažena Devica, kdo je kdar s takšno pobožnostjo ino gorečnostjo za povišanje božje napolnjen bil, kak ti? Zmirom si bila z Bogom zjedinje- ' na, zmirom si vse dolžnosti spolnavala, v naj težjih skušnjavah si svojo kre¬ post, svoje zasluženje pomnožila Cpo - gmerala). Bodi nam na pomoč, da se mi naši navadni mlačnosti odrečemo, lenobo ino nemarnost premagamo, ino našo nestalnost poboljšamo. Izvoljena posodba pobožnosti, prosi za nas, da bodo tudi naše serca z brumnostjo na¬ polnjene, da se v njih sveti ogenj lju¬ bezni oživi, ki bomo Boga povišali, ino kak si zasluži, iz celega serca ljubili, v tem ino večnem času. Amen. I I z g I e d. Sveti Vincenc Fereri. Sveti Vincenc Fereri, imeniten v cerkvi božji zavoljo svoje velke gorečnosti za spreober- 5 * 100 njenje grešnikov je že v svojem detinstvi posebno ljubezen do matere božje imel. Posebno si je pri¬ zadeval, se skoz nasledovanje njenih čednosti ino skoz čistost serca Mariji dopasti. Ali peklenski skušavec, kteri je vedel, koliko dobrega de enok ti svetnik storil, si je prizadeval, na vse fele, ga zapeljati ino v pogublenje spraviti, ali sveti Vin¬ cenc vselej pod obrambo Device Marije vbeži, ino tak vsako skušnjavo premaga. Kdar je enkrat v svoji hišici bukvice svetega Remuša čez devištvo Marijino bral, je tak scrčno genjen bil, da se je na kolena vergel, ino »veto Devico prosil iz cele duše, da ga tudi zmironi v ti kreposti obderži. Ne še je molitve dokončal, ko glas govoriti začuje: Devištvo je redka krepost: ta gnada bo¬ de le malo kteremu podeljena, ino ti si ne smeš misliti, da k tem malem številu (broji, čisli) slišiš. Desiravno si toto krepost dozdaj neokvarjeno obderžal, tak vendar jas nebom dopustil, da ti dalje to ime nosiš. „Lehko je misliti, kak se je naš svetnik prestrašil, kdar je te besede čul, zakaj on mje verjel, ki bi Marija kda kterega za- vergla, kteri je njo za pomoč prosil. Zato je še bolj pobožno molil, ino skoro mu se nebeška kra¬ ljica v nebeški svetlobi prikaže, govoreča: Ne- boj se moj sin, kaj si ravno pred čul, je vkanljivost od očeta laži, kteri dru¬ ga ne želi, kak tebe vstrašiti ino malo- serčnega napraviti. Ali imej serčnost, ostani v tvojem naprejvzetji, ino tvojim obljubam z vest. Vso tvoje zaupanje imej na smilenje mojega sina, ino na mojo materinsko obrambo. Hudič še ti mnogo skušnjav pripravlja, ali z gnado moje- 101 ga sina boš vse srečno premagal.^ Nebeška kraljica premine ino sveti Vincenc je bil vtolažen ino pomirjen. Potler je kak angel ži¬ vel, ino v čistosti ino nedolžnosti sveto vmerl. — Tak tudi ti, kteri to bereš, ne izgubi serčnosti, ino če si čistost obljubil, Devico Marijo prosi, ona bode te pred skušnjavami varvala ino te okrepila. Zmisli dostikrat na besede Jezusove: Blaženi, ki so čistega serca, zakaj oni bodo Bo¬ ga gledali. N a u k. Stori svojemu bližnemu iz ljubezni do Ma¬ rije kakšno prijaznost ino daj kakšni milodar. - - Devetnajsti dan. Premisi evanj e čez popolnosti in kreposti Device Marije. Pri čednostih Device Marije se imajo tri reči premiš- lavati: 1. Svetloba, 2. velikost, 3. ljubeznivost čednosti Marijinih. 1. Svetloba kreposti Mariji¬ nih. Sveta mati cerkva lepoto ino pri¬ jetnost čednosti Marijinih podobi 1 j u- I 102 bežnive rože primerja. Roža je med vsemi cveti naj milejša, ino naj lepše diši, zato je tudi shodno Devico Ma¬ rijo z rožo pripodobiti. Sveti Bernard, ti posebni ljubimec Marijin imenuje njo nebo Boga. Ino zakaj? — ker več gnad in darov v sebi ima, kak ves od miljonov zvoljenih duhov napolnjeni dvor nebeški. Sveti Krizostomus pravi od Device Marije: ne Kerubini, ne Serafi ni (nebeški angeli) s sve¬ tostjo svojo n j e j se primerjati morejo. Kaka svetloba, kaka visokost je blažene Device! — Kaj pa se moja duša, na tebi sveti ? nič kak grehi, — jeli, cveteš kak sproletna roža ? Oh o- madežvana je ino posušena od neči¬ stega greha. 2. Velikost Marijinih čedno¬ sti. Papež Gregor VII. spoznajo, da nijenega človeka usta nezamorejo ve¬ likosti in pobožnosti Marijine zadosti hvaliti. Oni rečejo: Kaj bi o krist¬ jan povedal od presvete Devi¬ ce, ktere ne nebo ino ne zemlja j po zaslužbi hvaliti nezamoreta. — O moj kristjan, koliko pa imaš ti dobrega na sebi, kaj je na tebi vel- kega, hvale vrednega ? Sprašavaj (spi- 103 tavaj) se, kaj si zanemaril, koliko si zagrešil, ter svoj greli zgrivaj, ino se Mariji priporoči, da ti ona nekaj od svojih gnad podeli. 3. Ljubeznivostčednosti Ma¬ rijinih. Kakor čednosti Marijine celi svet s svojo svetlobo obsinejo, tako tudi ljubeznivost in nebeško mili duh razširajo. Ino toti mili nebeški duh, ko¬ liko duš je ne napolnil ? Preglej velko množino svetnikov in svetnic obojega spola, koliko njih je ljubeznivost Ma¬ rijina oživila, ino k nasledovanji njenih čednosti obudila. Ino koliko zgublenih duš še zdaj k sebi potega! Koliko rev¬ nih še zdaj pri njej veselje ino dušno živlenje najde? Moj kristjan, jeli tudi tebe ljubeznivost Marijinih kreposti na- dehne? Jeli tudi tvoj izgled, tvoje de¬ la, tvoje besede ljubeznivost razširajo? I Ali vendar tvoje serce v grešni gnji- lobi perhni ? O skrivna roža, tudi naše serca s svojim sladkim duhom na¬ polni! — ( 104 M o I i t v a, Roža skrivna, prosi za nas! O ljubezniva mati! Ti si že od za- celka skoz svojo lepoto ino nedolžnost dopadeuje božje zadobila, ino skoz svojo svetost ino popolnost črez celi svet ljubeznivi, sladki duh čednosti razširila. Ti si resnično skrivna roža, ktera nikoga s ternjem ne zbodneš, te- moč vse s svojo ljubeznivostjo, prijet¬ nostjo ino sladkoco oživiš ino razve¬ seliš. Sprosi nam od Jezusa gnado, da se mi njemu sploh bolj dopademo, med ljudmi sladki duh Jezusa Kristusa skoz nedolžnost ino čistost našega zader- žanja razširujemo, ino nikdar nijenega človeka na nikakšno vižo ne pohujša- mo. Amen. I z g 1 e d. Škapulir. Zveličani Simon Štok. ■v , v v Skapulir je vpeljal blaženi Simon Stok, general-opat karmeliterskega kloštra. Ti služebnik božji je bil Anglež, ino se je na povelje svetega Duha, kdar še je komaj 1.2 let star bil, v pušavo podal, da tam ležej božje reči premišlava. V ti 105 pušavi v je v votlem hrasti živel, ino zato je tudi ime Stok dobil, (kaj se po angleškem votel hrast veli). V ti samoči je zmirom molil, se po¬ stil, ni nikdar druga pil kak vodo, ino ničesa dru¬ ga ne jel, kak zeliša ino korenine, ki so v pušavi rasle. V tem samotnem žjvlenju je on tudi posebno Devico Marijo častil. Že dvajsti let seje v pu¬ šavi zderžaval, kdar so neki Karmeliti na Angleško prišli ino nekoliko kloštrov vpeljali. Pokorno ino samotno živlenje tih pušavnikov, posebno pa nji¬ hova v pobožnost ino častenje Device Marije, seje Simoni tak dopalo, da se je njim pridružil, ino se v njihov klošter sprijeti dal, gde je na ško¬ renj izgled gorljivosti ino lepega zaderžanja bil. V poznejih letah je višji vsili kloštrov totega reda postal. Potem se posebno trudi, pobožnost^ k De¬ vici Mariji v svojem redi še bolj oživeti, ino med verne razširiti. Dostikrat je k njej klical, da mu vendar naj kakšno znamenje svoje gnade ino obrambe da, ino pokaže, na kakšno vižo bi on naj več za njeno čast včiniti mogel. Kdar je en¬ krat pa pi-ed podobo Marijino, za to gnado prosil, se mu prikaže nebeška kraljica, v obdana od vel- ke množine angelov, ino mu da Skapulir, ino reče, „da je to oblačilo znamenje njene ljubezni do njegovega reda (kloštra), da skoz njega po¬ višana biti hoče, ino da bode za vse znamenje zve¬ ličanja, kteri ga bodo nosili ino dobre dela storili do smerti.“ Kdar se je vpelanje škapulira zaznalo, so verni hitili, ga nositi začeti. Kralji in knezi so si oblekli oblačilo presvete Device, da na takšno vižo Mariji služijo ino njeno mogočno obrambo zadobijo. Ali nič je ne bolj k razširavanji te pobožnosti pomagali, kak mnoge gnade, ktere je Marija tem skazala, ki so škapulir nosili. Od 106 tih čudežov hočemo mi samo enega napomenuti: Pri obseji mesta Montpelijeskega na Francozkem, je en vojšak, kateri je škapulir nosil, od krugle pogodjen (trofljen). Krugla je skoz vse oblačila vderla noter do škapulira, gde se je odbila ino raztegnjena na zemljo padla. Ljudevit XIII., kralj francozki, kteri je pri tej oblegi bil, je bil svedok te prigodbe, ino si je hitro tudi dal to sveto obla¬ čilo spraviti, kterega čudovitno moč je malo prej sam vidil ino spoznal. Nauk. Kdarkoli zvon zvoniti euješ, zmoli eno Re¬ šeno Marijo.“ Dvajseti dan. 1. Premišljevanje čez žalosti Device Marije. Kdar je Marija z Jezusom na rokah v tempel prišla ino ga darovala, je velke žalosti terpela, ino scer: 1. glede na svojega sina, 2. glede na samo sebe, 3. glede na ljudi. 1. Glede na svojega sina. Stari Simeon je prerokoval od Jezusa, 107 „da bode od sveta dosti terpeti mogel. 44 Ino od tega časa je spoznala Marija, koliko bode njeni sin od Zidov ino Pa- ganov (Ajdov) prestati mogel. Kako bridkost je tota misel v Marijinem serci napravila! Ino kak pa tvoje živlenje se pogaja s tvojim odrešenikom! Jeli njega vselej bogaš, ali se kak Zidovi z njim prepiraš. Spraševaj se, glej kaj v bo¬ doče vciniti imaš. 2. Glede na sebe samo. Simeon je k Mariji rekel: Tvoje serce bode meč prebodnul! Ino od tega časa vidi Marija vso terplenje svojega sina. Vsa¬ ki pogled na njega ji je ojster mec. „Jas sim mojemu milemu detetu dala goreči kušee, je rekla Devica Marija v razodenji k sveti Brigiti, ino meni kušec Judažov na misel pride: jas sim ga hranila z mlekom mojih čistih pers, ali hitro mi jesih ino žuc v glavo pa- dneta, s kterim je poznej na križi na¬ pojen bil, vse to me je napolnilo z naj veco bridkostjo. 44 O dolga ino grozovita martra Marijina! Pomiluj ti njo moj kristjan, ino nasleduj jo v tem, da zmi- rom terplenje Jezusa Kristusa v pa¬ meti obderžiš. 108 3. Glede na ljudi. Marija je zvedla iz ust starega Simeona, da, če ravno bode njeni sin za dosti ljudi iz¬ vir zveličanja, vendar bode tudi za dosti pogubleuje. Misli si moja duša, kak zlo je ta govor njeno serce raniti mogel, ktero je s takšno ljubezujo zve¬ ličanje grešnikov želelo! Kaj božate Jezus? jeli bode izvir zveličanja ali pogublenja ? To od te zavisi. Jezus bo za te zveličanje, ce ti češ, to je, ce po njegovih zapovedih živiš, — pogub- lenje, ce njegove zapovedi prestopiš, in se ne spokoriš. 11 o 1 i t v a. Turen Davidov, turen slonoko- steni, prosi za nas! O preblažena Devica! ti si obraui- teljca vernih spoznavcev tvojega sina. Kakor turen Davidov visoki in mogoč¬ ni, ti svetem mesti — cerkvi tvojega sina služiš za brambo ino pomoč. Lepa ino brez madeža si ti! mogočna in ne¬ premagljiva, kakor turen slonokosteni! Pri tebi najde cista duša naj lepše iz- glede, naj močnejše opominjanja k do- 109 bremu. Obrani tudi nas skoz tvoje mo¬ gočno zagovorenje, ino nas obvarvaj pred vsemi napastmi, nastornosti ino skušnjavami hudiča, kteri na to ide, da nam čistost serca vkradne, ino našo dušo v pogublenje spravi. Bodi nam mo¬ čen turen proti našim sovražnikom, da enok nebeško kraljestvo zadobimo. Amen. I z g 1 e d. Sveti Bernardin iz Siene. Sveti Bernardin, kterega svetek cerkva dnes, kak na dvadeseti dan majnika sveti, se je rodil v letu 1380. Ze od svoje mladosti je imel posebno ljubezen do svete matere božje, ino se je nad ča- stenjem njenih podob veselil. Vsaki dan je Mari¬ jino podobo obiskal, ktera je nad mestnimi vratmi v Sieni visla, ino njega na posebno pobožnost na- peljavala. Ta gorljivost se je blaženi Devici tak dopadla, da je na njeni svet v klošter stopil. V kloštri ga je posebno z mnogimi gnadami obdarila ino k njemu enkrat tako govorila: Tvoja pobožnost se meni zlo dopade, in zato ti dam za znamenje, da še veco plačo od mene dobiš, oblast predganja ino moč čudeže storiti. Te dare sim jas od svo¬ jega sina ti sprosila, ino ti včini ino delaj z njimi vse dobro do konca tvojega živlenja.“ Skoro se je resnica Marijinih besed pokazala, sveti Bernar¬ din je bil goreči pridgar. Zdaj je z ojstrimi be¬ sedami naj terdokomejše grešnike spreobernul, 110 zdaj pa žalostne ino revne s sladkim medom svo¬ jih ustnic vtolažil ino poterdil. Kdar je enkrat v Sieni pomor nastal, je naš svetnik cele dni ino noči bolenim stregel. Vse svoje delaje vsakokrat Devici Mariji ofral, ino tudi od nje vse dobil, kajkoli je le od nje prosil. Njega so povsodi tak cenili, da so ga za škofa postaviti hteli, ali ^on te časti ni hotel prijeti. Kak je sveto živel, tak je tudi sveto vmerl v letu 1444. Njegova svetost je tak velika bila, da so ga že papež Miklož V. v šestem letu po njegovi smerti med svetnike po¬ stavili. Nauk. Imej v svoji hiši vselej naj menje en kip Ma¬ rijin. - Eden ino dvajseti dan. 2. Premišlevanje čez žalosti Device Marije. Pri žalosti Marijini čez zgubo svojega sina se imajo te tri reči premišlevati: 1. Vzrok te žalosti, 2. ' kak velka, ino 3. kak dolgo je ta žalost terpela. 1. Vzrok žalosti. Kdar je Ma¬ rija Jezusa zgubila, ter je vso dobroto. 111 vse kaj nji je inilo in drago bilo zgu¬ bila. Kakšno žalost, kakšni strah je občutila, kdar je svojega ljublenega sina zgrešila. Koliko bridkih solz je i prelila, kdar je Jezusa ne pri žlahti, ne pri znanih najšla! Kdar ti moj krist¬ jan grešiš, zgubiš , tudi Jezusa, tvoje¬ ga prijatelja, tvojega očeta, tvojega Boga. Ino po takšni zgubi še miren o- staneš, se še smeješ ino šališ, kak da bi se nebi nic zgodilo? 2. Kak velka je Marijina ža¬ lost bila. Kak grozovite in straho¬ vite misli so serce Marijino razmesa¬ rile, kdar je svojega sina nikdi ne najti mogla. Ona nije vedla, tudi ni vediti mogla, kam je prišel, ino kaj je z njim. Lehko je že zdaj med svoje .sovraž¬ nike prišel. — In ti, kdar skoz greh Jezusa zgubiš, kak se te zaderžiš? Jeli si davaš mojo, njega vnovič najti? 3. Kak dolgo je žalost Ma¬ rijina terpela. Žalostna mati je ne tri dni ino tri noči svojega ljublenega sina vidila. „Gde si, ga je zvala, jo- ceca ino zdibavajoca, gde si moj Je¬ zus, moj ljubleni sin, kak dolgo od tvoje matere ostaneš, pridi nazaj moja lju¬ bezen, pridi nazaj k svoji zapušeni ma- 112 teri! kdar si ti pri meni, mi je vsa bridkost sladka, brez tebe mi je živ- lenje težje kak smert.“ — Ce ravno se je Marija zlo žalostila ino gorečo si njega želela se je vendar Jezus tri dni skril. Ali veš, zakaj je svojo Ijub- leno mater tak dolgo v žalosti pustil? Da potler njeno poterpežljivost lepše naplača, ino to je tudi vzrok, zakaj tebe Jezus večkrat v žalosti ino v bridkosti terpeti pusti. V takem stani misli na Jezusa na Marijo, ponižaj se pod mogočno božjo roko ino ti boš trošt najšel, ino si zasluženja nabiral. HI o 1 i t v a. Hiša zlata, prosi za nas! O preblažena Devica! Ti si od Bo¬ ga zvoljena za mater našega odreše¬ nika, za mater našega zveličarja. Ti si v resnici tista zlata hiša, ktero je večni oče za prebivališe svojega sina pripravil. Devet mescov je stvarnik ino gospod nebes ino zemlje v tvojem de- vičjem krilu prebival. Ta hiša je mogla lepa ino snažna, ino zares zlata biti. Ti si žegnana med ženami, ti si pri 113 Bogu gnado najšla, prosi za nas, da bomo tudi mi Jezusa zmirom bolj lju¬ bili, v ljubezni do konca ostali, ino tak vredni bomo, da Jezus v nas in mi v njem ostanemo na vse večne čase. Amen. Iz gl e d. Sveti Andrej Korzinl. Sveti Andraž Korzini nam je v svoji mlado¬ sti izgled dal, s kakšnim veseljem ino pripravnostjo grešnik gnado božjo sprejeti ino se spokoriti more. Preje že, kak se je Andraš narodi], so ga že sta- riši Devici Mariji zaobljubili, kakti pervenca nji¬ hove zakonske zveze. V noči pred njegovem rojst¬ vom je Perigrina, njegova mati senjo imela, ktera jo zlo prestraši. Zdelo se ji namreč, da je volka porodila, kteri je v cerkev bežal ino se tam v jagne preobemul. Ino to je bilo znamenje, kaj se je z Andrejom poznej zgodilo. Njegovi pobožni stariši so se dosti trudili, da ga dobro zredijo, ali skoz zapeljivce, hudo tovaršijo, igro ino ples se je velko zagrešil ino daleč zablodil. Nemarnost ga je vodila iz greha v greh; celo svojim staršem je postal nepokoren ino terdokoren, tak da so se vsi, ki so ga poznali za njegovo prihodno živlenje bojali. in skerbeli. Njegova mati pa je večkrat na svojo senjo misleča, ne henjala Devico Marijo za pomoč prositi. Kdar seje Andraš enkrat v hu¬ do tovaršijo podati menil, ino proti svoji materi, ktera ga je opominjala, nepristojno ino gerdo se zaderžal ino nji pregovarjal; se mati bridko raz- 114 joče ino v velki žalosti njemu reče: „V resnici si ti moj sin tisti volk, kterega sim jas v senji vi- dila/‘ Andrej, skoz te besede nekaj genjen, od¬ govori: Kaj pravite moja mati, jas sim volk? Pe- regrina mu ter celo svojo senjo pove, kak gaje že pred rojstvom Devici Mariji zaobljubila ino da¬ rovala, da nebode pogubljen. Ta povest Andrejovo serce tak gene, da je celo noč ne spati mogel. Mi¬ sel, da je materi božji posvečen, zmirom njegovo dušo moti. „Devičja mati, ker sim jas tvoj hlapec, (začne Andraš naglas kričati) ti čem zmirom služiti. Samo za eno te prosim, za odpušenje mojih grehov.“ Kdar se je zoriti začelo, se poda v karmelitarsko cerkvo, se ofra Mariji Devici, materi božje gnade s pro¬ šnjo, da se volk v jagne preobeme. On je svoje molitve tak dolgo ponavljal, dokler je ne oslišan bil. Da blaženi Devici popolnoma služi, prosi viš¬ jega od kloštra, da ga sprime, ino tak je začel po¬ božno živeti, ino materna senja se je spolnila. iz divjega volka postane krotko jagne. In v kratkem je Andrej izgled popolnosti bil. Na privolenje svojega predpostavljenega je potler za mešnika že- gnan, ino zadnič celo za škofa postavljen bil, ino tak skoz celo svoje živlenje brumno živel ino po¬ sebno Marijo, mater božjo častil, ktera mu je tak velke gnade sprosila. Bog ga pozove iz tega sveta, da se z jagnotom božjim na veke veseli, v letu 1373, ino Marija, ktera gaje že v živlen- ju tak zvesto branila, mu je tudi v smertni uri na pomoč prišla. 115 Nauk. Glej da molitev: „Angel Gabriel je pri¬ nesel Mariji češenje“ vselej, kdar k molitvi zvoni pobožno, zmoliš. Dva ino dvajseti dan. 3. Premisi e vanj e čez žalosti Device Marije. Žalosti Device Marije pri križanju svojega sina, ino sicer: 1. glede tela, 2. glede serca, 3. glede duše Jezusove. Kaj je Jezus na teli terpel. Marija je vidla telo svojega sina od glave do nog ranjeno, razmesarjeno, oči s solzami napolnjene, obličje bledo, ude raztegnjene, s kervjo polite, sveto telo na križi razpeto ino z žrebli (cveki, cavli) prebito. Koliko ran je na teli svo¬ jega sina vidila, toliko njih je občutila v svojem maternem serci. — Ino kdar ti oči na Jezusa povzdigneš, ki iz lju¬ bezni do tebe tak ranjen ino raztergan 116 na križi visi, imaš vzrokov zadosti, se žalostiti, da ga tak inalo ljubiš, iuo se nič ne trudiš, svojemu mesu trohe od- tergati, temoč zmirom po nasladnostih svojih živiš. 2. Glede na serce Jezusovo. Marija je vidla, kak je serce njenega božjega sina iz ljubezni do ljudi gorelo, kak se je velkodušno na oltari svetega križa za odpušenje grehov ofralo. Ali iz druge strani je tudi vidla mila mati, kak malo je ta ljubezen spoznana, ona je vidla, kak so duhovni, višji ino pis- mouceni Jezusa zaničevali, čez njegovo terplenje se smejali, ga z žolčem iuo jesihom napajali, ino še njegovo ljubez¬ nivo serce s sulico prebodnuli! Vse to je vidla Marija, ali oh s kakimi mislimi ino s kakšnimi občutki? O žalosti polna mati, vdeleži tudi mene tvojega teptan¬ ja, naj se jas tudi s toboj jočem čez terplenje tvojega sina, na kterem so tu¬ di moji grehi krivi, daj, da bom na to terplenje zmirom mislil, ino mu nikdar novega terplenja ne pripravim. 3. Glede na dušo Jezusovo* Marija je vidla dušo Jezusovo v morji neizmerne žalosti iuo bridkosti. Ino v vsem tem terplenji še ga je nebeški 117 oča zapustil. Marija je poznala notrajne žalosti, ktereso njegovo dušo bolj pekle, kak vse rane njegovega tela. Ona po¬ sluša bridke tožbe cez njegovo zapu- šenje, ino v ti smertni žalosti vidi Je¬ zusa tri ure na križi terpeti brez trošta ino olehčanja, dokler glasno ne zakri¬ či : „Oče! v tvoje roke priporo¬ čim mojo dušo,“ glavo nakloni ino vmerje. Tak je vinerl Bog irio človek vkup iz ljubezni do ljudi. Ino tak je ter- pela mati pri pogledu terplenja svojega sina! O čudež ljubezni. Jezus vmerje za nas, ino mi živimo , da ga sploh iz novega žalimo ino križamo. Zmislimo vendar na goro kaivarsko, zmislimo na Jezusa ino Marijo, ino mi nebomo vec nikdar ne Jezusa ne Marije žalili. Dl o 1 i t v a. Skrinja mira ino sprave, prosi za nas! Češena bodi kraljica, mati smilenja. naše živlenje, naša sladkost, naše u- panje bodi cešena: Z veco pravico se ti imenuješ skrinja mira ino sprave, kak tista, ktero je Mojzes na zapoved božjo 118 narediti dal, v znamenje mira ino zaveze božje z ljudmi. V tvojem devicjem krili se je božanstvo s clovecanstvom zje- dinilo, v tebi je Jezus prebival, kteri je modrost očeta, učenik nove zapovedi, v tebi je zakon sklenjen za pomirenje človeka z Bogom. Sprosi nam ali gna- do, da mi pri Bogu odpušenje grehov zadobimo , ino njegovega mira nikdar ne zgubimo. Ino kak je pri Izraelcih skrinja mira ino sprave sploh za pribe- žališe v vsih potrebah služila, tak bodi tudi ti naše pribežališe, naša pomoč v vsih revah: prosi za nas grešnike zdaj ino v uri naše sinerti. Amen. I z g 1 e d. Sveti Franc /erafikus. Blagi ino sladki čut je za keršansko serce, viditi, kak so naj veči svetniki božji, posebno De¬ vico Marijo častili. Dnes mi čemo to na svetem Frančiški Zerafičkem gledati. Ti svetnik, čudež svojega časa ino lepota cerkve božje seje rodil v Asisi, leta 1182. Gospod Bog si ga je po¬ sebno zvolil, da njegovo cerkvo poviša. Mi vse druge dela totega svetnika na stran pustimo, ino čemo samo od njegove ljubezni ino pobožnosti do Marije govoriti. Sveti Franc je dal za povišanje božje tri cerkve, ktere so že precej zapušene bile, 119 pa zezidati ino popraviti, med timi je tudi bila cer¬ kev matere božje, pod imenom Marije angel¬ ske ali Porciunkule poznana. V ti cerkvi se je naš svetnik zmirom zaderžaval, da Marijo, kraljico angelov časti. V ti cerkvi je cele dni ino noči ostal, da si od Marije potrebne gnade spro- si. Kdar je enkrat po noči pa v ti cerkvi molil in svoj klošter (Franciškanarski red) blaženi Devici Mariji priporočaval, se mu prikaže Jezus s svojo nebeško materjo ino dosti angelov. Sveti Franc na kolenah, v naj večem Strahi ino ponižnosti začne na glas moliti: „0 presveti Gospod, kralj nebes ino odrešenik sveta, moja sladka ljubezen, ino ti kraljica angelov, zakaj vi pridete iz nebes v to vbbgo kapelico? 44 Ino Jezus mu odgovori: Jas sim prišel s svojo materjo, da to mesto, ktero se nama zlo dopade, predati tebi ino tvo¬ jim tovaršem. Tudi se mu reče, da bode Marija posebno njegov red pod svojo materinsko obrambo vzela. Ali kaj še je njegovo pobožnost proti Mariji povišalo, so bili posebni odpustki, ktere je skoz Marijino prošnjo zadobil, ino kteri so v pod imenom odpustki Porciunkule znani. Cemo tu na kratkem to čndovito prigodbo napomenuti. Sveti Franc se je dostikrat žalostil čez greš¬ nike ino Boga za njihovo spokorenje ino pobolj- šanje molil. Kdar je eno noč pa za nje molil, se mu prikaže angel, kteri mu veli v cerkev iti, gde če Jezusa, Marijo ino dosti angelov najti: Poln veselja beži v cerkev, se verže na kolena ino Jezus reče k njemu te besede: Frančiško, gorečost ino ljubezen, ktero ti ino tvoji za zveličanje duš imate, storita, da ti 120 za njihovo srečo ino moje pov šanje se- gurno kaj zaprosiš. Ino Franc zamoli: naj svetejši, če sim ravno jas tudi nevoljen, vbogi grešnik, tak te vendar z naj večo ponižnostjo pro¬ sim, podeli milostivo, da ludje, kteri to cerkvo ob- iskavajo, popolnoma odpustke svojih grehov do¬ bijo, kadar bodo se spovedali. Ino jas prosim pre- blaženo Devico, tvojo mater ino zagovornico člove- čanstva, da ona za me to gnado sprosi. Hitro se Marija k Jezusu oberne, da bi to gnado podeliti htel, ino Jezus reče njemu: Frančiško, za¬ kaj ti prosiš je velko, ali še večc gnade boš dobil. Podelim ti to gnado, za kte- ro prosiš, vendar čem, da k mojem na¬ mestniki ideš, ino ga za odpustke za¬ prosiš. Sveti Franc je boga], ino v nazočnosti vsili kardinalov poterdijo papež Honorius III. po zvestem spraševanji te čudovitne prigodbe odpust¬ ke, ktere je ti mož božji, na prošnjo Marijino od Jezusa samega dobil. Tak je vselej k De¬ vici Mariji pribežal ino si od nje vsako potrebno gnado sprosil. Nauk. v Ce brati veš, ter vsaki dan kaj lepega ino svetega beri, če pa brati neveš, ter kakšno mo¬ litev na čast matere božje zmoli. 121 Tri ino dvajseti dan. 1. PremišJevanje čez radosti Device Marije. Marija je bila pri rojstvi svojega sina od naj večega veselja zavzeta, ker je v njem vidita: 1. Zveliiiara sveta, 2. učitelja sveta, 3. izg-led sveta. 1. Z ve lica ra sveta. Pod tim imenom je bil Jezus pastirom oznanjen. Vam se je Zveličar narodi). Ino Marija je tudi vedla, ki je njeui ljub— leni sin na svet prišel, da vse ljudi od¬ reši. Kakšnega veselja jeter ne imela, kdar je Jezusa pervokrat k svojemu sercu pritisnula! Nepozabi ali nikdar moja duša, da je Jezus na svet prišel vse ljudi ino tudi tebe odrešiti, skerbi se ali, da se nikdar njegovim nameram proti ne staviš. 2. Učitelja sveta. Prerok Izaias je prerokoval: Tvoje oci bodo tvo¬ jega učenika gledale. To prero¬ kovanje je na Marijo merilo. Ino v res¬ nici, ona je naj perva vidila (ino s kak- 6 122 snim veseljem?) božjega učitelja sve¬ ta, kteri je ljudi novi nauk ponižnosti, pohlevnosti, pobožnosti, z eno besedo, kteri je ljudi nauk križa učil. Kak ti v šoli tega učenika napreduješ? Jeli si se naučil, da moreš pobožno, poni¬ žno živeti, si se naučil, svoje hude po¬ želenja premagati? Sprašavaj se ino odgovori. 8. I z g 1 e d sveta. Marija je vidila z naj večini veseljem, pa tudi z naj večini začudenjem, kak je Jezus, njeni sin več skoz izgled, kak z besedami čednost učil. On je htel ponižnost pred- gati, ali preje, kak jo je z besedami učil, se je htel v štalici naroditi. On je prišel nas vbožtva duha ino poter- pežljivosti v terplenji učit, ino vidimo ga v stani, gde mu vse fali, gde druga nema, kak malo slame ino sena ino vbo- žne plenice. — Tebi se, moj kristjan težko zdi, nauk evangelja spolnavati, ali poglej na božji izgled, ino vse te¬ žave se bodo zgubile. 123 H o 1 i t t a. Vrata nebeške, prosi za nas! O preblažena Devica! Eva nam je skoz svojo uepokoršino vrata nebeške zaperla , ti skoz tvojo pokornost vnovič odklenila. Po tebi je sin božji naš odrešenik, naš zveličar iz nebes na zemljo prišel, skoz te se je nam v Jezusu gnada božja prikazala, skoz te se naše molitve v nebesa vzdigavajo, skoz te pridejo verni ino zvesti slu- žebniki gospodovi v nebeško kraljestvo. Resnično si ti tiste vrata nebeške, fckoz ktere mi v nebeško domovino idemo. Prosi ali za nas grešnike; ker smo sami iz sebe nevredni v nebesa priti; smo si že tak dostikrat z gre¬ hom pekel zaslužili: ali ti si naše u- pauje, ti naša pomoč. Sprosi nam gna- do spokorenja ino stalnosti v dobrem: ter bomo skoz te leliko v kraljestvo nebeško prišli. Amen. 6 * 124 I z g I e d. Sveti Ignae ILojola. Kak smo mi skoz Marijo Jezusa, našega odrešenika dobili, tak tudi boljšega pota ne k Je¬ zusu priti, kak skoz Marijo, To najdemo v živlenju svetega Ignaci a. Ti svetnik, kterega si je previdnost božja posebno zvolila, si je skoz Ma¬ rijo naj večc gnade sprosil. On je bil prej vojšak, ino kdar je v boju ranjen er. ras betežati mogel, si je naprej vzel celo božji službi se darovati. Ali na pervo se je službi Marijini ofral, ktero je zmi- rom prosil, da bi ga svojemu božjemu sinu izro¬ čila. Kdar je enkrat v noči pred eno podobo Ma¬ rijino molil, da ga v gnadi in v milosti gorvzame, se mu prikaže blažena Devica s svojim božjim si¬ nom. Sveti Ignacius je od tega rasa na vse posvetno pozabil, ino samo božje pred očmi imel. Kdar je* ozdravil, je obljubo verne čistosti položil. V cer¬ kvi Device Marije v Monteserafi se je čez vse svoje grebe celega živlenja spovedal ino celo noč pred altarom Marijinem molil. Poznej je novi red (klo- šter) vpeljal pod imenom družbe Jezusove (Je¬ zuite), kteri je močno dosti dobrega storil, ino cerkvo božjo povišal. Eno tablico od Device Ma¬ rije je zmirom na persah nosil, ino ona mu se je dostikrat prikazala ino v vsili potrebah na pomoč bila. Blagor tistemu, ker Marijo sploh zvesto časti ino njoj se v vsih okolšinah živlenja pripo¬ roči! — 125 Nauk. Moli rad sv. ro/.enkranc, ino premišlavaj njegove skrivnosti. Štir ioo dvajseti dan. 2. Premišlevanje čez radosti Device Marije. Veselje Marijino pri Jezusovem odsmerlivslajenju; ve¬ selje Marijino, kdar je iznovič 1. svojega sina, 2. apostole, ino 3. druge verne vidila. 1. Veselje Marije, kdar je Jezusa vnovič vidila. Žalostna mati je Jezusa v terplenji do Golgote sprevodila, ii o do groba se jokala. Kakšnega veselja, kakšne radosti ino blaženosti je ter ne občutila, kdar ga je po takem terplenju ino ponižanju svetlečega od luči ino slave nebeške pa zagledala. Kakšno blaženo čutenje po tak velki žalosti! — Ino tak bode se zmirom godilo. Kdo z Jezusom terpi bode tudi od njega povišan ino vdele- žen slave nebeške. 426 2. Veselje Marije Device, kdarje apostole pa zagledala. Po smerti svojega božjega mojstra jno gospoda so se apostoli vsi razišli. Ža¬ lostni ino zapušeni so okoli hodili, kak čreda brez pastira. Na tretji dan je Jezus slavno od smerti vstanul, iuo Ma¬ rija je velko veselje imela, vi- diti, kak so se apostoli pa okoli svo¬ jega pastirja zebrali. Dostikrat si že ti moj kristjan Devici Mariji to žalost napravil, da si se od njenega sina lo¬ čil. Tak ji napravi tudi veselje, da se nazaj k njemu oberneš ino stalno pri njem ostaneš. 3. V e s e 1 j e M a r i j i n o, kdarje druge verne v idil a. Marija je vi- dila svojega ljublenega sina od smerti vstanega iuo z nevmerljivostjo obda¬ nega, tudi je spoznala, da je od smerti vstajenje svojega sina znamenje ino poroka vstajenja za vse verne. Ino v resnici je vidila, kak je že nekoliko izvoljenih z Jezusom ino skoz njegove zasluženja vstanulo. — Vera na od- smertivstajenje je naj veča pomoč ker- šanskega živlenja: ako smo mi pravi udi Kristusovi, tak bomo tudi njegove slave deležni. Ker je glava vstauula, 427 bodo tudi udi vstauuli. Skerbi se ali, j da že zdaj z gnado božjo od grehov vstaneš, iuo novo svetejše živlenje ži¬ viš, da boš enok k večnemu živlenju vstanul, ino z Jezusom nebeškega ve¬ selja vžival. H o 1 i t v a. Zgodna danica, prosi za nas! O preblažena Devica ino mati, ti si enako mili danici, nam Jezusa, luč pravičnosti, pravo luc sveta prinesla. Tvoje prikazanje na zemlji je bil za¬ četek onega srečnega dneva, na kteri nam se je zveličanje zgodilo. Skoz tvojo luc si teme prevzetnosti razti- rala ino raztrosila. Ti razsvetliš naše serca, ino nam daš Jezusa spoznati, v kterem je obilnost luči, resnice ino gnade. Blagor tistim, ki se od tebe vo¬ diti dajo, zakaj ti nje pripeljaš k večni luči. O dobrotljiva Devica, bodi tudi naša luč, naša svetlost, da se hudih del ogiblemo, ino v luči vere nepokvar¬ jeni hodimo, ino enkrat v večni luči Jezusa s toboj gledali ino hvalili bo¬ demo. Amen. 128 I z g 1 e d. Sveti papež Gregor. Za papeža, svetega Gregor a dobi Rim pa novo znamenje posebne obrambe Marijine. V tistem času je skoro v vsili deželah Europe velki pomor bil, posebno pa v Rimu. Bilo je strahovito gledati, kak so mertveca za mertvecom nesli, kak naglo so ljudje vmirali, brez da bi se prav k smerti pri¬ praviti mogli. Sveti papež so dali povsodi pokoro predgati, molitve ino procesje deržati, ino sami so obljube storili, ali pomor je, ne da bi popu- šal, še huje vladati začel. Ljudstvo je že v naj večcm strahu ino nevolji bilo, ter sveti papež se z vso gorljivostjo k Revici Mariji obernejo, ino se njeni skerbi priporočijo. Novo procesjo deržati velijo, pri kteri se je Marijin kip (podoba) od svetega Lukaža namalan ino glasovifi zavoljo nje- , govih storjenih čudežov, svetečno okoli nosil. Ti kip je bil v cerkvi, pod imenom Marije veče obešen, v ktero se procesja poda, ga dolj vzame ino s tim dragim zakladom od ulice do ulice (od gase do gase) ide. Ino glej, na enok pomor henja. Po vsih ulicah, gde je procesja šla, premine na mah ta kuga, rno kdar procesja do enega hrama, (ki se veli hram od svetega angela) pride, ino prek reke (vode), ktera pri mestu Rimu teče, iti na¬ meni, se prikaže en angel v človečji podobi, kteri je kervavi meč v mečnice vteknul na znamenje, da kaštiga skoz zagovorenje Marijino henja. V tistem času so tudi angeli pesmo: „Veseli se kralji¬ ca nebeška, Aleluja'-' zapeli. — Pred še s ne dolgimi letami (v septembru 1835) kdar je poznati beteg (bolezen) kolera celi Europi 129 pretil, so papež Gregor XVI. po izgledu svojih prehodnikov tudi povsodi predge, prošnje, pro- cesje ino druge pobožnosti deržati dali, da to kaš- tigo božjo odvcrnejo. Pri ti priliki se je pa tisti čudovitni kip Marijin okolj skoz mesto nosil ino nad grobom svetega Petra za častenje izpostavljen bil. Prenašanje tega čudovitnega kipa pa se je od časa svetega Gregora do časov papeža Gregora XVI. ne zgodilo, to je od leta 590 do leta 1835 ali celih 1245 let. Dragi kristjani, kak velka pomočnica je ali Devica Marija. Jas vem, da bode vas, veselilo, če vam tu tudi molitev napišem, ktera je na zadnji strani tega čudežnega kipa na medi napisana, ino sktero je že neki od njegnado ino pomoč sprosil: Bodi češena, naj višja kraljica mi¬ ru, presveta mati božja. Skoz presveto serce Jezusa tvojega sina, vladara mi¬ ru včini, da se njegova jeza vtolaži, ino da čez nas v miru vlada. Spomni se o naj dobrotljivša Marija Devica, da od vekomaj ne ima nijenega, kteri bi nebi vslišan bil, če je za tvoje zagovorenje prosil. Skoz tako zaupljivost obudjen, pridem jas k tebi. O mati besede, neza- verži moje prošnje, temoč poslušaj njo milostivo, ino vsiišaj me, o dobrotljiva, o mila, o sladka Devica Marija. Amen. N a u k. Govori rad od takih reči, kteri Mariji na čast služijo, ali k zaupanji na njo opominjajo. * 130 Pet ino dvajseti dan. 3. Premišlevanje čez radosti Device Marije. Veselje Marijino pri vnebohodi svojega sina, posebno kdar je premislila: J. Kam je šel, 2. s kom je šel, ino ,3. zakaj je v nebesa šel. 1. Kam je Jezus šel. Jezus je šel v nebesa, da v oblast prime svoje večno kraljestvo. On je šel v hišo sVojega očeta, cilj svojega potovanja, v počinek po tak dostih ino težkih de¬ lali, da zadobi krono za toliko presta- nega terplenja. Ta misel je blaženo Devico Marijo z naj večo radostjo na¬ polnila. Zmisli tudi ti večkrat na ne¬ besa, ino ti boš težave ino nadloge svojega živlenja ležej preterpel. Nebo je tvoj dom, vsaki dan si moreš pri¬ zadeti, njemu bližej priti, skos dela ino djanja ljubezni, skoz zdihavanje ino kreposti. 2. S kom je Jezus v nebesa šel. Marija je vidila Jezusa v nebesa iti, obdanega od brezštevilne množine 131 svetih duš, ktere so do tečas v pred- pekli na svoje odrešenje čakale; vze- jni si ti to dobro k serci: Jezus ide v nebesa, ali ne sam, temoe z množino svetih duš. Neki si misli, da sim samo jas le zveličan, naj drugem gre, kak če. Ali ti se močno vkaniš: Ljubi bližnega kakor samega sebe* Skerbi ali, da telko duš, kak je le mo¬ goče k Bogu pripeljaš. Na tako vižo boš ti Jezusovo terplenje počastil, nje¬ govo ljubeznivo serce razveselil, ino sebi velke zaslužbe pripravljal. 3. Zakaj je Jezus v nebesa šel. Po dokončani odrešitvi je Jezus v nebesa šel, da ljudem prostor ino mesto pripravi, ino za svojo božjo ma¬ ter tron, na kterem jo če čez vse duhe božje povišati. Kakšne želje je ter Ma¬ rija imela, za svojim sinom iti, ino na veke z njim zjedinjena biti. Alj mi ne¬ srečni v naših posvetnih željah, ino skerbih pokopani skoro nikdar nezmi- sliino na prebivališe nebeško. Začnimo enkrat drugači misliti, ino to iskati, kaj je resnično dobro ino hasnovito, — kaj je večno. Naše mesto je tam gor, skerbimo se ali, da bomo vredni ga enok prijeti. 132 1 o I i t v a. Zdravje bolnikov, prosi za nas! U vsili telesnih boleznih, in u vsih dušnih terplenjih si ti naše pribežališe, naša pomoč, o preblažena Bogorodniča. Koliko bolenim si ti zdravje sprosila! Na tvojo mogočnost ino dobrotljivost tudi mi zaupajoči, te prosimo, ozdravi naše bolezni, ino daj nam popolno zdravje na teli ino na duši, da mi tak bolj služiti zamoremo tvojemu božjemu sinu ino tebi. U vsakem časi podeliš ti bolenim trošt ino pomoč, ti sprosiš njim zdravje, če k njihovemu zveličanju služi. Ti si njim na pomoč, da blaženo ino srečno vmerjejo. Bodi tudi nam na pomoč, o mati polna ljubezni, sprosi nam, da bomo brez vsega terplenja, ali pa poterpežljivost ino vdanje v božjo sveto voljo, da vse težave ino nesreče k našem zveličanju preterpi- mo. Amen. 133 I z g I e d. Sveti Filip Kerius. Sest ino dvajstega majnika sveti sveta mati cerkev praznik svetega Filipa Nerija. Ti svet¬ nik je bil v šestnajstem stoletji lepota cerkve božje, ino si je toliko zasluženj pripravil, posebno v rim¬ skem mesto, da ga s pravico apostola rimskega imenuje. Že v svojem detinstvi je lepo se zader- žal ino rad mater božjo častil. Njo je on za svojo mater, svojo ljubezen, svoje veselje, svoj trošt imel, ino cele noči njoj na čast molil. Zato mu se mati božja tudi večkrat prikaže, ga trošta, razve- seluje ino v kreposti poterdi. V svojiii starih le¬ tali je enkrat zlo zbetežal ino vsi vračniki so mu že živlenje odrekli. Na enok se začuje, kak je naš svetnik te besede kričati začel: O moja naj svetejša mati, o naj ljubeznivejša mati, naj slaj¬ ša, preblažena mati! Pri tem kriči pribežijo neki mešniki ino vračniki k njegovi postelji, ino za¬ gledajo svetnika več kak tri pednje visoko čez po¬ steljo vzdignjenega, v zraki (lufti) visečega z raz¬ petimi rokami, kak da bi koga obiniiti (objeti) htel. Poln veselja je klical: O moja presveta ma¬ ti, moja gospodarica, jas nisim vreden, jas si nezaslužim, da ti k meni prideš, da mene obišeš ino vračiš. Kaj bom ter mogel za te storiti, če me ozdraviš, jas ki sim nikdar ne ničesa dobrega včinil. Celo prestrašeni so nazočni okolj njega stali, eni se od veselja plakali (jokali), drugi od straha tre¬ petali, ino kdar gaje en vračnik pobaral, (vpra¬ šal, popital), kaj bi htel, si leže Filip iznovič na posteljo ino odgovori: Jeli ste ne preblažene 134 Device Marije vidili, ktera je prišla, da mi moje bolečine odvzeme. Kdar je to zre- kel, pride pa k sebi, ali kdar je spazil, da je več judi v hiši, si pokrije z rokami lice ino se začne lokati. Ker so vračniki se bali, da bi mu nebi premnogo govorenje škodilo, so mu rekli: Zdaj je zadosti oča; ino kdar so hteli njegovo žilo pošlatati, kak bi bila, njim odgovori: Meni ne- treba vaše pomoči, blažena Devica je pri meni bila, ino me zvračila. Ino v res¬ nici so ga na enkrat zdravega vidili, ino drugi dan je že vse svoje navadne dela opravljal. Sveti Filip pa je druga nič ne storil, kak vsim, kteri so k njemu prišli, rekel: Znajte moji otroci, ino verujte mi, da nema boljega sredstva, od Boga gnad zadobiti, kak skoz presveto Devico, zmolite ali dostikrat besede: Marija Devica, mati božja, prosi za me svojega Jezusa. Tako pomoč je sveti Filip od Marije De¬ vice dobil, ali ne samo za se, temoč tudi za dosti drugih sprosil. Skoz prošnjo k Devici Mariji je svojemu prijatelju Cezaru Baroniju zdravje spro¬ sil, ino mnogi, kterim je to kratko molitvico: „Devica Marija sprosi meni grešniku svojega Jezusa“ moliti velel, so od nje po- željeno moč zadobili. Zmoli ali moj kristjan več¬ krat to molitvico, ino ona ti bode vselej na pomoč. Nauk. Včini dnes kaj dobrega Mariji na čast; na priklad zmoli: sveti roženkranc, ali pa ktero dru¬ go molitvo. 435 s/ Šestino dvajseti dan. 1. Premišlevanje vez živlenje Device Marije. Kakšne so bile misli Device Marije? Bile so popolne ino svete: one so zmirom bile naravnane: 1. na Boga, kteri je za nas človek postal, 2. na, za nas v presvetem zakramentu skritega Boga, ino 3. na, za nas na križu vmirajočega Boga. 1. Na Boga, kteri je za nas človek postal. Cez to skrivnost se je Marija sploh čudila, ino kak člo¬ vek zmirom na to misli, kaj naj bolj ljubi tak je tudi Devica Marija na svojega sina, kterega je čez vse lju¬ bila zmirom mislila, ino še več iz tega vzroka, ker je ona od svete Trojice izvoljena bila, večno besedo Boga c, človečjitn mesom obdati ino obleči. O da bi mi to skrivnost zmirom pred očmi imeli! Da bi mi zmisel tolik besed za- stopili: Beseda je meso postala ino med nami prebivala. 2. Na, za nas v svetem za¬ kramentu skritega Boga. Po vne¬ bohodi Jezusa Kristusa je Mari- 13G ja vsaki dan k špižanji šla, ino eni pravijo, da so podobe svetega zakra¬ menta od enega zavživanja do drugega v njoj ostale. S kakšno pobožnostjo, s kako ljubeznjo je Marija Boga v svetem zakramentu molila, ino v svoje serce prijela, kterega je enok od sve¬ tega Duha spočela, ino za naše zve¬ ličanje porodila! Ge mi od drugih svet¬ nikov beremo, da so pri zavživanju svetega rešuega tela od radosti in lju¬ bezni celo obnemogli, s kakšnim čutom je ter sama mati božja napolnjena bila! — Pri svetem obhajilu zadobiš ti J e- zusa tvojega gospoda, tvojega Boga, ali kak se ti pripraviš za to božjo mi¬ zo? Kak se z Jezusom zaderžiš po svetem zavživanju? Sprašavaj se ino poboljšaj, kaj je za poboljšati, da ti te gnade zastonj ne primes. 3. Na križu za nas v mi raj o- čega Boga. Marija je stala pod kri¬ žem svojega ljublenega sina, je vse njegovo terplenje vidila, ino sama ob¬ čutila. Tote žalostne skrivnosti, so tak v njenem maternem sercu tičale, da je na tiste najnč ne za kratek čas poza¬ biti mogla. Zmirom je imela to terplenje v pomneži, nepreuehama je na nje mi- 137 slila — Premišlavaj tudi ti zmirom ter- plenje Jezusovo, iuo ti češ v njemu močno opominjanje ino obudenje k do¬ bremu najti. II o 1 i t v a. Pribežališe grešnikov, prosi za nas! O mati snidenja, ti nobenega neza- veržeš, kteri k tebi pribeži. Tudi naj veče grešnike ti miJostivo spremeš, če v dulii pokore ino s ponižnim, z gri- vanim sercom pri tebi pomoč išejo. Ti za nje pri Jezusu, svojemu božjemu sinu, našemu gospodu iuo sodniku pro¬ siš. Ti obraniš nje pred kaštigami nje¬ gove ojstre pravičnosti. Ti braniš nje proti nastornostim peklenskega sovraž¬ nika, ti iz njihovih sere izliraš zdvo- jenje, ino viiješ v nje sladki balsain upanja. O koliko grešnikov si ti moči peklenski že odtergala! Koliko si njih na pokorno poboljšanje živlenja spravila! Vsmili se tudi čez nas. K tebi zdihavamo, k tebi kričimo revni otroci Eve. Sprosi nam gnado, da mi naše grehe zgrevamo ino nikdar več v nje ne padnemo. Pomiri nas s svo- 138 jim sinom ino izroči nas svojemu sinu v naši smertni uri. Amen. I z g I e d. Marija Egiptovska. Kdor je velko nesrečo imel, grešno živlenje živeti, nič boljšega storiti nima, kak z grevanim sercom k Mariji vteči, da skoz njeno zagovorjenje gnado ino odpušenje svojih grehov zadobi. Med do¬ sti drugimi je to zvedla tudi Marija Egiptov¬ ska. Cemo njeno celo živlenje pregledati: Z dvanajstimi letno' je prišla v mesto Aleksan¬ drijo, gde je dolgo u vse fele grehih živela. Kda je enkrat dosti ljudi vidila, ki so v Jeruzalem na božji pot (kirfanje) šli, da tam praznik povi¬ šanja svetega križa svetijo, se pridruži tudi Ma¬ rija k njim na pot, na kterem je še sploh grehe nečistosti storila. Kdar je na rečeni svetek ljudstvo v cerkev šlo, gde je sveti križ za častenje izpo¬ stavljen bil, ide tudi Marija v cerkev. Ali kdar do vrat pride, jo skrivna v roka nazajderži, ino nje ne pusti v cerkev stopiti. Čez to se ona vsa prestraši, ino nije dvojila, da se nji zavoljo njenih grehov u- hod v cerkev brani. Začne se tedaj bridko jokati. Kdar je en čas tak jočeča in zdihavajoča stala ino si od razžalenja na persa tolkla, zagleda na zidu Devico Marijo namalano. Ti pogled jo o- krepi, ona se obeme k nebeški kraljici z besedami: Presveta Devica, mati božja, jas vem, da sim nevredna zavoljo mojih velkih grehov, k tebi oči pozdignuti. Ti si čista Devica brez vsega madeža, ti moreš ali tako nečisto dušo, kak je moja, sovra- 139 žiti. Dostikrat sim jas čula, da je odre¬ šenik, kterega si v tvojem devičjem kri¬ lu nositi srečo imela, na svet prišel, da grešnike k pokori spravi. Jas te zaro¬ tim, bodi meni zapušeni grešnici na po¬ moč. Daj o nebeška kraljica, da jas v cerkev stopiti ino tisti dragi les pogle¬ dati smem, na kterem je tvoj sin svojo kerv prelil. Jas ti naproti obljubim v imenu odrešenika mojega, da v bodoče nečem več v moje velke ino strašne gre¬ he nazaj padnuti, temoč, kdar mu se pri svetem križu pomolila, vse odreči ino ta iti, kam me ti peljala bodeš, o sveta Devica, moja srednica, moja vodnica. Kdar je to molitev dokončala, občuti v sebi velko zaupanje, pa skusi v cerkev iti, ino zdaj nji več niše ne brani. Ona v cerkev stopi, moli z dru¬ gimi pri svetem križu, verže se na kolena, kušne pobožno sveto mesto, globoko genjena čez božjo smilečnost, kteraje zmirom pripravljena grešnike gorvzeti. Kdar je tak svoje molitve dokončala, se oberne nazaj k tistem Marijinem kipu na zidu, poklekne pred njim, se zahvali za zadobljeno gna- do, ino prosi goreče, da njej zdaj naj pot pokore ino poboljšanja pokaže. Začuje pa iz daleč toti glas: ,,Prek Jordana češ ti mir najti.“ Hitro vstane ino govori plakajoča, z očmi na Ma¬ rijino podobo obernjena: „Devic Devica! ti, skoz katero je ljudem zveličanje pri¬ šlo, ne zapusti me, jas te za to ponižno prosim.^ Potler hitro prek Jordana ide, ino se skrije v naj veči šumi ene pušave. Tu je črez če- tirdeset let sveto živela, ino ojstro pokoro delala, dokler je ne z Jezusom pomirena, sveto vmerla. 140 Kak liasnovito je ali ne za grešnika, da se k De¬ vici Mariji obeme, ino pod njeno obrambo, pod njenem napelavanjem na stezo pokore ino pobolj- šanja stopi. Na tako vižo lehko grešnik od Boga ne samo gnado dobi, temoo še tudi velki svetnik postane. Nauk. Glej, da pobožnost k Mariji pri drugih obu¬ diš , ino njo dostikrat za odpušenje prosi za vse razžalenja, ktere se njenem sinu vCinijo. Sedem ino dvajseti dan. 2. Premišlevanje čez živlenje Device Marije. Kakšni so bili govori Marijini? Ona je zmirom go¬ vorila : 1. od Boga, 2. za Boga, 3. z Bogom. 1. Marija je zmirom govori¬ la od Boga. Usta naj raji od reci govorijo, kterih je serce polno. Ino Marija, ktera je z Bogom zjedinjena bila ino z ljubeznjo do njega vsa na¬ polnjena, — od koga drugega bi ali 141 ona s pervimi kristjani govorila, kak od Boga. Njene besede so vse bile od naj gorecejše ljubezni do Boga, one so enake žarečim strelam v vse serca vderle ino vse serca užgale. — Ker ti tak malo od Boga govoriš, jeli s tem ne pokažeš, da si slab v ljubezni do njega? Tendar nima močnejšega sred¬ stva, ljubezen do Boga zderžati ino povikšati, kak če dostikrat se od Bo¬ ga ino božjih reči govori. 2- Za Boga. Kdar je Devico Ma¬ rijo kdo obiskal, kak skerbno je ter ne na vsako besedo pazko imela, ktero je zrekla, ona je tako rekoč vsako be¬ sedo predin vagaia, kak je njo zgovo- rila. Vse, kaj je rekla, je bilo za božjo čast ino povišanje. — Ce ti zmirom od Boga govoriti nemoreš, tak vendar govori za Boga, to je: govori tak, da se Bogu dopadeš, govori iz te namere, se njemu dopadnuti, govori, ali ne fi¬ go var j aj , temoč vsaka beseda naj bo na večo čast božjo. 3. Z Bogom. Marija je dosti več z Bogom, kak pa od ali za Boga go¬ vorila. Njeno celo živlenje je ne bilo druga, kakor stanovitna molitev, celo v tistih urah, v kterih je spaja, je nje- 142 no serce z Bogom zjedinjeno bilo. Kak¬ šna blaženost, že tukaj na zemlji z. Bogom tak zjedinjeu biti! — Ali ta bla¬ ženost nam tudi pokaže našo revnost, našo nepopolnost. Položimo roko na serce ino odkritoserčno spoznajmo, kak redkokrat, kak nemarno, kak kralki čas mi molimo. Mi nenajdemo zadosti časa, da Boga molimo, ali koliko časa ne po¬ trosimo z lenobo ino nemarnostjo. Nam se nekako težko zdi, kdar moliti mo¬ remo, ali odkod to pride? odcod, da smo ne z ljubeznijo užgani. Ino ven¬ dar bi molitva naše naj milejše delo, naša šola, naš trošt, naša moč ino živ- lenje našega živlenja biti mogla. Go¬ spod uči nas moliti! Mati Gospo¬ da, sprosi nam dar molitve: mi smo ter zadosti bogati, če le dobro moliti ve¬ mo : zakaj, kteri prav moli, zadobi, za¬ kaj prosi. m o 1 i t v a. Troštarca revnih, pomočnica kristjanov, prosi za nas! O ljubezniva mati, nikdar je ne ni- kdo k tebi zastonj pribežal. Naj smo v kakšni bte potrebi, v kakikoder rev- 143 nosti, pri tebi vselej pomoč ino rešenje najdemo. Ti si troštarca revnih, ti su¬ šiš solze tih, ki v ti solzni dolini se k tebi obernejo. Ti si pomočnica krist¬ janov : kak mati Kristusova si ti tudi mati, braniteljca in zagovornica vsih kristjanov. O dobrotljiva mogočna ma¬ ti, bodi nam na pomoč, ino reši nas iz vse nevolje, iz vse revnosti. Pridi krist- janskem ljudstvu na pomoč, vsmili se čez verne, obrani cerkev tvojega sina, da njeni sovražniki ino ueprijatelji nič proti njoj ne zamorejo, ponižaj njene protivnike, povišaj tiste, ki tvoje ime nazivajo, ino v te zaupajo. Pokaži, da si mati naša. Prosi za nas vse, da bo¬ mo kristjansko živeli, ino se enkrat s Kristusom veselili u večnosti. Amen. I z g 1 e d. Sveta Maria Magdalena de Paecis. Sveta cerkva obhaja na d nesni dan svetek sv. Device Marije Magdalene de Paccis; čemo si ali to svetnico dnes pri častenji blažene Device matere božje za izgled vzeti. Na ti devici je Bog posebno razodel čudeže v svoje ljubezni, vsegamo- gočnosti ino modrosti. Ze v detinstvi je njo z le¬ pimi gnadami obdaril, da je kak angelce živela. Posebno je pazko imela na čistost svojega serca, 144 lilo je za obderžanje te čednosti zmiroin Marijo na pomoč prosila. Poznej je v klošter karmeli- tarski stopila, ino od tega časa še zrečo pobožnostjo Bogu služiti začela. Vsim svojim sestram je po¬ sebno častenje Device Marije naročila, naj bolj pa častenje svetkov Marijinih. Pa je tudi od Ma¬ rije dosti gnad zadobila, ino razsvetlenje, mater božjo sploh bolje ino čisteje spoznavati. Alj ne jetota svetnica nezmerne ljubezni samo do Marije imela, tetnoč tudi do križanega Jezusa. Zato si je tudi vso tcrplenje želeja ino zmirom pravila: Terpeti ino ne vm r e ti. Ce ravno je svojega nebeškega že¬ nina iz vsih moči ljubila, je vendar prej terpeti želela, kak brez terplenja nebeško zveličanje za- dobiti. Jezus njoj tudi velke terplenja pošlje, bo¬ lezen čez bolezen, ali vse žalosti ino bolečine je stanovitno in z ljubeznijo preterpela, dokler je ne svojega svetega živlenja končala v letu 1607 . O da bi tudi mi sv. Marijo Magdaleno nasledovali ino posebno v terplenju tak, kak ona poterpežljivi bili. da bi tudi mi na mater božjo v naših terp- lenjili tak zaupali, ter bi gotovo zvedli, da je ona troštarca revnih, mati smilenja, ino pomočnica vsih svojih otrok ino zvestih služebnikov Kristusovih. Nauk. Kdar mimo kterega Marijinega kipa greš, se mu vsikdar prikloni ino reči: Cešena si Mari¬ ja, mati milosti, ali pa: Devjca Marija, prosi za nas. 145 Osem ino dvajseti dan. 3. Premišlevanje čez živlenje Device Marije. Kako je bilo djanje Marijino, kakšne njene dela? 1. v delavnem živlenji, 2. v premišlavnem živlenji, 3. v bogomilem živlenji. 1. Delavno živlenj e Device Marije. Delavno živlenje se veli tisto, katero za srečo ino blagor bližnega dela ino skerbi. Po srnerti ino po vnebohodu svojega sina se je bila Marija za srečo ino zveličanje jogrov Kristusovih naj bolj skerbela, ona je nje troštala, opo¬ minjala, podučila ino v veri poterdila. Ino ti moj kristjan, koliko prilike imaš svojemu bližnemu koristiti (k haski bi¬ ti) ? Ali zakaj tak malo včiniš. Jeli ne veš, da je kak tvoja duša, tudi duša tvojega bližnega za drago ceno kervi Kristusove, odkupljena? 2. P r e m i š 1 a v n o ž i v 1 e n j e D e- vice Marije. Premišlavno živlenje se veli tisto, ktero premišlava božje reči. — Ino kdo zamore zastopiti, kak 7 146 velki dar premišlevanja je Marija imela. Več kak kdokoder drugi je ljubila ona nebeško, iuo nobeden človek je božjih skrivnosti še ne tak spoznal, kak Ma¬ rija. Tak tudi ti na Boga večkrat zrnisli, zdihavaj k njemu, zmoli kdahte kakšno kratko molitvico, zmisli na njega pri deli, ofraj vsako delo Bogu, ino ti si s tem velke zasluženja pripraviš. 3. Bogomilo živlenje Device Marije. Bogomilo živlenje se veli ti¬ sto, v kterem človek se za dobro ino srečo bližnega skerbi, iuo poleg tega tudi zmirom na Boga misli. Tak je Ma¬ rija živela. Kdar je Marija kaj dobre¬ ga svojemu bližneinu storila, vselej je tudi Boga zaprosila, naj njeno delo bla¬ goslovi, naj njeno djanje žegna. Zdaj je molila, zdaj milodare delila, zdaj k Bogu zdiliavala, te pa bližnemu poma¬ gala. O blaženo delo! Naj veča za¬ služim je, če se bližnemu kaj dobrega stori. Jezus pravi, kaj koli bodete naj menjšemu mojih bratov do¬ brega včinili, to meni včiuite. Premisli te besede moj kristjan ino bodi milostiv, pripravljen, ino veseli se, 'če svojemu bližnemu moreš kaj dobrega včiuiti* 147 M o 1 i t v a. Kraljica angelov, prosi za nas! O visoka kraljica! ti presežeš sa¬ me angele nebeške s tvojimi zaslužba- mi, gnadami ino svetostjo. Vsi duhi ne¬ beški se pred toboj ponižajo, ino te hvalijo, kak pervo, naj popolnejšo med vsemi stvari, kakti od Boga med vse¬ mi ženami žegnano, ktera je vredna bila, (istega poroditi, kteri vsemu, kaj je, bitje ino živlenje podeli. Čast ti bo¬ di na troni slave, na kterega te je Bog povzdignul! Bodi tudi naša kraljica, naša gospa, mi te milujemo z nebeški" mi dulii, ino se vdamo pod tvojo obram¬ bo ino pomoč. Poglej na nas milostivo, ki v telko nevarnostih se znajdemo, prosi za nas pri Jezusu tvojemu sinu, da mi čistost angelov nasledujemo, ino enok z njimi ino s teboj Boga gleda¬ mo ino hvalimo na vekomaj. Amen. I z g 1 e d. Sveti Alojz Goncaga. Če prehlajena Devica posebno ljubezen do tistih duš ima, kakšno dopadenjeje te na svetem 148 Alojziji imela, kterega sveta mati cerkev ravno zavoljo njegove čistosti ,,angelskega mladen- ča“ imenuje. Tudi pravijo, da on svoje sveto živ- lenje samo zagovorenji Device Marije zahvaliti ima. Njegova mati se je namreč pri njegovem rojstvi v velki nevarnosti znajšla, ino vračniki so spoznali, da bode dete težko pri živlenju ostalo. Ali po¬ božna ino brumna mati je, kdar je čula, da nije človečje pomoči, vbežala k blaženi Devici Mariji ino obljubila, da bode, če srečno porodi, z dete¬ tom v Marijo Lovreto šla, ino tam blaženi Devici posebno zahvalila. Ino zares je srečno porodila. Alojz te gnade nikdar nepozabi, ino zmirom je rekel, da je on služebnik Marijin, ino da on nji vse zahvaliti ima. Zato je že kak mali otrok po¬ božno živel ino molil, ino že v svojem sedmem letu si eno posebno uro odločil, gde je Devico Ma¬ rij o častil. V devetem letu pride v mesto Flo¬ renco (na Laškem), gde se je ne samo lepo šo¬ lal, temoč tudi v čednosti ino brumnosti prihajal. Kdar je enkrat lepo Boga molil, ino skrivnosti svetega roženkranca premišlaval, je tak genjcn bil, da je že v devetem letu obljubo večne čistosti sto¬ ril. On je potler tak sveto živel, da je najnč ne ene nečiste misli imel. Od svojega dvanajstega leta se je vsako soboto ino pred dnevom kterega Ma¬ rijinega svetka pri kruhi ino vodi postil, ino potler je v mašni stan stopil, če je ravno iz grofovskega roda bil. V družbi Jezusovi (v kter red je on sto¬ pil bil) je kak izgled pokornosti, čednosti, poni¬ žnosti ino pohlevnosti živel. On je že mladi vmerl (ne še celo štir ino dvajset let star), ali vendar bogati na zaslužbah za nebesa. On je zdaj pri Je¬ zusu in Mariji, ktera je tak močno ljubil. Blagor tistim, kteri po njegovih stopinjah hodijo. — 149 Nauk. v'* Preterpi iz ljubezni do Jezusa ino Marije tso terplenje, ino nosi iz ljubezni križ, kte- rega ti Gospod Bog naloži. Devet ino dvajseti dan. 1. Premišljevanje tez nebovzetje Device Marije. točenje Device Marije od tega sveta je posebno zna¬ menito : 1. zavoljo zaničevanja tega sveta, 2. zavoljo poželenja za nebesami, 3. zavoljo ljubezni do Boga, kakti naj veče do¬ brote. 1. Zavoljo zaničevanja tega sveta. Marija je bolje, kak kdokoder drugi praznost ino minljivost tega sve¬ ta ino časnih reci spoznala, ona je ni¬ kdar ne na zemeljskem ali posvetnem visila, zato je tudi njeno locenje od tega sveta bilo, mirno, leliko, kajti nič je ne njenega serca nazaj deržalo. Žali Bog, to se ne godi vsakemu, ino naj menje tistemu, kteri svoje serce 150 zmirom na posvetne reci ravna, ino svoje upanje na minljive, prazne, s^cio časne reci stavi. Njegovo locenje ud tega sveta bode žalostno, bridko, težko- 2. Poželenje Device Marije za nebes a mi. Marija je starost od tri ino sedemdeset let dosegnula. Kak težko je ali nje ne stalo, ker je tak dolgo od nebes, za katerimi je zmirom hrepenela ino poželela, oddaljena bila. Smert je njoj prav prišla, kajti skoz njo je v nebeško domovino pripeljana bila. Velka je njena radost bila, da je že tak blizo nebes stala, ene stopinje še je trebalo, ino ona vstopi v nebeško kraljestvo. -— O kak zlo smo mi za pomilovati, da na tak nevoljnem rev¬ nem mestu radi visimo , da to solzno dolino tak močno ljubimo ino našo pravo domovino, nebeški Jeruzalem celo iz oči ino iz glave zgubimo ino poza¬ bimo ! 3. Ljubezen Marijina do Bo¬ ga, k akti naj veče dobrote. S vso resnico ino pravico se reče, daje božja ljubezen vzrok Marijine smerti bila. Premisli, kak tota visoka žegnana Devica na vbožni postelji ležeča, s kleujeuimi rokami na persah, je oči k 151 nebu vzdigavala, ino z naj večo Iju— be$njo napolnjena ta v večnost odišla. -- O srečne smerti! blaženo ločenje \ h tega sveta! Da bi tudi nas zadnji zdihlej poln ljubezni do Boga bil. Kak srečno, blaženo ino veselo bi mi ter vmerli! ]TI o 1 i t v a. Kraljica očakov, kraljica pre¬ rokov, prosi za nas! O Marija, kraljica nebes ino zem¬ lje! skoz tvojo čistost, svetost, moč zaupanja v Boga, ino upanje na odre¬ šenje ljudi, ino druge obljube ino obe- čanja božje si ti vse patriarhe daleč nadsegla. Ti si skoz čisto spoznanje skrivnosti božjih, skoz živo vero vse preroke presegla. Ti si gospa ino kra¬ ljica, kak enih, tak drugih. Vsi so za tobo hrepeneli, vsi tebe želeli, vsi se čez tvoj prihod veselili, kak na zače¬ tek zveličanja. Vsi tebe hvalijo ino po¬ višajo, v nebesah kakti svojo kraljico ino gospodarico čez vse stvari. Sprosi nam živo vero ino terdo zaupanje, s katerim so sveti očaki ino preroki ne- 152 besa zadobili, daj nam njihovo popolno ljubezen doseči, v ljubezni prihajati, iuo do konca našega živlenja ostati, dat^ be enok s patriarhi ino preroki ino z vsemi zvoljenimi Očeta, Sina ino sve¬ tega Duha častimo ino hvalimo na vse večne čase. Amen. Izgled. Sveti Štefan, kralj Vogerski, Sveti Štefan, pervi kralj vogerski je bil po¬ sebni častitelj blažene Device Marije. On se je na- rodil v Ostrogo nji v letu 969. Njegov oba, Gej za, oeterti vojvoda vogerske zemlje, ino nje¬ gova mati Sarolta, sta naj preje pagana (ajda) bila, ali sta se vendar še pred rojstvom svojega sina na keršausko vero obernula. Štefan je bil lepo izrejen ino je v vsih krepostih veselo prihajal. Po smerti svojega očeta je on kraljestvo prevzel, ino njegova perva skerb je bila, keršansko vero v svoji zemlji vpeljati, ino malikavstvo zatreti. To je bilo težko spočetje, kajti veči del njegovih pod¬ ložnikov še je malike molil. Ali on je svojega za¬ upanja ne na ljudi, ampak na Boga stavil, kterega sveto reč je branil. Da bode oseguren (zagvišan) božje pomoči je Devico Marijo, ktero je že od svoje mladosti zvesto častil za pripomoč prosil, ino tak mu je bilo mogoče, sveti evangelj v svojo zemljo vpeljati. Kdar se je to zgodilo bilo, pošle poslanike v letu 1000 po Kristusovem rojstvu v Rim, da občnem očetu vernih, svetemu papežu 453 svoje keršansko kraljestvo priporoči, ino vse to, kaj je v vogersiii zemlji za cerkev napravljeno ino včinjeno, poterdijo ino mu ime kralja nositi dovo¬ lijo. Papež Silvester II. dajo poslanikom kraljevo krono, obdarijo novega kralja z enim križom, za znamenje apostolstva njegovegajno njegove gorlji¬ vosti za i razširanje evangelja. Stefan se je dal z naj večo lepoto ino svečanostjo za kralja kronati, ino je pri ti priliki Devico Marijo za braniteljco ino patronico svojega kraljestva si zvolil, ino njoj na čast lepo cerkev v mestu Alba, gde je on po- tler prebival, zidati dal. Od tistega časa Vogri De¬ vico Marijo za svojo deželno patronico častijo. Štefan je sam sveto mater božjo lepo častil ino v vsaki potrebi od nje si pomoč prosil. Sveti kralj seje enkrat tak spreoblekel, da ga je niše ne poznal ino je okolj hodil ino vboge- ime ali almoStve sirotam ino vbogini daval. Med timi šterci (petlari, kodari) so bili neki tudi v raz- uzdani nezastopni, ino grobjanski, kteri čez S t e- fana padnejo, ga bijejo ino mu s silo vse dnarje vzemejo. Aii on je to vse poterpežljivo preterpel, ino je rekel: Toti so tudi služebniki Je- z u s a, ino m oj i brati, ino tak n j i m jas odpustim. Kdarjc za svojo zemljo ino na čast božjo zadosti včinil, ga je Bog k sebi pozval. On je vmerl 15. augusta, kak na naj veči svetek ma¬ tere božje v letu 1038, ino je šel ta v večno kra¬ ljestvo, gde z nebeško kraljico Devico Marijo, kra¬ lja nebes ino zemlje časti ino hvali. Nauk. Nebodi nikdar nepoterpežljiv ino hude volje v nadlogah. Zmisli si na Jezusa: brez terplenja •■'t 154 ino križa ne moreš v nebesa priti. Odpusti vsim iz ljubezni do Marije, kteri te razžalijo ali svadijo. Trideseti dan. 2. Premišlevanfe čez nebovzetje Device Marije. Prihod Marije Device v nebesa je bil znamenit: 1. Zavoljo veselja ljudi, 2 zavoljo sprevoda angelov, 3. zavoljo sprijetja njenega sina božjega. 1. K d ar j e M a r i j a v n e bo šla, veselili so se ljudje. Kdar so verni z naj večo dostojnostjo ino spo¬ dobno pobožnostjo sveto telo Marijino pokopali, so se pri grobu skoz tri dni nebeške pestite cule. Kdar je tri dni minulo, je tih pesem več ne slišati bi¬ lo, ino kdar so grob odperli, najšli so samo perte fruhe) v ktere je sveto telo omotano bilo, ali trupla so več ne naj¬ šli. Skoz višje razodenje so zvedili, da je zlata posodba, sveto telo, v kte- rem je Jezus prebival, v nebo vzeto. S kakšnim veseljem, s kak radostnim 155 kricoin ino hvalopesmami so ter verni vstajenje ino vnebovzetje Marije sve¬ tili! Zjediuimo mi naše želje z njiho¬ vimi. Zahvalimo Bogu za čast, ktero je Mariji včinil, ino si zmislimo, da je ona naša nebeška mati, da je ona na¬ prej odišla, svojim otrokom mesta pri¬ pravljat. 2. Pri v nebo h oj e nji so Ma¬ rijo angeli sprevodi li. Zveličani dubi so nebesa zapustili, ino svoji kra¬ ljici naproti hitijo, da jo spremijo ino pe- vajoči ino hvaleči v nebeško kraljestvo vpelajo. — Da bi tudi enkrat moj an¬ gel varuh neni naproti prišel, ino me po moji sinerti naravnoc v nebesa peljal! Prosi moj kristjan njega za to gna- do, ino prosi tudi posebno Marijo, da njo skoz njeno zagovorenje zadobiš. 3. Kak je Jezus Mari jo spri- jel. Jezus naš božji zveličar je sain svoji materi proti prišel, da jo v večno čast pelja, ino na tron slave nebeške povzdigne. Marija vodjena od svojega ljublenega sina je šla v nebo skoz rede angelov ino izvoljenih Gospoda. — Bla¬ žen tisti, kteri na Jezusa zaupa, se njemu v naročaj verže, ino svojo ma¬ ter božjo ljubi ino časti. Toti slobodno 156 pričaka, da bode enok v zveličanje prišel, ino Jezusa ino Marijo brez kon¬ ca ljubil. M o I i t v a. Kraljica apostolov, kraljica marternikov, prosi za nas! O Marija! apostoli ino mučeniki so za povišanje božje naj težje dela sto¬ rili, naj žmetnejše ino naj vece ter- plenja preterpeli, ino zadnjic svojo kerv prelili, ali vendar si ti vec, kakor kdo- koder drugi za Boga storila, za Boga prenesla. Skoz tvoj izgied ino tvoje opominjanja si ti apostole obudila, tro- štala, poterdiia: v terplenji si nje skoz stalnost, stanovitnost ino v ljubezni vse mučenike presegnula, tak, da se s spra- vico kraljica apostolov ino marternikov imenuješ. Sprosi namguado, o mogočna Devica, da bomo mi prav zastopili, kak¬ šna je sreča, za Jezusa terpeti, ino da bomo vse terplenja ino žalosti, ktere bodo nad nas prišle, po tvojem izgle- du poterpežljivo ino kristjanski preter¬ peli ino preuesii. Amen. 157 I z g 1 e d. Sveti Stanislav Kostka. Malo svetnikov je tak gorečo ino otroško lju¬ bezen do Matere božje imelo, kak sveti Stanis¬ lav K ost k a; ali za malo kterega je tudi ona se tak skerbela, ino malo kterega tak materinsko lju¬ bila, kak njega. Stanislav iz grofovskega roda, v polsko-slovenski zemlji je že kak otrok bolj an¬ gelcu, kak pa človečji stvari podoben bil. On je tak čisto serce imel, da je v odtod odbežal. gde se je kaj gnusnega govorilo. Se celo mlad je s svo¬ jim starš im bratom Pavlom v Beč v šolo poslan bil, gde je k enemu Luterami na košto ino kvartir prišel. Njegov brat. kterijez njim bil. seje vsaki dan bolj pohujšal, nemarnejši postal ino svojemu tihemu, verlenm ino pobožnemu bratu dosti zadel. Stanislav enkrat zlo zbeteža, ino kdar je pro¬ sil, da bi ga s svetim zakramentom oskerbeli. so mu to neverni ino krivoverni luteranski ljudje, pri kterih je stanoval, odrekli. Stanislav od ljudi zapušen / zaupa tim bolje na Boga ino na svojo vi¬ soko braniteljco Devico Marijo. Ino skoro je njegova prošnja vslišana. Sveta Barbara, ktcro je zmirom posebno lepo častil, mu prinese od do¬ sti angelov sprevodena, sveto hostijo, ino Mari¬ ja mu se prikaže, polna milosti ino prijaznosti, ga potrošta, opominja ino mu da svojega sineka J e- zusa v podobi deteta v roke, kterega je on en čas varval. Stanislav poln goreče ljubezni ne je dru¬ ga mislil, kak jeli bode skoro v nebesah že svo¬ jega Jezusa gledal. Ali Marija mu reče: Da še je ti čas ne prišel, da še si to gnado bolj zaslužiti more, ino sicer s posebno 158 pokoršino proti Jezusu, njenemu sinu. Ti moreš zato (doda še Marija) v družbo stopiti, ktera njegovo ime nosi: moj sin to od tebe iše, ino jas ti zapovem v nje¬ govem imenu. Ta prikazen, ti čudež seje zgo¬ dil na Dunaju (Begu), gde je zdaj tista hiša, v kterije on prebival v kapelo preobernjena ino se Stanoslavova kapela veli, se zlo časti, ino je posebno trinajstega novembra, kakti na svetek sv. Stanislava od množine ljudi obiskana. Sta¬ nislav je, kdar je pa ozdravil, Jezusovo ino Ma¬ rijino zapoved hitro spolnil, v Rim, k nogam, tak rekoč bežal, gde je v klošter jezuitarski ali družbo Jezusovo sprejet bil. Kak je on tu blaženo Devico Marijo častil se opisati nemore. Sveti Franc Borgi az, od kterega smo že govorili, je bil v ti¬ stem času naj višji predpostavljeni kloštra, ino ti svetnik je dostikrat pravd, daje tak čisto, lepo ino sveto še nobeden človek od božje matere ne govo¬ ril, kak sveti Stanislav. V tem času seje tudi njegov nemaren brat Pavel spokoril, kterije, kdar je sveti Stanislav v Rim se skril za njim be¬ žal, ga dojšel ino ga menil nazaj domu peljati, ali Devica Marija ga je pred njegovimi očmi skrila, da mu je tak ničesa ne zadeti mogel. Svo¬ jemu bratu ino svojim starišem je večkrat iz Rima pisal, kteri so se vselej od veselja razjokali. Ali Bog ga je htel pri sebi imeti, zato mu pošle bole¬ zen, v kteri je on voljno terpel ino nikdar ne hen- jal Device Marije na pomoč zvati. Ne še celo osemnajst let star je sveto vmerl, ob treh, na vel- ke maše dan leta 1568. — Tak ljubimo tudi mi Marijo, kak je njo naš svetnik Stanislav lju¬ bil, prosimo njega, da nam gnado sprosi, da bo nam mati božja v smertni uri na pomoč prišla. 159 Nauk. Daruj na čast Marijino, po njenem izgledu vse terpeti, ino vse storiti, kaj Bog od tebe imeti če, zato dostikrat reči: Glej jas sim služeb- nik Gospodov, naj se mi zgodi po tvoji besedi. Eden ino trideseti dan. 3. Premišlevanje čez vnebovzetje Device Marije. Devica Marija je s trojno krono kronana bila: 1. s krono slave božje, 2. s krono obrambe vseh ljudi, 3. s krono oblasti čez peklenske dobe. 1. Krona slave- Sveto pismo po¬ piše, da nam povišanje Marije v pri— podobi živo pred oči postavi, njeno kronanje na takšno vižo: Kdarje Ma¬ rija do trona same svete Trojice pri¬ šla, je joj oča nebeški krono večne slave na glavo postavi), njo s solncem oblekel, mesec k njenim nogam polo¬ žil, njeno glavo z vencom iz dvanajst zvezd obdal, ino njo tak za kraljico 160 svetnikov iuo angelov na trou, ki je že za njo od začetka pripravljen bil, po¬ vzdignili. — O kdar bode blaženi čas prišel, da bomo tudi mi v nebesa sto¬ pili, iuo našo kraljico pozdravili! Bla¬ gor nam, če mi to srečo dosegnemo. 2. Krona obrambe. Ker je Ma¬ rija clovečjo naturo, tak kak vsi ljudje imela, tak je njo tudi vecua beseda za braniteljco našega celega spola posta¬ viti htela, da vsaki lehko v nevarnosti ino potrebah k n joj pribeži, ker Ma¬ rija od Boga lehko zadobi vse dobro, kaj za srečo ino zveličanje ljudi le želi. — Takšno mogočno mater imamo mi v nebesah, alj vendar lak malokdar k njoj pribežimo! 3. Bog nebeški oča je tudi Marijo kronal s kron oj oblasti, s katero premaga vse peklen¬ ske d uh e. Večna ljubezen da Mariji moč ino svojo nebeško oblast čez pe¬ kel. Kak je že od začetka glavo sa- taua razdruzguula, tak je zdaj še ve- čo oblast dobila čez peklenskega so¬ vražnika, zato je njeno ime hudiču stra¬ hovito, ino vsi peklenski duhovje tre¬ pečejo pred imenom Marija. 161 Tak nazivajmo v vsih skušnjavah to sveto ime; kdar hudi duh nas na¬ pada, izgovorimo polni zaupanja sveta imena Jezus in o Marija, ino bomo vidili, da nam hudič nic ne zarnore, ino da bodo vse skušnjave se skrile. M o 1 i t v a. Kraljica spovednikov, kraljica vsih devic, prosi za nas! O previsoka kraljica vsih tistih vel- koserdnih duš, ktere so se ne sramo¬ vale pred očmi celega sveta z besedo ino djanjem spoznati, da Jezusu, tvo¬ jemu sinu slišijo, ktere so za naj veco čast si deržale, vse časti, vso boga¬ stvo, vse veselje živlenja zapustiti, da bi se tak z Jezusom močneje zjedini- le! Ti o čudežna mati si skoz stalnost v dobrem, skoz čistost serca vse dru¬ ge presegnula. Bandero devištva si ti perva zasadila. Ti si skoz svoj izgled obudila spovednike ino device, da so se nasladnostiin mesa odrekli, ino ne¬ dolžno, cisto živeli. Ti si njim v sku¬ šnjavah na pomoč bila. Tak tudi nam bodi na pomoč, podpiraj našo slabo moc, 162 poterdi našo vero, obderži v nas či¬ stost serca, da bomo mi tak tebi ino tvojemu sinu služili ino se dopadli. Amen. I z g 1 e d. Sveti Karol Boromej. Sveti Karol Boromej, kardinal ino višji škof v Milani na Laškem, je posebno Devico Ma- * rij o rad častil. Vsaki dan je kleče roženkranc mo¬ lil, ino se vsaki dan v pred prazniki Marijinimi pri kruhi ino vodi postil. Ce se je gde na cesti ali na ulici znajšel, kdar je ,,angelsko češenje“ zvonilo, ter je vselej hitro pokleknul ino molil. V svoji stolni cerkvi je vpeljal posebno bra- tovšino svetega roženkranca, ino je na vsako mla¬ do nedelo procesjo deržati ino podobo Device Ma¬ rije okoli nositi dal. Zapovedal je tudi, naj nad vra- tami vsake cerkve v njegovi škofiji en kip Marijin visi, ino tak verni zastopijo, da je Marija srednica vsih kristjanov, ino da jo sveta mati cerkva ze vso pravico „vrata nebeška £t imenuje. Nauk. Vsaki dan se obrambi Marijini priporoči, ino dostikrat skoz dan to priporočenje ponovi. 163 Opomin. Da se ta pobožnost vredno in z haskom dokonča, beri posebno, kaj se ti predi cez to pobožnost pove. Zadnje premišlevanje ktero se lehko na zadnji dan majnika ali pa na pervi dan novega mesca derži. Da to pobožnost vredno dokončaš ino iz nje kakšni ha¬ sek dobiš, moreš sveti materi božji tvoje serce ofrati ino njo prositi, da ti v nje vlije: 1. sveti strah božji, 2. terdo zaupanje na Boga, ino 3. gorečo ljubezen do Boga. 1. Sveti strah božji. Sveti Duh pravi: s tr a h bo žj i je z a c e tek mo¬ dro s ti, če ali do modrosti priti želiš, to je: do blaženega spoznanja, Bogu služiti ino se dopadnuti, svoji duši zve¬ ličanje priskerbeti, tak naj tebe povsodi strah božji vodi na poti popolnosti, kaj¬ ti: blaženi je mož, kteri se Bo¬ ga boji ino na njegovih zapove¬ dih dopadeuje ima. Ti sveti strah tira greh iz duše, ino da sercu veselje 164 ino večno živlenje. Tak ves strah člo- vecji odloži, ino se boj tistega, kteri telo ino dušo v pekli pogubiti zamore, če njegove zapovedi zaničavaš ino pre¬ stopiš. Bog te je s telkimi dobrotami obdaril, kakšna nesreča bi tej nebi za te bila, da bi ljubezen tvojega naj ve- cega dobrotnika zgubil. — Sveti strah božji je Marija vselej imela, prosi ali njo za ti dar svetega Duha, ofraj njoj tvoje serce, da te bode učila, kak se Boga bati imaš. 2. Ter d o zaupanje na Boga. Zaupanje na Boga je znamenje, Bogu podveržene ino vdane duše. Skoz na¬ še zaupanje mi božjo vsegamogocnost ino neskončno dobrotljivost povišamo. Ino kdo je neskončno vsegamogocnost ino dobrotljivost bolj spoznal ino sku¬ sil, kak Marija. Niše nam ali tega o- trocjega zaupanja ležej sprositi ino v dušo zasaditi nemore, kak Marija, kte- ra se zato z vso pravico mati sve¬ tega upanja imenuje. O kolikokrat si ti ne inaloserčen ino brez trošta. Da bi se ti vselej k Mariji obernul, kak¬ šne pomoči bi nebi zadobil. Ofraj joj celo tvoje serce, vdaj ino postavi se pod njeno obrambo; kterega Marija 165 brani, tisti se resnično uicesa bati nema. 3. Gorečo ljubezen do Boga. Marija je gorecejše, vrocejše ino moč¬ nejše ljubila, kak vsi kerubini ino se¬ rafi; (angeli božji) bolj kak vse stvar- jene bitja so ljubile ali ljubile bodo. Kak solnce sploh bolj svetlejše prihaja ino opoldne vso goreče stoji, tak se je tudi ljubezen Marijina povecavala ino poviševala, ona je iz celega serca lju¬ bila. — Ali kak velka je merzlota na¬ šega serca. Ofrajmo mi naše serca Ma¬ riji, da nje ona oplameni, omeči ino k ljubezni gene. Prosimo njo, da se čez nas vsmili. Prosimo njo vsaki dan, da bomo skoz njo ljubezen dobili, v lju¬ bezni prihajali, ljubezen obderžali, ino enkrat Boga na vekomaj ljubili. O Ma¬ rija, naj jas tebe ljubim, naj jas tvo¬ jega sina ljubim, to gnado jas pred vse¬ mi drugimi želim, skoz tvojega sina Je¬ zusa Kristusa. 166 1 o I i t v a. Kraljica vsih svetnikov, prosi za nas! O kraljica nebes ino zemlje, bolj kak vsi svetniki si ti Boga ljubila ino povišala, ino zdaj si tudi v nebeškem kraljestvu cez vse svetnike povišana. Vsi se čudijo cez tvojo krepost ino popolnost, vsi te slavijo, hvalijo ino po¬ višajo, kakti svojo gospo, svojo zapo- vednico, svojo kraljico. O dobrotljiva mati! ne zaverži naše prošnje, naših molitev, našega milovanja, našega ca- stenja, naše ljubezni. Vladaj ino gospo¬ dari ti cez nas: uti se vdamo pod tvojo mogočno obrambo, mi ti darujemo sam sebe ino vse, kaj imamo. Ravnaj ti na¬ še živlenja, zapovej z nami, kak ti za dobro spoznaš. Vso naše zaupanje je v te, kajti, akoravno si ti naša kraljica, si vendar tudi naša milostiva mati. Mi ti priporočimo našo dušo, naše telo, ino vse, kaj je naše. Vse položimo v tvoje roke, pokaži da si mati naša v živlenji ino smerti, o milostiva, o dobrot¬ ljiva, o sladka Devica Marija. Amen. Naj živi Jezus, naj živi Marija. Amen. 167 Juterua molitev. V imeni Boga -j* Očeta, ino -j* Sina ino svetega -j* Duha. Amen. Bodi češena ino livalena vekomaj, o presveta Trojica ! Bog Oče, ki si me stvaril, Bog Sin, ki si me odrešil, Bog sveti Duh, ki si me posvetil. — O do¬ brotljivi nebeški Oce! iz celega serca te zahvalim, da si me to noč pri živ- lenju ino zdravji ohranil, da si vse hu¬ do od mene odvernii, ino da si me tako skerbno varval, kak dobra mati svo¬ jega otroka varje, da se mu kaj hu¬ dega ne zgodi. O kak neskončno do¬ ber si ti do mene, ino jas tebi tak ne¬ hvaležen! Tolikokrat te jas vsaki dan razžalim, tolikokrat tvoje svete zapo¬ vedi prelomim, tolikokrat tvojo pravično jezo ino kaštigo zaslužim; ti pa meni še zmirom nove gnade ino dobrote da- vaš, vsaki dan se ponovi tvoja neskonč¬ na milost do mene. Moje nehvaležno serce hočeš z obilnostjo svojih dobrot premagati ino omečili, golo ljubezen mi skazuješ, da bi me primoral ljubezen 168 z Ijubeznjo povračavati. — O ljubi Oče nebeški, preserčno me veseli tvoja ne¬ skončna ljubezen, zato ti iz celega ser¬ ca zdaj terdo obljubim, da se ti nebom več tak nehvaležnega skazoval za tvoje dobrote. Zdaj, ker po tvoji dobroti pa nov dan začnem, terdno sklenem, s tvo¬ jo gnado ino pomočjo dnes prav zvesto tvoje svete zapovedi dopolnjavati, se vsega greha, tudi naj menjsega varvati, vse svoje dela pridno ino dobro oprav¬ ljati, ino vse težave, ktere mi boš mo¬ rebiti dnes poslal, v duhu pokore voljno prenašati, ino v pokorjenje za svoje grehe jemati. Tebi zdaj svoje serce v dar prinesem, le tebi čem služiti, le tebi želim dopasti. Tebi darujem vse svoje misli, besede, djanja, ino vso svojo duš¬ no ino telesno moč. Alj ker ničesa brez tvoje svete gnade včiniti nemo- rein, tak te ponižno prosim v imenu Jezusa Kristusa, daj mi dnes tvojo sveto gnado v dopolnjenje vsega, kaj sim sklenil. Prosi pa tudi ti, o prečista Devica Marija Boga za me, da bode me var- val pred vso nesrečo na duši, ino na telesu. 169 Tudi ti moj sveti angelj varuh, va¬ ruj me dnes, ino me peljaj po pravi poti proti nebesam. Amen. v . Oče naš. Cešena si Marija. — Verjem i. t. d. Molitvice črez dan. Pred delom. Bog moj večni gospodar, ti mi daš to delo, K tvoji časti začnem ga, zvesto in ve¬ selo ; Vse po tvoji sveti volji delati želim, Ino večnega plačila se po smerti ve¬ selim. Amen. Po deli. Moje delo je storjeno Tebi Oče izročeno : Svoj svet žegen deli, daj, Men’ pa enkrat sveti raj. Amen. 8 170 Pred jedjo se prekriži, moli Oče uaš ino po tem reči: Blagoslovi večni Oče, Svoje dare ino nas, Da jih bomo zavživali V tvoji hvali vsaki čas. Po jedi se prekriži ino reči: Hvalen bodi dober Bog Za dobrote svojih rok, Ki smo jih zavžili. — Ljubi Oče prosim te Vse potrebno daj nam še, Vselej se nas vsmili. Amen. Mimo podobe Device Marije gredoč se odkri, se prikloni ino reči: Počešena bod’ kraljica Božja mati, in Devica, O Marija pros’ za nas, Zdaj ino posleden čas. 171 Večerna molitev. O moj Bog! pa sim po tvoji ne¬ skončni dobroti dan srečno, dokončal. Koliko jih je dnes kakšna velika ne¬ sreča na duši ali na telesu zadela! Koliko jih je morde z naglo neprevi- deno smertjo dnes iz sveta šlo, da sp morebiti nepripravljeni stopili pred tvojo ojstro sodbo. Mene si vse nesreče var- val, mi zdravje ino živleuje pustil, še me zmirom čakaš ino mi prizanašaš; ker nečeš sinerti grešnika, tenioč, da bi se spreobernil, spokoril, ino večno živel. O kak neskončno si dober ino milostiv. Imej še tudi zanaprej smilenje z menoj, odpusti mi vse grehe, ktere siin dnes storil. (Izprašuj z d a j 0 b kratkem svojo vest}. O dobrotlji¬ vi Oče! koliko sim dnes pa grešil; nesim vreden tvoj otrok biti. Alj o gospod, imej poterplenje z menoj, ne zaverži me, odpusti mi vse grehe, s kterimi sim te dnes ino celi čas svo¬ jega živlenja razžalil. Odpusti mi nje zavoljo zaslužbe tvojega edinorojenega 8 * • 172 sina Jezusa Kristusa, mojega vsmile- nega odrešenika. Zdaj še te prosim, moj dobrotljivi Oce nebeški, obvaruj me to noc vse nesreče na duši ino na telesi. O Marija, moja naj veča pomočni¬ ca za Bogom! bodi moja dobrotljiva mati, varuj me to noc, kak var je skerb- na mati svojega otroka. Prosi za me Boga, da naj vse hudo od mene od- verne, ino me v svoji sveti gnadi o- hrani. Sveti angelj varuh ino vsi svetniki božji, prosite za me Boga, da naj vse hudo od mene odverne, ino me v svoji sveti gnadi ohrani. Amen. Oče naš. Cešena si Marija. — Verjem i. t. d. 173 Mašne molitve na čast blažene Device Marije. P r i p r a v 1 j e n j e- Vsegamogočni večni Bog! z naj veco pohlevnostjo ino podložnostjo ino z živo željo tebe počastiti, ti darujem toti sveti mašni ofer, katerega je J e- zus Kristus, tvoj ljubleui sin pri zadnji večerji postavil, ino na svetem križu ua kervavo vižo doprinesel. Jas ga tebi ofram skoz roke mašnikove na spomin tistega kervavega ofra na kri¬ žu. Tega tvojega sina, ker je naš pravi ofer ino pervomašnik, darujem jas tvo¬ jemu veličanstvu, skoz njega jas molim tebe mojega gospoda ino Boga, skoz njega se jas zahvalim tebi mojemu stvar¬ niku ino naj ljubeznivejšemi dobrotniki: skoz njega prosim tebe za odpušenje mojih ino vsih ljudi grehov ino hudobij, skoz njega jas tebe zaprosim za gnado ino pomoč v vsih potrebah telesa ino duše. Ino ker si ti njemu Marijo naj čistejšo Devico za mater dal, skoz ka- 174 tere pripomoč je skrivnost našega od¬ rešenja povišana ino proslavljena, tak upam od tebe, da boš moje molitve, katere jas skoz mojo sveto srednico prečisto Devico tebi darujem, milostivo sprejel ino oslišal. O Marija, mati smilenja! K tebi vbežim jas vbogi grešnik, kak si ti svojemu sinu na križu vesecemu na po¬ moč bila, ino tvoje molitve z njegovi¬ mi za zveličanje vsih ljudi zjediuila, tak bodi tudi meni v toti uri na pomoč, segrej mojo pobožnost, podpiraj moje slabe molitve skoz tvoje mogočno za- govorenje, da jas pri Bogu milost naj¬ dem, njega s toborn vredno hvalim ino slavim, ino skoz tebe neskončnih za- služb tvojega sina deležen postanem. Amen. Kdar mašnik dolj pri oltaru sveto mašo zač¬ nejo, napravi križ, premisli na kratko tvoje grehe, objoči ino zgrivaj njih, priporoči se obrambi De¬ vice Marije ino prosi za odpušenje rekoč: Jas se spovem Bogu vsegamogoč- neniu, sveti Mariji vselej devici, sve¬ temu Mihelu ar ha n gelu, svetemu Janezu kerstniku, svetima aposto¬ loma Petru ino Pavlu ino vsim svet- 175 nikom, da sim se dostikrat zagrešil z mislijo, z besedo ino djanjem, skoz moj dolg, moj dolg, moj naj večidolg: za¬ to prosim sveto Marijo vselej Devico, svetega Mihela arh a n ge la, svete¬ ga Janeza kerstnika, sveta apo¬ stola Petra ino Pavla ino vse svet¬ nike, molite za me pri Bogu, našemu gospodu. Vsmili se čez nas vsegamogoeni Bog, odpusti nam naše grehe, ino nas v večno živlenje pripelaj. Amen. Vsegamogoeni ino premilostivi go¬ spod Bog podeli nam milost, odpušenje ino odvezo naših grehov. Amen. O Bog, oča smilenja, veiki so naši grehi ino naše hudobije, s katerimi smo tvojo neskončno dobroto razžalili, ali še je veča tvoja ljubezen ino tvoja smi- lečnost proti grešnikom. Ne včini z nami po naših pregrehah, temoč primi nas, kak ljubeznivi oča ino zanesi nam zavoljo Jezusa tvojega sina. Amen. O preblažena Devica Marija, mati dobrotljiva, ti si skoz tvojo sve¬ tost ino krepost pri Bogu gnado zado- bila, prosi za nas, da tudi mi pri njem milost najdemo, ino od vsega zlega na teli ino duši odrešeni bomo. Amen. 176 Gospod smili se čez nas, Gospod sinili se cez nas, Gospod smili se cez nas, Kristus smili se cez nas, Kristus smili se čez nas, Kristus smili se čez nas, i. t. d. Kdar se gloria ali slava poje. Reči z mašnikom angelsko slavo pesem: Slava bodi Bogu na višini, ino mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Mi tebe hvalimo, tebe ča¬ stimo, tebe molimo, mi tebe proslavimo, tebi se zahvalimo zavoljo tvoje velke slave Gospod, Bog nebeški kralj ! Bog vsegamogočni oče! Gospod edinorojeni sin Jezus Kristus! Gospod Bog, jagne božje, ki odjeinleš grehe sveta, smili se čez nas, ki odjemleš grehe sveta, spremi milostivo našo molitev! Kateri sediš na desnici Boga očeta, smili se čez nas! zakaj ti sam si sve¬ ti, ti sam gospod, ti sam naj višji, Jezus Kristus, s svetim Duhom v slavi Boga Očeta. Amen. 177 Kadar se list bere. Prosimo te o Gospod, obrani skoz zagovorenjeblažene Device Marije to družtvo pred vsemi nadlogami, ino kak so iz celega serca pred toboj vklonjeni, tak odreši nje milostivo pred vsemi skušnjavami sovražnikov. Amen. Prosimo te o Gospod, naš Bog, da nam, svojim služebnikom popolno zdrav¬ je na teli ino na duši podeliš, ino skoz prošnjo blažene matere božje, sploh Device, nas od nazocne žalosti rešiš, ino večnega veselja deležne včiniš. Po Jezusu Kri s tušu, gospodu našem. Amen. Bog, kateri si sploh enaki duh, ena¬ ka resnica, svetost ino pravičnost: kak si v starem zakonu skoz preroke go¬ voril, tak govoriš zdaj k nam skoz tvojo sveto cerkev, katero si sam vso res¬ nico učil. Večna hvala bodi tebi za vse hasnovite nauke, katere nas skoz pred¬ postavljene svete matere cerkve učiš. O da bi sploh stalni v veri bili! O da bi našo vero vselej skoz dobre dela po¬ kazali, ino po sveti veri živeli. Mi tebe prosimo za to gnado skoz zagovorenje Device Marije, katera je skoz svojo 178 stalnost v veri, skoz terdno zaupanje na tvoje obljube pri tebi gnado najšla, ino gnado celemu svetu pripravila* Daj nam o Bog, da mi po njenem izgledu delali bomo, ino daj nam skoz njeno prošnjo gnade zveličanja deležnim biti, katero smo zadobili po Jezusu Kristusu, tvojemu ino njenemu sinu, našemu go¬ spodu, kateri s teboj živi ino kraljuje od vekoma do vekomaj. Amen. Pri evangelji. O Jezus Kristus, moj Bog ino moj odrešenik, ti si luč, kije prišla tem razsvetlavat. Vsi svetniki, vsi pravični starega zakona so za teboj hrepeneli (tebe želeli), na tebe svojo upanje sta¬ vili, ino tudi v tem upanji gnado ino zve¬ ličanje najšli. Po Mariji, naj čistejši vsili Devic si ti na svet prišel. Ona od tebe podučena, od angelov napotjena in od svetega Duha razsvetljena, je tebe pred vsemi drugimi spoznala, ino tebe resnično čez vse ljubila: Ona je vse tvo¬ je nauke v svojem sercu hranila ino naj bolj popolnoma spolnila. O da bi mi tak popolnoma tebe spoznali, na tebe zvesto vervali; tebe tak gorečo ljubili, ino tvo- 179 je nauke tak zvesto spolnili, kak je vse to Marija včinila. Podeli nam to gna- do, o smileni odrešenik, mi te prosimo za njo skoz zaslužbo Device Mari¬ je, ino skoz otročjo ljubezen, katero si ti sploh proti tvoji sveti materi imel. Amen. Izbriši o gospod, naše grehe, skoz besede svetega evaugelja, ino daj, da bomo kak otroci luči (čisti brez gre¬ ha) pred toboj hodili. K veri. Kdar mašnik vero molijo, znaš tudi z njimi moliti. Jas verjem na Boga Očeta vsegamo- gočnega stvarnika nebes ino zemlje, ino na Jezusa Kristusa njegovega edinoro- jenega sina, gospoda našega. Kteri je spočet od svetega Duha, rojen iz Ma¬ rije Device, je terpel pod Poneumi Pi- latužom, križan je bil, na križu vmerl ino v grob položen, dol je šel pred pe¬ kel, na tretji dan od mertvih vstanul, je šel v nebesa, tam sedi na desnici Boga očeta vsegamogočnega, odtod bode pri¬ šel sodit živih ino mertvih. Jas verjem 480 na svetega Duha, sveto katolško ker- šansko cerkev, gmajno svetnikov, od- pnšanje grehov, vstajenje mesa, ino večno živlenje. Amen. K ofravanji. O sama sveta Trojica, vzemi inilo- stivo toti ofer, katerega mi na spomin terplenja, vstajenja ino vnebohojenja Jezusa Kristusa, našega gospoda, ino na east blažene matere božje, sploh device, blaženega Janeza k er st ni k a, svetih apostolov Petra ino Pavla ino vsih svetuikov daruje¬ mo, da tim svetnikom na čast, nam pa k zveličanju bode, ino da oni v nebesah za nas prosijo, kterih spomin na zemlji svetimo. Skoz tistega Kristusa go¬ spoda našega. Amen. O Marij a naj svetejša Devica ino mati! Ti si svojega edinorojenega sina v tempeluu ofrala, kak pravi pomirljivi ofer, skoz kterega so grehi sveta zbri¬ sani, ino clovecanstvo iznovie od Boga v milost prijeto. Koliko hvalo smo mi tebi za tak veliko ljubezen proti nam dolžni, o miiostiva, o dobrotljiva mati. Ino ker si ti toliko za nas storila, tak 181 primi nas nadalje v tvojo obrambo, po¬ miri nas s svojim sinom, priporoči nas svojemu sinu, izroči nas svojemu sinu. Alduj mu naše serca, da bodo samo nje¬ ga ljubile, ljublenega sina, očeta, ino te¬ be, mater ljubeznivo. Alduj mu naš ra¬ zum, da bomo ga sploh bolj spoznavali, ki je modrost očeta ino zaderžaj vsili znanosti. Ofraj mu našo pamet, da na njega nikdar ne pozabimo, ino ljubezni, katera seje njemu razodela. Alduj mu našo voljo, kajti mi nic bolj ino vroče ne želimo, kak nas zatajiti, da njega ča¬ stimo ino povišamo, ino da vse spolnimo, kaj je njemu prijetno ino dopadljivo. Ne naša, temoc volja Jezusova izide se v nas, ino skoz nas. Prosi za nas, o do¬ brotljiva mati, da bode na našem ofru dopadenje imel, ino da skoz zaslužbe kervavega ofra na' križu nam vse gnade pripravi, katere so nam za dobro na du¬ ši ino na telu potrebne. Posebno nam sprosi gnado, da bomo po tvojem izgledu zvesto Bogu služili, sploh dobro storili, ino v vsih naših djanjah njegovo čast iskali, ino zapovedi njegove do konca našega živleuja zderžali. Amen. 182 K prefacii ali predgovori. Vredno ino pravedno, dolžno ino ko¬ ristno je, da vselej ino povsodi hvaležno Boga častimo; o presveti gospod vse- gamogočui Bog, večni Oče, da mi pri spominu na blaženo Devico Marijo tebe hvalhmo, blagoslovimo ino poviša- vamo. Kajti ona je skoz pripomoc sve¬ tega Duha tvojega edinorojenega sina spočela, ino brez okvarjenja svoje de- vičje nedolžnosti svetu večno luč rodila, Jezusa Kristusa gospoda našega, skoz katerega angeli tvojo visokost ino veličanstvo hvalijo, nebeški duhovi mo¬ lijo, gospodstva pred njo trepečejo, ne¬ besa ino moči nebes, ino blaženi sera- fini v jednem veselju svetijo. Mi te pro¬ simo, daj, da tudi naši glasi s timi k te¬ bi pridejo. Sveti, sveti, sveti je Bog Sabaot, nebesa ino zemlja so tvoje slave polne! Hozana na višavah, češen bodi, kteri pride v imenu Gospoda. Ho¬ zana ti na višini! Pred povzdigavanjem. Bog nebeški Oče, kteri si za zve¬ ličanje sveta svojega edinorojenega si- 183 na poslal, daj, da spomin njegovega terplenja ino smerti vredno obhajamo, ino pri njegovih neskončnih zaslužbah obilno podeljeni bomo. Vlej tvoje bla¬ goslove (žegue) čez dar kruha ino vi¬ na, kateri mi na otaru skoz mašnikove roke tebi darujemo, naj bode tebi do¬ padljiv, naj bode skoz tvojo vsegamo- gočnost ino ljubezen v telo ino kerv Jezusa Kristusa obernjen, na tvo¬ jo naj veco slavo, ino čast blažene Device Marije, vsih nebeških mno¬ žin ino vojsk ino za naše zveličanje. Spomni se o Gospod svoje svete cerkve, za ktero je tvoj sin Jezus Kristus svojo drago kerv prelel, ino brani, povišavaj ino osvečavaj njo skoz tvojo pomoč. Spomni se tudi na vse njene predpostavljene ino služebnike, ino napolni njih z duhom njihovega po¬ zvanja, da bodo v besedah ino djanjah pred ljudmi tvoje sveto ime sploh bolj proslavili ino povišavali. Spomni se tu¬ di posebno našega papeža, tvojega na¬ mestnika na zemlji, Pia IX., naše¬ ga škofa O to kara, našega cesarja Franc Jožefa, na celi cesarski rod, na naše posvetne ino duhovne predpo¬ stavljene. Spomni se tudi mojih stari- 184 sev, sester, bratov ino cele žlahte; mojih dobrotnikov, znancev, prijateljev, ino vsih tistih, za ktere sim jas moliti si naprejvzel, ino kteri so se moji mo¬ litvi priporočili, ali za ktere sim jas moliti dolžen, posebno pa I. I. Podeli o gospod! vsim tvojo gnado, ker si ti za nas tvojega Ijublenega sina ofral. Naj njegova ljubezen ne bo na nas iz¬ gubljena: temoc stori z nami po svoji neskončni milosti, da bomo odrešeni na¬ ših grehov v miru ino pokoju tebi slu¬ žili, ino slednic večno živlenje zado- bili. Po Kristusu, gospodu našem. Amen. O Marija mati milosti, bodi nam v tem hipu na pomoč, gde Jezus, tvoj sin na toti oltar k nam stopi. Pro¬ si za nas o sveta Bogorodica (božja porodnica), naj njega vredno pomoli¬ mo ino naše prošnje njemu darujemo, njega hvalimo z vsemi zbori (kori) an¬ gelski, njega iz celega serca ljubimo, ino od njegove ljubezni užgani njemu zvesti ostanemo do konca našega živ- lenja. Amen. 185 K p o vzdigavanju. v Cešeno bodi pravo telo mojega od¬ rešenika, rojeno iz Marije Device. O Jezus moja ljubezen ! Ti si moj Go¬ spod ino moj Bog, smili se čez me! Jas te molim v podobi kruha: jas verjem na te, ki si večna resnica: poterdi mojo vero, da bom vervajoci sploh vrocej- še te ljubil. Daj, da te bom enok gledal od obličja do obličja, v kraljestvu ne¬ beškem. Ti si moje jedino poželenje, moje jedino zveličanje, moj Jezus, moje vse. Pri povzdigavanju keliha. Presveta kerv, ki si tekla iz serca mojega zveličarja, očisti mene od vsih grehov, napoji mojo dušo, da bode moč¬ nejša v dobrem, sveti me v resnici ino ljubezni, ino pripelaj mojo dušo v večno živlenje. Stvori v meni čisto serce o Jezus, ino pravega duha ponovi v o- serčju mojem. Ne zaverži me od lica tvojega, ino svetega duha tvojega neod- nesi od mene. Daj mi veselje zveličanja tvojega, ino duhom imenitnim poterdi me. 486 Po povzdigovanju. Večni Oče poglej inilostivo obličje tvojega sina Jez usa Kristusa, ka¬ teri se tu na oltaru kakti pomirljivi ofer za odpušenje naših grehov daruje. Pri¬ mi toti ofer njegovega mesa ino kervi, ino smili se čez nas, ino čez vse verne zavoljo zaslužb njegovegabridkegaterp- lenja, od smerti vstajenja, ino častitega vnebohojenja. Vsliši glas njegove pro¬ šnje: Njegova kerv glasneje k tebi kri¬ či, kakor ona pravičnega Abela, ino ona ne kriči k tebi za osveto (mašvanje, kaštigo), temoč za milost ino pomirenje. Tak vsliši prošnjo tvojega sina, ino nam za njega voljo smilenje skazi. Naj se ti toti sveti neomadežni ofer dopade, da bomo vsi, kateri pred totim svetim olta- rom stojimo, ino presvetega tela ino pre¬ svete kervi tvojega sina vživamo, z ne¬ beškimi gnadi ino žegnami napolnjeni. Skoz Kristusa, Gospoda našega. Amen. Spomni se tudi o Gospod na tvoje služebnike ino služebniee, kateri so z znamenjem svete vere nam naprej odišli ino v miru počivajo. (Imenuj tu pokojne mertve, za katere posebno moliti meniš). 187 Podeli o Bog, da bodo ti iuo vsi, kteri v Kristusu počivajo v mesto mira ino luči ino k vživauju večnega zveličanja prišli. Skoz Jezusa Kristusa, go¬ spoda našega. Amen. Tudi nam grešnikom tvojim služeb- nikom, ki na velikost tvoje smilečnosti zaupamo, podeli o gospod, da v družtvo tvojih svetnikov ino blažene Device Marije, katerih spomin mi svetimo, pridemo. Pomagaj nam skoz njene pro¬ šnje, da pod njeno obrambo od vsega zlega rešeni, v kreposti ino svetosti naše dni preživimo, ino enok večno zve¬ ličanje zadobimo. Amen. K Oče našu. Moli z maSniliom Oče naš i. t. d. Prosimo te o Gospod, odreši nas od vsega preteklega, nazočnega ino pri- hodnega zlega, ino skoz zagovorenje blažene porodnice božje, Device Ma¬ rije, svetih apostolov Pet r a ino Pav¬ la, Andraša ino vsih svetnikov, daj nam mir ino pokoj v naših dnevih, da bomo zkoz pomoč tvoje smilečnosti sploh segurni pred vsirn grehom iuo 488 vsakim nemirom. Skoz tistega Jezu¬ sa Kristusa, gospoda našega, sina tvojega, kteri s teboj živi ino kraluje v edinosti svetega Duha Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. Mir Gospoda bodi na večno z nami. Amen. Pri A gnu s D ei (jagne božje), O jagne božje, ki odjemleš grehe sveta, vsmili se čez nas. O jagne bo¬ žje, ki odjemleš grehe sveta, vsmili se čez nas. O jagne božje, ki odjemleš grehe sveta, daj nam mir ino pokoj. Gospod Jezus Kristus, sin ži¬ vega Boga, kateri si po volji očeta s pripomočjo svetega Duha skoz tvojo smert svetu živlenje spravil: reši mene skoz tvojo presveto kerv od vsih mo¬ jih grehov ino od vsega zlega. Daj, da bom sploh po tvojih zapovedih živel, ino naj se nikdar od tebe ne ločim, kteri z Bogom Očetom ino svetim Duhom ena¬ ki Bog živiš ino kraluješ na vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus! o da bi jas čisto serce imel, tak čisto ino sveto, kak je serce tvoje devičje matere, tebe 189 vredno sprejeti. Jas spoznam mojo ne¬ vrednost, ali poznam tudi tvojo neskon¬ čno dobroto ino ljubezen: na toto se za¬ nesem, ino k tebi.pridem proseči, dame od tvoje svete mize ne izkleneš, ampak mi vživati daš tvojega mesa ino kervi, da tak s tvojo nebeško hrano okrepljen s tobo zjedinjen bom na vse večne ča¬ se. Amen. Pri zavživanju. v Če ti v resnici ne zavživaš, stori to na du¬ hovno vižo ino moli z mašnikom. O Gospod, jas nisim vreden, da pod mojo streho greš, le reci eno besedo, ino zdrava bo moja duša. O Gospod, jas nisim vreden, da pod mojo streho greš, le reci eno besedo, ino zdrava bo moja duša. O Gospod, jas nisim vreden, da pod mojo streho greš, le reči eno besedo, ino zdrava bo moja duša. Telo našega gospoda Jezusa Kristusa, ob vari mojo dušo k večne¬ mu živlenju. Amen. Duša Kristusova posveti me, Telo Kristusovo zveličaj me, 190 Predraga kerv napoji me, Voda z desne strani operi me, Tvoje bridko terplenje okrepi me, Dobrotljivi Jezus! vsliši me, V svoje svete rane skrij ti me, V svoje sladko serce skleni me, Od tebe ločiti se nepusti me, Pred hudim sovražnikom obrani me, V smertni uri poklici me, Da jas k tebi pridem te, In z zvolenimi hvalim te Na večne čase vse Amen. O Jezus, kak sladek, kak inilo- stiv ino ljubezniv si ti tim, ki te iz ce¬ lega serca poželijo, kak prijeten si ti tim, ki tebe ljubijo, tebe imajo Jas vem, da mi moji grehi nedopustijo, te nebe¬ ške hrane (špiže) vžiti, ali ti vidiš moj Jezus, da svoje grehe zgrivam, da te ljubim, ino tebe poželim kak jelen zvir (vrelcino) vode. Tak mi vendar drobtinic ne odreci, ktere od te svete mize padnejo. Ino akoravno nisim vre¬ den, da r mojo dušo prideš, tak le reci eno besedo milosti, ino ozdravila bo¬ deta moje telo ino moja duša. Očisti me vsih grehov, zvraci moje rane, o- krepi mojo slabost: ponovi ino oživi mojega duha skoz gnado tvojo nebeško, 191 daj ini moč hudo premagati, dobro sto¬ riti, ino v popolnosti mojega stana sploh napredovati (dalje priti}, da v resnici reči smem: Jas sicer živim, alj vendar ne jas, temoč Kristus živi v meni! O visoka devica ino mati Marija, ktera si ti vredna bila tistega zveli¬ čarja ino odrešenika sveta v svojem devičjem krilu nositi, kateri se nam pod podobami kruha ino vina za dušno hra¬ no daruje. O da bi mi, ki smo tak velke gnade vredni postali, le nekaj pover- nuti mogli. O mati ljubezniva, zalivali ti tvojemu sinu, ino dostavi skoz tvoje zaslužbe naše siromaštvo. Prosi za nas, da bomo gnad, ki so v tem svetem za¬ kramenta skrite, obilno prijeli. Posebno nam sprosi terdo ino močno vero, otročje zaupanje, gorečo ljubezen, pravo brum- nost serca, pokornost volje ino uma, neomadežno čistost na teli ino na duši, merzost pred vsim hudim, ino voljo za vse dobro, da mi v živlenju Jezusa išeino ino slednič Jezusa najdemo ino zaderžimo na vse večne čase. Amen 192 Po zavživanju (obhajilu). O smileni Bog, pridi naši slabosti na pomoč, da mi skoz zagovorenje sve¬ te božje porodnice, katere spomin sve¬ timo, iz naših grehov vstanemo, ino te¬ bi z drugim novim živlenjem služimo. Skoz Kristusa, gospoda našega. Amen. Molimo te o gospod, vlij ti svojo gnado v naše serca, da bomo, ki smo skoz angelovo pozdravlenje (cešenje) Kristusovo tvojega sina vclovecenje spoznali, skoz njegovo terplenje ino križ k slavi vstajenja pripeljani. Skoz tistega Kristusa, gospoda našega* Amen. K Ite missa est, (Idile, maša je dokončana). Naj se ti, sama sveta Trojica, do- priuešena služba mašnika dopade, ino primi milostivo ti ofer, katerega smo ti darovali, da bode vsiin, za katere je doprinešen, k pomirenju ino k zveličan¬ ju. Skoz Kristusa gospoda našega. Amen, 193 Blagoslovi nas vsegamogocni Bog -J* Oca -j* Sin ino -J* sveti Duh. Amen. Pri zadnjem evangelju. Jezus večna beseda očeta! Iz lju¬ bezni do nas si ti iz Device Mari¬ je človek postal, da nas odrešiš ino zveličaš. Ti si prišel v svet kakti pra¬ va luč, da nam pot k zveličanju ino večnemu živlenju pokažeš. Vodi nas po vsih naših potih, da se v temi ne za¬ blodimo. Vodi nas po poti tvojih zapo¬ vedi, da bomo sveto živeli ino blaženo vmerli. Amen. Po sveti maši. Neskončno dobrotljivi Bog! zahva¬ lim tebi, da sim tega svetega ofra dele¬ žen bil. Odpusti mi vse moje grehe, ktere sim pri sveti maši storil skoz iner- zlost serca ali skoz raztrošenje mojih misel. Jas si terdo naprejvzemem, ne več grešiti, ino pazko na moje misli, be¬ sede ino dela imeti, da tak sadu ino žegua svetega mašniga ofra ne zgubim. Blagoslovi vsegamogocni večni Bog moje delo. Jezus moj zveličar, daj 9 194 da pri mojih delali tebi mojega serca neodtegnem. Naj sim sploh s tobo zje- dinjen, da bodo vse moje opravila ino spočetja žegnane ino srečno do konca pripeljane. O Marija, moje pribežališe ino moja troštarca, zahvali ti gospodu za gnade, katere sim jas zadobii, in prosi njega, da njegovo odrešenje nede na meni izgubljeno. Pokaži, da si ti res¬ nično mati moja, ino priporoči me Je¬ zusu, tvojemu božjemu sinu, da se cez me vsmili, mene vsaki cas ino po- vsodi obrani, ino da jas nicesa druga htel ino iskal nebom, kak njegovo ve- co slavo ino tvojo čast. Amen. Slava bodi Bogu Očetu, ino Sinu, ino svetemu Duhu. Hvala bodi tudi kra¬ ljici nebes ino vsih nebeških množin. Amen. 195 Molitve za spoved iiio sveto obhajilo. Molitva pred sprašavanjem vesti. O Gospod moj Bog! Jezus Kristus, prava luc, ktera te razsveti, ki se v te¬ mah znajdejo; razsvetli zdaj mojo vest s pomočjo gnade sv. Duha, da bom za- mogel vse svoje grehe na tenko spo¬ znati, se vsih presercno zgrevati, cisto spovedati ino resnično spokoriti, da tvo¬ jo gnado znovic zadobiin, ino tvoj ljubi otrok postanem. O Marija! ti pribežališe vsih zgri- vanih grešnikov, prosi za me Jezusa, svojega ljubeznivega sina, da bi mi zdaj tako spoznanje mojih grehov dodelil, kako jih bom pred njegovo ojstro sod¬ bo spoznal. Zdaj pa na tenko sprašaj svojo vest , da boš spoznal, kaj si od svoje zadnje spovedi z mislijo, z besedo, z djanjem, ino z zamudo dobrih del grešil. 9 * 196 M o 1itv a po spraševanju vesti. O moj Bog ino moj Gospod! moj do¬ brotljivi nebeški Oce, zdaj spoznam, da sim veliko grešil, da sim te dostikrat razžalil, ino tvoji božji ljubezni naproti ravnal. O moj dobrotljivi Bog, dolžen sim, tebe iz celega serca cez vse lju¬ biti, ker si sam na sebi vse časti ino ljubezni vreden, ino ker si ti moj naj veei dobrotnik, pa namesto, da bi te bil sercno ljubil, ino ljubezen do tebe v dopolnjavanju vsih tvojih zapovedi skazoval, sim tolikokrat tvoji sveti volji nasproti ravnal, ino te razžalil. Oh moj Bog, iz serca mi je žal, da sim ti tak nehvaležen bil, iz serca me grivajo vsi moji grehi, s kteriini sim spet svojo vest omadežval. O da bi njih nikdar štorij ne bil; o da bi te nebi nikdar razžalil. Cern se za naprej vsakega greha ogibati, daj mi ti samo o gospod tvojo sveto gnado k spolnenju mojega naprejvzetja. O Marija, vsmilena mati Jezusova, sprosi mi od Jezusa prav zgrivano, po¬ nižno ino spokorjeno serce, kterega Bog nikdar ne zaverže, da se bom 197 skoz resnično pokoro z mojim razžalje¬ nim nebeškim očetom spet spraviti za- mogel. lolitva po spovedi. O Jezus, moj vsmileni odrešenik, ponižno te prosim, naj ti bo prijetna ta moja spoved po neskončni vrednosti tvojega sv. terplenja, ino kaj mi še manjka od prave žalosti, prosim, da bi mi ti o Jezus vso mojo pomanjkljivost dopolnil, ino mi veliko gnado dodelil, da bi v prihoduo z veco gorečnostjo za zveličanje svoje duše skerbel, ino da bi za i‘es rajši vso časno škodo, ja tudi grenko smert prestal, kak tebe kdaj vec s kakšnim grehom razžalil. O Jezus stori me stanovitnega v mojem dobrem sklepu. O ljubezniva mati Marija! ki si brez vsega greha živela, ino do konca svo¬ jega živlenja Bogu zvesta ostala: spro- si tudi meni gnado, da se bom zdaj, ko so mi grehi odpušeni, novih grehov bolj skerbno varval, kako do zdaj, ino da bom v pobožnem, keršanskem živlenju do kouca zvest ostal, da večno živlenje dosežem. Amen. 198 Moliiva pred svetim obhajilom. 0 Jezus! Sin božji, kralj večne ča¬ sti! pred kteriin se trosijo nebesa ino vse druge oblasti! O Jezus, svetnik vsih svetnikov, o prečudežna neizre¬ čena svetost! če se ji vse druge stvari primerijo, se ne znajde nobena, da bi bila čista ino brez madeža! pridi zdaj k meni vbogi revni stvari, ker te želim tako vredno prijeti, kako so te tvoji naj zvestejši prijatelji prijemali. O dobrotljivi Jezus! daj mi zdaj tak gorečo ljubezen do tebe , kako si ti do mene imel, ker si toliko za me terpel. Iz zgole ljubezni do mene si ti vmerl, da bi mi večno živlenje pridobil, ino v tem svetem zakramentu preživiš, ino nahraniš mojo dušo za večno živlenje. O Gospod! nisim vreden te prijeti, ker sim te že tolikokrat razžalil, ino še nisim zadosti, kako bi imel, svojih grehov obžaloval, ino se spokoril. Alj moj Jezus, moj vsmileni izve- ličar, ti me ja sam vabiš, da naj pridem k tebi ino te primem, tak očisti moje serce ino me z močjo svoje božje lju- 199 bežni vrednega stori, da z živo vero, s terduim zaupanjem, z gorečo ljubezni¬ jo tebe primem, o Jezus, svojega pra¬ vega živega Boga. O Marija, ktero je Jezus za svojo devičjo mater izvolil, prosi za me Je¬ zusa, da bi ga zdaj s tako čistim ser- com prijeti mogel, kak je bilo tvoje preljubo serce, ino s tako sveto ljubez¬ nijo, kako si ti zmirom do njega imela. Amen. 9Iol$t v a po svetem obhajilu. O Jezus, moj dobrotljivi odrešenik! čast ino hvala ti bodi, da si me k svoji sveti mizi povabil, ino mi svoje presve¬ to resno telo zavžiti dal. — O vsmi- leni Jezus! kolikokrat sim te že prijel, pa še sim zmirom tako slab ino pomanjk¬ ljiv pri vsih rečeh, ino popolnoma ne¬ vreden gnad, ki mi jih daješ- O Jezus, odpusti mi vso mojo pomanjkljivost, vso mojo nevrednost. Iz celega serca želim tako živeti, da bi te zamogel vselej prav vredno prijeti, kdar k svetem obhajilu pristopim; da bi vselej ta nebeška jed 200 moji duši to storila, kaj telesna jed tru¬ plu stori, da bi jas, ker tak sveti ne¬ beški kruh vživain, tudi sveto živel, in enkrat večno nebeško živlenje dosegel. O Marija preljubezniva mati Jezu¬ sova! prosim te, ker se nemorem sam Jezusu zadosti zahvaliti za njegovo ne¬ skončno dobroto, ti mu za me čast ino hvalo daj, ker je mene vbogega greš¬ nika k svoji mizi povabil. Prosi ga pa tudi, da bi mi guado dodelil, ga, kako tukaj večkrat, v nebesih na vse večne čase vživati. Amen. 201 Različne molitve k Materi božji. M o 11 tv a blaženi Devici Mariji se darovati. O naj svetejša Devica M a rij a, jas I. I. če ravno velki grešnik, se veržem vendar v nazočnosti vsegamogočuega Boga ino vsili nebeških množin pred to- boj na kolena, ino ti darujem moje ser¬ ce z vsimi poželenjami ino željami, z vsim tim, kaj imam. Tebi posvetim jas moje serce, ino želim, da bode v bodoč¬ nosti (V prihodnosti) sploh tvoje, in da le tebe ljubilo bode in tvojega ljubljene¬ ga sina Jezusa Kristusa. Primi o dobrotljiva mati ino devica milostivo o- fer, katerega ti doprinesem: ino ker jas vem, kak sim ves grešni ino slab, tak ti tudi darujem vso ljubezen ino gore- čost, od katere so serca vsih vernih užgaue. Tudi ti ofram vse vadbe tega mesca, ino te prosim, da mi ti gnado sprosiš, ktera je meni naj bolj potrebna ino koristna (hasnovita) posebno I. I. 202 (imenuj gnado, ktero pose¬ bno zadobiti češ). Pokaži, da siti mati moja, o preljubezniva Devica ino vodi mene na poti zapovedi tvojega si¬ na. Bodi meni v vsih mojih delali na po¬ moč, ino ravnaj vse moje potrebe po tvojem dopadenju, kajti jas le to želim, kaj ti dobrotljiva mati moja želiš. Spro- si mi od Jezusa, tvojega sina gnado, da bode moje serce od tega časa noter do konca mojega živlenja samo tebi ino tvojemu božjemu sinu služilo, tebe lju¬ bilo ino častilo, da tak tebe ino s teboj ino z vsemi angeli ino svetniki Jezusa ljubilo ino hvalilo bode na vse večne čase. Amen. Molitva svetega Alojzija. Obrambi Marijini se priporočiti. Sveta Devica Marija, moja voditelj- ' ca ino moja kraljica! Glej jas se ober- nem k tvojemu smileuja polnemu sercu, ino ti od dnešnega dneva moje telo ino dušo ino vse, kaj imam tvoji skerbi ino tvoji obrambi priporočim. Tebi zaupam jas vse, ino v tvoje roke predam vse upanja ino troštanja, moje reve ino ža- 203 Iosti, tebi priporočim celo moje živlenje, posebno konec mojega živlenja: da bodo skoz tvojo prošnjo ino skoz tvoje za- službe vse moje dela ino vso moje djan- je po tvoji ino tvojega sina volji vred- jene. Amen. Moli Iva svetega Auguština. O blažena Marija, kdo bi zamo- gel tebi za vse vredno zahvaliti? Kdo tebe vredno častiti, katera si ti skoz tvoje posebno privolenje zgubljenemu svetu na pomoč prišla. Kak bi tebe sla¬ bost človečja zadosti častiti zamogla, katera je le skoz tvoje napelavanje in skoz tvojo pomoč pot zveličanja naj- šla. Primi ali naše zahvalnosti, če so ravuo male, in če ravno tvojim zasluž- bam zadosti ne storimo. Primi naše prošnje milostivo in vslišaj nje, prinesi nam za nje gnado pomirenja. Ti našo slabost izgovori, naj skoz te dobimo, za kaj z zaupanja polnim sercom pro¬ simo. O spremi naše prošnje, daj nam za nje to, za kaj te prosimo, izgovori pri Bogu naš greh, kajti ti si jedino upanje grešnikov. Skoz te zaupamo mi odpušanje naših grehov zadobiti, ino 204 od tebe dočakamo, o preblažena De¬ vica, večno plačo. Nikoga druga mi ne najdemo, kteri bi toliko veljal, ino božjo jezo in serd pomiril, ti sama si, ti, ki si zaslužila mati našega odrešenika in sodnika biti. Sveta Marija pridi rev¬ nim na pomoč, okrepi nas maloserčne, razveseli nas žalostne, prosi za narod, duhovništvo, ino govori za vse pobožne žene, daj da vsi tvojo mogočno pomoč skusijo, kateri tvoje sveto ime svetijo. Imej snidenje z revnimi in milostivost s tistimi, kteri so še daleč od nebeške domovine. Ino če na svojo večno ve¬ selje pogledaš, tak prinesi tudi naše solze pred Boga, ino prosi za nas pri njem, kakti svojem lastnem sinu. Ti ali, ki tak velke blaženosti imaš, prosi za nas, da bode od nas vsa nevolja odvernjena. Bodi milostiva prošnjam ti¬ stih, kteri k tebi kričijo, in sprosi vsim, zakaj te prosijo. Posebno pa visoka in blažena Devica prosi za ljudstvo božje brez nehama (henjanjaj, ti s j ti vre¬ dna bila odrešenika sveta nositi, ker živi in kraljuje od vekomaj do veko¬ maj! Amen. 205 Molltva svetega Joaneza Damascenskega. O presveta hči J o ah im a ino An e! Katere besede z am o rej o tebe vredno hvaliti, ki ti vse stvari nadsežeš z vrednostjo, kajti iz tebe je stvarnik ino gospod sveta pervence naše na¬ ture prijel. On je meso postal iz tvo¬ jega mesa, kost iz tvojih kosti. Bog sam je zizal mleko tvojih devicjih pers, ino tak so tvoje ustnice z ustnicami naj višjega zjedinjene bile; o čudeža, katerega razum razumeti ne more. Te¬ be je ljubil Bog, kateri vse stvari od večnosti že spozna: in tebe, ktero je ljubil, zvolil in stvaril je že v naprej odločenem času za mater svojega ve¬ čnega sina in besede. Tak preoberni ali o blažena Devica v zlato kadilnico, ktera je z nebeško žarjavico napolnje¬ na, neprijetno kadilo mojega serca v sladkomilo kadilo, in iz obilnosti gnad, katere si dobila, daj mi čistost na teli ino na duši. Napolni me s sladkostjo tvojega spomina, o blažena Devica, ino naj nie tvoj sladki spomin spreme v 206 živlenju ino v smerti, noter do blaže¬ ne večnosti. Amen. Molitva svetega Bernarda. Spomni se, o dobrotljiva Devica Marija, da se od vekomaj nikdo ne najde, kteri bi, kdar je k tebi vbežal, tvojo pomoč naziva!, ino za tvojo za- govorenje prosil, od tebe zapušen bil. Skoz tako zaupanje obudjen, vteeem jas k tebi o Marija, Devica čez vse device, ino mati Jezusa Kristusa. K tebi jas pridem, k tebi pribežim, pred tobo stojim kak grešni človek vzdihavajoči in trepetajoči. O kraljica sveta, mati večne besede, ne zaverži mojih besed, temoč vslišaj me milosti- vo, mene vbogo siroto, k tebi jas kri¬ čim za pomoč v toti solzni dolini. Bo¬ di mi v vsih mojih potrebah na pomoč zdaj ino vsikdar, posebno pa v moji smertni uri, o milostiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija. Amen. Slolitva svetega Bonaventura. O najslajša Devica Marija, ne¬ besa ino zemlja so polne tvojih dobrot; 207 kak mi neskončno milostivega gospoda v Jezusu imamo, tak imamo v tebi ne¬ skončno milostivo gospo, kajti ti si gospa velke milosti za vse, kteri k tebi kričijo: Zato jas iz celega serca k tebi kričim ino se veselim čez tvojo velko smilečnost, vsi narodi te blago¬ slovijo, kajti so vsi narodi skoz te že- gnani. Bodi nam na pomoč ti rodovitna Devica, da skoz te sad večnega živ- lenja zadobimo- Pomagaj nam najslajša Devica, da večni oča nam podeli naj¬ slajšega sadu tvojega telesa si vziti, Jezusa, kteri z očetom ino svetim Duhom živi ino kraljuje na vekomaj. Amen. Molitva svetega Anzelma. Poln ljubezni ino poželenja hrepe¬ nim za teboj, o naj dobrotljivejša De¬ vica, poduči mene s kakšnim spošto¬ vanjem jas na tebe misliti, in s kate¬ rem mišlenjem se jas čez te veseliti, ino tebi služiti morem, daj, da bom z ljubeznijo do tebe liasitjen, užgan ino zveličan. Neodreči mi, zakaj te pro¬ sim, ino česa se jas nevrednega ču¬ tim, temoč daj tvojo ljubezen moji duši, 208 katera te za to prosi, ino ter bom jas tebi povernul, kaj sim ti z vso pravico dolžen. Podeli mi tvojo gnado o De¬ vica in skazi tvojemu služebniku smi- lenje, da jas tebe ljubil, iuo od te ljub¬ ljen bom, ino da, kak ti mene resnično ljubiš, tudi jas tebe resnično ljubim. Da bi te moje serce in duša tak častila, kak si ti zaslužiš! da bi te ljubila, kak si vredna, da bi ti služila, kak se pri— stoji, da bi se moje telo veselilo v tebi tak, kak bi moglo, in v tem zaderžanju ostalo celo moje živlenje, da ter vso moje bitje na večne čase zveličano bode. Amen. Lanretanske litanije, Gospod, smili se nas! Kristus, vsmili se nas! Gospod, smili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, vsliši nas! Bog Oče v nebesih, smili se nas! Bog Sin, odrešenik sveta, vsmili se nas! Sveta Marija, prosi za nas! Sveta Mati božja, prosi za nas! Sveta devic Devica, prosi za nas! Mati Kristusova, Mati milosti božje, Mati naj lepša, Mati naj čistejša, Mati brez vsega madeža, Mati ljubezniva, Mati prečudežna, Mati našega stvarnika, Mati našega odrešenika, Devica naj modrejša, Devica častitliva, Devica pohvalena, Devica mogočna, Devica dobrotliva, Devica verna, Devica brez madeža spočeta, Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek našega veselja, Posodba duhovna, 210 Posodba časti vredna, Posod ba vse svetosti, Roža skrivna, Turen kralja Davida, Turen slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja božjega mira, ■ Vrata nebeške, Zgodna denica, c Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, Tolažnica vseh revnih, Pomočnica vseh kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica patriarhov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznavcev, Kraljica vsih devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica sv. roženkranca, Jagne božje, ki grehe sveta odjemleš, zanesi nam, o Gospod! Jagne božje, ki grehe sveta odjemleš, vsliši nas, o Gospod! Jagne božje, ki grehe sveta odjemleš, vsmili se nas, o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, vsliši nas! Gospod, smili se nas! prosi za nas! 211 Kristus, vsmili se nas! Gospod, sinili se nas! V Oče naš. Cešena si Marija. Pod tvojo pomoč ino brambo pribe¬ žimo o sveta božja porodnica! ne za- verži naših prošenj v naših potrebah, temuc odreši nas vselej od vse nevar¬ nosti. O castitliva in blagoslovljena De¬ vica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas o sveta božja po¬ rodnica! O. Da vredni postanemo Kristuso¬ vih obljub. "'f' Molimo. Milost svojo, prosimo 'o gospod! jv naše serce vlij, da ki smo^po angelo¬ vem oznanenji tvojega Sina Ježusa JKri- stusa vclovecenje spoznali, skož nje¬ govo terplenje in križ k časti vstajenja pripelani bomo. Skoz tistega Kristusa Gospoda našega. Amen. V* Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da vredni postanemo Kristuso¬ vih obljub, 212 Molimo. Prosimo te, o Gospod! naj nam pre¬ svete tvoje Matere ženina zasluženje pomaga, da, kar naša slabost nemore doseči, skoz njegovo prošnjo nam bode dodeleno. Kte'ri živiš ino kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Du¬ ha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Za srečno smert. O ljubezniva, milostiva ino od ve¬ komaj izvolena devica, mati Jezusova, Marija! prosimo te po tisti tvoji in tvo- 1 jega ljubeznivega sina Jezusa Kristusa britkosti in greukosti, ko sta jo vi dva imela, ti pod hrižem, on pa na svetem križu; naj več pak ob tisti uri, ko se je njegova duša njegovega telesa ločila, da nam na pomoč prideš, kedar še bodo naše vboge duše jele našega telesa lo¬ čiti , ino nje v svoje milostive roke pri- meš, in našemu zveličarju, svojemu lju¬ beznivemu sinu Jezusu Kristusu izro¬ čiš. Zdaj mi tebi svoje duše za tisto uro priporočimo; ne zapusti nas, o Marija! 213 Cešena si kraljica. Češena si kraljica, mati milosti, živ- leuje, sladkost in naše upanje, bodi ce¬ šena! K tebi vpijemo zapušeni otroci Eve; k tebi zdihavamo žalostni in ob¬ jokani v ovi solzni dolini. Zato, o naša zagovornica! oberni k iTam svoje milo- stive oči, in po tem revnem živlenju po¬ kaži nam Jezusa, blagoslovljen sad svo¬ jega telesa': o dobrotljiva, o vsinilena, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, o sveta božja po¬ rodnica. O. Da vredni postanemo Kristuso¬ vih obljub. Molim o. Vsegamogocni večni Bog! ki si du¬ šo in telo prečiste device matere Marije k vrednemu prebivališu za svojega Sina skoz pripomoči svetega Duha pripravil, da, ki se nad njenim spominom razve¬ selimo, skoz njeno milostivo prošnjo od vseh prihodnih nadlog in od večne smerti rešeni bomo. Skoz taistega Jezusa Kri¬ stusa, Gospoda našega. Amen. 214 Počešenja, ali pozdravlenja presvete Marije De¬ vice , ktere lehko romarji, kdar k kateremu Marijinem svetsvu pridejo, zmolijo. (Vsaki, kteri na božji pot ali kirfanje ide, more najprej v cerkev iti ino tam devico Marijo pozdraviti, ino se zahvaliti, da ga je na dolgem potu srečno obranila. Tudi more njo za gnado pro¬ siti, da bode njegova pobožnost njej prijetna. Zato sim jas sledeče molitve sostavil, da ležej in serč- nej moli). Pervo pozdravlenje. O naj ljubeznivejša Devica! Sveti Bonaventura tebe imenuje „mater si¬ rot . 44 Oh! tote vboge sirote smo mi grešniki, kateri smo Boga razžalili ino ga zgubili. Glej, milostiva Devica! jas pribežim k tebi. Boga, mojega očeta sim jas zgubil, ali ti si moja mati, ka¬ tera bode mi pomagala, da ga spet najdem, ino od njega v milosti sprejeti bodem. Y toti velki nesreči, jas kri- *) Po besedah svetega Alfonza Ligourskega. 215 cim k tebi za pomoč. Nobeden ne je še zgubljen bil, kateri je k tebi pri¬ bežal. Tak pomagaj mi o premilostiva kraljica, da jas v tebe zaupam. O Ma¬ rija! obderži moje velko zaupanje na te. Drugo pozdravlenje. Moja naj slajša kraljica! kak zlo se mi dopade ono lepo ime, s katerim te¬ be tvoji častiteljipozdravijo: Ljubezni¬ va mati! Zares moja gospodarica, tisi ljubezniva, ti si sladka, ti si dobrotlji¬ va mati. Ali jas sim velki grešnik (vel- ka grešnica), kateri sije dostikrat pe¬ kel zaslužil. Jas sim si naprejvzel, mo¬ je živlenje poboljšati, ino prosim zato tebe za pomoč. O moja kraljica! jeli slišiš mojo prošnjo ? Jas upam, da si jo slišala ino vslišala. O Marija tvoj sim, zveličaj me. Tretje pozdravlenje. Sveti Bernard pravi: Marija je ra¬ vna ino prava pot, po kateri se k zve¬ ličarju ino k zveličanju pride. Ker si ti ali o presveta Devica tista, skoz ka- prošnjS bodo naše duše k Bogu 216 pripeljane, tak te prosim, o milosti- va mati! vodi me k Bogu. Zveži mojo dušo z lanci tvoje ljubezni, da bom jas sploh božjo sveto voljo spolnil. O Ma¬ rija, ti ki z svojo prošnjo vse zamoreš, posveti me. Y Ceterto pozdravlenje. O mogočna Devica, ti si polna mi¬ losti, zato te jas prosim, brani me v vsih skušnjavah. Jas sim prišel pred tvoje obličje; na kolenah ležeči k tebi kričim: sprosi mi pri mojem Bogu ino gospodu Jezusu Kristusu odpušenje mo¬ jih brezštevilnih grehov. Spomni se, da še si ti nobenega ne zavergla, kteri je z grivanim sercom k tebi pribežal. O Marija pomagaj mi, pomagaj mi! (Gl ej še tudi molitve na strani 137, 201). 217 Litanije vseh svetnikov. Gospod, smili se nas! Kristus, vsmili se nas! Gospod, smili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, vsliši nas! Bog Oče z nebes, vsmili se nas! Bog Sin, odrešenik sveta, vsmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se nas! Sveta Marija, Sveta mati božja, Sveta devic Devica, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, prosite za nas! Vsi sveti redi zveličanih duhov, prosite za nas! Sveti Joanez kerstnik, prosi za nas! Sveti Jožef, prosi za nas! Vsi sveti patriarhi in preroki, prosite za nas! Sveti Peter, Sveti Paul, Sveti Andrej, Sveti Jakob, Sveti Joanez, Sveti Tomaž, Sveti Jakob, Sveti Filip, Sveti Jarnej, Mateuž, \ [ 10 prosi za nas! prosi za nas 218 Sveti Simon, \ Sveti Tadeuž, j Sveti Matija, ^ Sveti Barnaba, . Sveti Lukež, ^ Sveti Marko, - J Vsi sveti apostoli in evangelisti! prosite za nas! Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za nas! Vsi sveti nedolžni otročiči, prosite za nas! Sveti Štefan, prosi za nas! Sveti Lovrenc, prosi za nas! Sveti Vincenc, prosi za nas! Sveti Fabian in Sebastian, prosita za nas! Sveti Kozmas in Bamian, prosita za nas! Sveti Gervazi in Protazi, prosita za nas! Vsi sveti mučeniki, prosite za nas! Sveti Silvester, Sveti Gregor, * j Sveti Ambrož, Sveti Angnštin, Sveti Hieronim, Sveti Martin, Sveti Niklauž, Vsi sveti škofi in spovedniki, prosite za nas! Vsi sveti učeniki, prosite za nas! Sveti Anton, \ Sveti Benedikt, I Sveti Bernard, > Sveti Dominik, Sveti Frančišk, J Vsi sveti mašniki in leviti, prosite za nas! Vsi sveti menihi in pušavniki, prosite za nas! Sveta Maria Magdalena, prosi za nas! Sveta Agata, prosi sa nas! Sveta Lucia, prosi za nas! prosi za nas! prosi za nas! prosi za nas! 239 O Jezus! zahvalim Te za vse kar si za me preterpel, da si me odredil; dodeli mi Te prosim, da se vredno pri¬ pravim, Tvoje sv. Telo, ktero je bilo za me v smert dano, v zakramentu pre- svetiga rešniga Telesa prijeti. Napravi si v mojim sercu vedno prebivališe, in ne zapusti me nikdar! v v v Oče naš. — Cešena — Čast bodi i. t. d. S lt 1 e p. Vsmili se nas, o Gospod! vsmili se nas! O Bog, ki si znamnje sv. križa s / svojo drago kervjo posvetil, prosimo Te, dodeli, da vsi, ki se veličastva Tvojiga sv. križa veselimo, tudi nje- goviga varstva deležni postanemo: po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. v (Moli 5 Očenašov in Cešena si Marij v čast Kri¬ stusovemu tcrplenjn in potem še eniga na papežev namen). 240 Pridatek, Opis glasovitnejših Marijinih svetstev ino časti preblažene Device posvečenih cerkev na Slovenskem, ali v drugih de¬ želah, katere Slovenci radi obiskavajo. Vsakemu častitelju Device Marije dobro de¬ ne, ino ga v serci razveseli, če vidi, da na celem svetu se Marija z naj večo pobožnostjo in z lju- beznjo časti, da so povsodi v mestah ino v vesni- cab, na gorah ino na obrežjih morskih, cerkve ino kapele za njeno povišanje postavljene. Pobožni častitelj railostive matere božje se močno razveseli ino oživi, kdar na toliko glasovi- tih mest pogledne; z veseljem si lehko pri sebi re¬ če: „Glej povsodi se Marija milostiva ino darež¬ ljiva skaže, povsodi celi narodi k njoj svoje oči povzdigavajo, ino njo za gnade ino dare nebeške prosijo. “ Slovenci, od nekda že verni otroci svete ma¬ tere cerkve radi na božji pot hodijo, posebno pa k takim cerkvam, gde se sveta mati božja časti. Hvala Bogu, takšnih cerkev imamo mi dosti v naši blaženi slovenski zemlji, alj neke so glasovitnejše, pri nekih se blažena Devica bolj čudežna ino mi¬ lostiva kaže; — jas čem ali tukej na kratkem po¬ pisati (koliko iz glave vem, kajti potrebnih pi¬ sem nesim hitro dobil, tudi na nje ne čakati 241 mogel, ker so se že bukvice v tisk pripravljale), kdar so nastale, ino kdar se pri njih posebne že- gnanja obhajajo. Glasovite Marijine cerkve na Slovenskem. A. V Marburžki krajsiji. 1. Marija na gori. Marija na gori (Maria Neustift) leži na 'veselem bregu, za česa voljo je tudi „nagori“ na- Zvana, tri ure daleč od Ptuja, ino sedem ur od Marburga. To'lepo cerkev je v letu 1230 en celj¬ ski grof zezidati dal, ino njena zunajna ino zno- trajna podoba je znamenita. Njeni visoki rušt, ino mnoge iz kamna izrezane podobe se vsakemu do- padejo. Posebno znamenita pa je mati božja, ka¬ tera zadi, za prednim oltarom stoji. Ta gnadljiva podoba je iz kamna, sedem angelov derži njeni plajš (meten), dva pa krono, v levi roki derži svojega sineka Jezusa, ino pri nogah kleči ino stoji množina molečih svetnikov. Dva lepa oltara na o- bema stranama cerkve sta iz kamna rezana, ino stebri posebno lepo ino umetno (kunštno) nacirani. Pod cerkvo je dosti grofovskih grobov. Drugač je gora lepi terg, ino potniki prijeten zavoljo svoje vi¬ soke lege. 11 242 K častenji tote matere božje posebno dosti romarov, od Mure, Drave ino Save iz Medžimorja ino iz Horvatske pride. Pri toti sv. materi božji se je, kak na steni viseče obijublene tablice kažejo, dosti čudežov zgodilo. Nevarno betežni so ozdra¬ vili na nazivanje tote matere božje, ino kteri so se v nesrečah znaj Sli, so iz rij h rešeni postali. To cerkev so nekda imeli mašniki iz družbe Jnzusove, zdaj oskerbijo službo božjo petrinarski mašniki sekovske igračke) škofije. Naj lepše so žegnanja ob velki ino mali maši. 2. Marija v Rušah. Blizo leta 900 po Kristusovem rojstvu je ži¬ vel žlahni gospod z imenom Vajsek (Ed. H. v, Weissegg) s svojo pobožno ženo Irmengardo. Vsega sta zadosti imela, samo eno njima je fali- lo, — ljuba dečica. Ter se je Irmengarda na sve¬ tovanje Janeza Cahariasa, brata svojega moža, bla¬ ženi Devici Mariji zaobljubila, da če njej na čast eno lepo cerkev postaviti dati, če nji rodovitnost sprosi. Ino glej, njihov zakon je skoro bil žegnan, ino pet otrok dobita. Ona svojo obljubo spolni ino pri stari kapeli Marije ruške, na pravem bregu prave, dve ure daleč odMarburga, lepo cerkev postaviti da. Cer¬ kva je bila v mescu septembru leta 905 dodelana ino žegnana. Ker se je več čudežov zgodilo, so skoro romari iz vsih strani pod pomoč blažene Device Marije v Rušah pribežali, ino vmesen septembru se je vselej naj lepše žegnanje obha¬ jalo. Cerkva je bila v letu 1520 od Turkov raz- derta, ali skoro se je skoz milodare lepša zezi- Stran Molitve za spoved ino sv. obhajilo .... 195 Različne molitve k Materi božji .... 201 a) sv. Alojzija ....... 202 b) sv. Auguština ....... 203 c) sv. Joaneza Damascenskega . . 205 d) sv. Bernarda ....... 206 e) sv. Bonaventura .... . 206 f) sv. Anzelma ....... 20T Lauretanske litanije ........ 209 Počešenja presvete Device Marije, ktere lehko romarji, kdar k kateremu Marijinem svet- stvu pridejo, zmolijo ........ 214 Litanije vsih svetnikov ....... 217 Tri božje čednosti.. 228 Sveti križev pot ......... 230 Pridavek. Opis glasovitnejših Marijinih svetstev ino cer¬ kev, katere Slovenci radi obiskavajo . . 240 Glasovite Marijine cerkve na Slo¬ venskem. A. V Marburžki krajsiji: 1. Marija na gori ......... 241 2. Marija v Rušah ........ 242 3. Marija v pušavi ........ 243 B. V Celjski krajsiji. 1. Marija nova Štifta blizo gornega Grada . 243 2. Marija v Pletrušcah ....... 244 3. Polska mati božja, na brinjavi gori , . 245 4. Marija Podsredgka ....... 245 5. Marija na sladki gori, Marija Šmarska, Marija na tinski gori ....... 246 Stran Glasovite Marijine cerkve na nem- A. V Grački krajsiji. 1. Marija Hiilf.. 247 2. Marija Trošt ......... 247 3. Marija v Lankovcah ....... 248 B. V bruški krajsiji. 4. Marija Celi .......... 248 Marijine svetstva.zvun štajerske zemlje. a) Na Koroškem. Marija lušarska ......... 250 b) Na Horvatskeni. 1. Marija Bistrica ......... 251 2. Marija v terski gorici.. . 251 Pesme na čast Marije matere božje . . . 253 Pesem od Matere božje ....... 255 Pesem od naj slajšega serca Jezusa Kristusa 257 Zahvalnica ....... 258 škem Šlajeri. Pesnit Tisk in papir od J. A. Kienreiha v Gradcu.