XIII. letnik.
V Gorici, dne 14. decembra 1905.
50. številka.
Izhaja vsak Solrlfk ob 11. uri dopoldne Rokopisi so no vračajo. Ncfrankovana pisma sc 110 sprejemajo.
Cena listu znaša za colo leto i krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto H krone, za pol lcta'K _TbU. Za Nemčijo je cena listu D"ki *za drugo dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini št. 9.
■^J
lavero
Naročnino in naznanila s pr oj ema upravniStvo, Gorica, Semeniška ulica št. 1(1. Posamezne številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskcm bregu (Iliva Como) št. 11 po K vin.
Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 11 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
loijif Mhovščine u sedanji družbi.
IV.
Duhovnik ima dolžnost politikovati.
Duhovnik, kakor stoje reči dandanes je moralno obvezan vmešavati se v politiko ; politika je dandanes najsvetejša, neopnstljiva dolžnost višjega in nižjega duhovnega paBtirovanja.
Država si je osvojila ne malo pravic, katere po naravnem in božjem prava pristojajo cerkvi. V političnih zborih se po večini glasov določujejo strogo verska vprašanja in zadeve, ki odtegujejo narode cerkvi in veri. Državni zbori za-metajo konkordate, vpeljujejo civilni zakon, brezversko šolsko postavo itd. Ako je tedaj volk vdrl v svetišče Božje ter odnesel iz njega najdražje svetinje, da jih oskrunja in vlači po torišča političnih strasti, ne bi li smel škof, ne bo smel duhovnik v javnosti povzdigniti glasu ter opozoriti svojih vernikov, ne bo smel za volkom v zbornico, da mn iztrže svetinje in jih prinese nazaj v svetišče? In prav to je, kar posebno v naših čaBih daje duhovnom, ne le pravico, ampak nalaga celo dolžnost, da politi kujejo.
Duhovnika naloga indol-žnost je, vernike poučiti o njihovih dolžnostih. Verniki pa nimajo le zasebnih, marveč tudi državljanske dolžnosti, ki so zapopadene v četrti božji zapovedi. Bog, ki je nstanovil človeško družbo, je isti naložil tudi dolžnosti, kojih smoter je, blagor družbe ohraniti in pospeševati. In teh družabnih dolžnosti nimajo izpolnjevati le podložniki, marveč jih morajo vršiti tudi vladarji, vršiti tudi vsi oni, ki posedujejo postavodavno oblast v družbi, gosposka. Katekizem na vprašanje: .Kakšno dolžnost ima gosposka do svojih podložnikov?11 odgovarja: nGosposka ima do svojih podložnikov dolžnost, braniti jih v pravi veri, ravnati z njimi kakor veleva pravo in pravica, in sploh pospeševati njihovo srečo11.
LISTEK.
Po zmoti k pravi poti.
(Konec.)
.Aha, povem ti, Agata, zakaj te se ogiba moj sin Beneš. Nasvetoval sem mu nevesto njegovega brata ; in zdaj ne vč, kako bi se odločil.11 — „0, saj ne bom huda, če poroči to pridno deklico, dasi mi srce poka. Ali samo, da bo on srečen, jaz bom molčala." — „Kaj pa bo s tabo?"
— „Jaz bom kot udova, prosta, in odga-jala bom Jenika krščanski, Bog bo že pomagal in za silo imava malo njivico.11
— .Ali imaš kaka pisma od njega iz prejšnjih let?" — .Ker že veste, vam jih lahko pokažem.11 — „Dobro torej, čuj, kaj mislim in kaj sem sklenil. Ker se imata rada, morata se vzeti. In če te Beneš ne bo hotel, pa izročim Jeniku vso, posinovim ga, Benešu pa izplačam delež; otrok imej očeta za vzgojitelja in očetovo ime. Dolžnost do otrok« prevaga one do bližnjika sploh. Jutri pojdeš z mano domov.11 — „Pa se bojim, da se je Beneš premislil in me ne bo hotel več."
— .Ne boj se tega. Ljubav, ki traja tri leta, ne mine tako hitro. Meni je sicer vedno odgovarjal le to: „Oče, saj je še čas 1* ali ne boj se, na drugo ni mislil, ampak le na tel"
DandaneB pa jo v ustavnih državah tudi ljudstvo deležno postuvodavne oblasti, ki se deli med vladarjem in zastopniki ljudstva. Ker dandanes torej slednji državljan poseduje del postavodavno oblasti, je tudi vsaki posameznik po svoji vedi obvezan to pravico izrabljati v javni blagor družbe, kakor zapoveduje četrta božja zapoved. Dejansko pa more ljudstvo svojo postavodavno oblast vršiti in skrbeti za splošni blagor le po izvoljenih zastopnikih ali poslancih. Zato pa je ljudstva vestna dolžnost, voliti za svoje zastopnike v postavodavno zastopo le take može, ki imajo dobro -oljo in zmožnost, poverjeni jim poslanski posel izvrševati le v javni blagor. Skratka: vo-lileo je v vesti obvezan, glasovati pri volitvah le za take može, o katerih je prepričan, da ne bodo pritrdili nobeni postavi, ki je veri ali državi škodljiva. Kdor torej pri volitvah svoj glas odda za kandidata, o katerem ve, da bode glasoval za krivične državi ali veri sovražne zakone, brez-dvomno greši. Kajti vsaka protiverska ali protinravna postava je posledica tudi ljudske volje, in krivica se razdeli na sodelovanje vladarja, poslancev in vo-iilcev. Deležen je krivice, kdor je zakon potrdil; deležen brezvesten poslanec, ki je zanj glasoval; deležen tudi volilec, ki je vedoma volil brezvestnega poslanca, in deležen po svoje tudi, kdor ni volil vestnega.
Kot državljani in volilci imajo katoličani izpolnjevati vestne dolžnosti, ki so natanjčno začrtane v četrti božji zapovedi. Ali pa tndi katoličani poznajo te svoje dolžnosti? Ali se v svoji vesti zavedajo njihove važnosti, ali se zavedajo odgovornosti pred Bogom? Žal, da se mnogi katoličani kot volilci ne zavedajo svojih dolžnosti. Saj opazujemo pri volitvah žalostno dejstvo, da možje, ki
Vojteh povč gospodarju, da mora Agata domov. Ženjcem pa je naročil piva. Drugega dne res odideta Vojteh in Agata. Na poti se domisli Vojteh, da ga je župnik pozval k sebi. „Ravno prav,11 si misli, „lahko ga poprašam v tej roči." Vstopi torej v župnišče z Agato vred.
.Dobro došla!" reče župnik. — .Prečastni, rad bi govoril z vami zaradi mojega Baneša in tega dekleta." — „Vem,“ reče župnik, .kako je to; Beneš mi je povedal. Prosim vas, ne silite ga v tak zakon, ki je zoper njegovo vest in srce. Pravo imate svetovati mu, ali greh bi bilo, da bi ga hoteli trdovratno siliti v zakon. Ta deklica tu je sicer uboga, pa pridna, sprejmite jo za nevesto in hvaležna vam bo ter vam bo ljubeznivo stregla."
.Ah, g. župniki Veliko skrb ste mi odvzeli; saj tudi jaz hočem tako. In ker hoče tako tudi moj Beneš, zahvaljujem Boga za to uredbo. Da bi bil prej vedel, kako je, gotovo bi ne bil nasvetoval Be-nešu druge; ali menil sem, da je še prost. Zdaj pa prosim, g. župnik, da noviča kmalu pozovete h krščanskemu nauku i n zapišite oklice."
Agata je jokala veselja, da se je tako dobro obrnilo; tudi starcu so stopile solze v oči; posebno ko je povedal
sicer izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, jih celo vestno izpolnjujejo, mnogokrat oddajo	glas	možem, liberalcem —	na-
sprotnikom katoliške vere in cerkve.
Kdo pa naj katoličane pouči o njihovih dolžnostih v javnosti, katere jim nalaga	Bog,	in o katerih	mu bodo	da-
jali odgovor? Jezus Kristus je zapovedal apostolom in sicer le apostolom in njihovim naslednikom: „Pojdite po vsem svetu, in učite vse narode, ... in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem zapovedal."	Kaj	morajo torej	škofje in	duhovniki	učiti	? Brezdvomno	izpolnjevanje
božjih zapovedi v zasebnem, kakor javnem življenju. Pravice in dolžnosti po-stavodavue oblasti, pravice in dolžnosti podložnikov pa določuje in oznamenuje četrta božja zapoved. Duhovnikov sveta dolžnost je, tako vladajočim kakor podložnikom, oznanjevati in razlagati četrto božjo zapoved, opominjevati jih dolžnosti, ki jih jim nalaga četrta božja zapoved. Naloga duhovnika kot duhovnika je, vernike poučevati o njihovih dolžnostih, ki jih jim nalaga, po svojih zapovedih ; razlagati jim zapo/odi božje, ki vežejo ne samo v zasebnem ampak tudi v javnem življenju. Ko pa duhovoikto svojo nalogo vestno izvršuje, pravijo, da politikuje. Torej ima duhovnik dolžnost politiko-vati.	I.	D.
Boj za volilno pravico.
(Konec.)
Obsodba, katero smo v zadnji številki navedli, velja obenem tudi vsem zavednim in trmoglavim liberalcem, ki se ustavljajo splošni volilni pravici, ter vsemu liberalnemu časopisja. — Prva resolucija se glasi: .Današnji javni shod, sklican od liberalnega političnega društva .Jednako-pravnost11 v Idriji, izreka dr. Tavčarju in njegovim tova-
župn k, da je Beneš varčeval v tajini in priskrbel Jeniku letni prihod.
Z veseljem sta odšla proti domu. Pri ločitvi v vasi jej še reče Vojteh: .Pošlji mi Boneševa pisma po materi." Beneš pa ni vedel kjo je bil oče.
Vlil.
Ko je bil Vojteh prebral Benoševa pisma, pokliče ga v sobo.
.U-udi se, Beneš, govoriti moram s tabo. Zakaj rni nisi zaupal? Ali sem postopal mari prestrogo s teboj, da se nisi upal razodeti mi skrivnost, ki te teži?"
Beneš pobesi oči; ni vedel prav, kaj hoče oče reči. Ali je neki izvedel njegov pregrešek? Ali mu je kdo kaj razodel: ali Agata, ali njena mati, ali župnik ?
„No, ali mi nimaš ničesar razodeti?"
—	Beneš le molči. .Glej, prebral sem tvoja pisma do Agate in poznam vso stvar. Deklica je dobra, ti si zapeljivec, in to ti je seve težko priznati. Grešiti je človeški; ali, če kdo noče poravnati krivice, je to grdo in ostudno pred Bogom in pred ljudmi. Premotil si ubogo Agato, moraš jo torej vzeti, da bo imel Jenik očeta. Ali hočeš to storiti?"
Beneša je peklo to pravično očitanje očetovo; plakal je in hlipanje maje jemalo besedo. Ko se je bil pomiril, prime
rišem v državnem zboru radi njih nastopa proti splošni, direktni in tajni volilni pravici nezaupnico. — Druga pa tako-le:	.Današnji	shod izreka poli-
tičnemu liberalnomn društvn .Jednako-pravnost" nezaupnico ; kajti, dokler bode imelo društvo tak časnik za svoje glasilo kot jo .Slovenski Narod", katerega vodja je delavski nasprotnik dr. Tavčar, ne more mu idrijsko ljudstvo zaupati". Tako obsojajo liberalci sebe in svoje delovanje. — Okorel liberalec ne bo hotel sicer nikdar spoznati pogubonosne politike svojih voditeljev, navajaj mu še oklatantnejše slučaje nerazsodnosti liberalcev, on bodo drl za njimi čez drn in trn v lastno pogubo za dragimi liberalci.
— To je ona vrsta sebičnih, lahkomiš-Ijenih, brez lastnega prepričanja živečih ljudij, ki pravijo: .če nisem jaz pa naj vse hudič vzame", ali kakor pravi Tavčar: .liberalcu groš, klerikalcu knof I" Torej povsod oni isti gnjusni egoizem, ki je bistveno lasten celi liberalni stranki. „Ja z v s e, v s i d r u gi ničla, liberalcu vse pravice, vse druge, ki niso liberalnega mišljenja, ubijte kakor modrasa!" — To je nauk ovekovečnih slovenskih liberalcev. — Druga vrsta liberalcev pa so bolj previdni in se jim mora prištevati tudi nekoliko lastnega mišljenja. — Ne drvijo slepo za .Slov. Narodom", in .Sočo" itd. ampak promotrivši natanko stališče obeh strank, pridejo do spoznanja, da dela katoliško-narodna stranka bolj na pozitivni podlagi nego liberalna. Da, nekateri so začeli liberalno stranko zapuščati in pristopati k narodno-katoliški. Da, le tako naprej, čim večja armada, tem prej izvojujemo zmago nad trhlim liberalizmom. — Liberalizem je poguben Slovencem, ker ne podpira narodnih teženj, ampak gleda povsod le na lastni „jaz“
— sebičnost. In stranka, ki zastopa take pogubonosne nauke za nas Slovence ne
očota za roko in pripozna svoj pregrešek. Pove tudi, da se je le zaradi Agate branil vzeti bratovo nevesto ; da pa tega le zalo ni razodel, ker seje bal očeta žaliti.
.Glej, če si bil to takoj povedal, ti nisem bil prigovarjal toliko; zdaj pa sem moral šele po ovinkih izvedeti, kako je ta reč. Na, dobro si izvolil, Agata ti bo pridna in zvesta žena, meni pa ljubezniva sinaha 1 Bog ti odpusti tvoj pregrešek in ti daj vendar svoj blagoslov 1"
Za tri tedne je bila poroka. Jenik je bil pozakonjen, kakor zahteva postava. Vojteh je zdaj lahko oddal gospodarstvo, ko je imel dobrega sina in pridno sinaho
Tako sta pravila Vojteh in Agata.
Bog ljubi le čisto mladino in le taka se more nadejati božjega blagoslova. Mladina naj torej zapre srce ljubavi, dokler se ne primeri gotova in bližnja prilika za poroko. In tedaj naj resno premisli : je li za dober zakon? Nikar naj pa ne sklepa zvez brev vednosti roditeljev ; in zaročni stan naj čisto preživi. Če pa mladiči ne poslušajo glave, ki je nad srcem in ima vladati in brzdati srčne strasti; če sklepajo pred časom skrivne zveze : nastanejo gotovo grehi. In ti se množijo, ker je oslabljena duševna moč
more bili slovenska, narodna stranka. Torej liberalna stranka na slovenskem ni slovenska stranka ampak stranka sebičnežev, katerim je nami in narod nost — lastni žep.
To so vam liberalci, ki no morejo uvideti, da bi splošna in enak:i volilna pravica koristila Slovencem in Slovanom splob, !o so tisti liberalci, ki najhujše nasprotujejo volilni reformi, torej sredstva, kutero je najpripravnejše, da pridemo do boljše bodočnosti.
Raj narediti tedaj s takimi l,udmi? Argumenti no pomagajo, lastnega prepričanja nimajo, ampak pri njih jo le „di-Ecipliiia", ki drži liberalno stranko Se na površja, ko se je izrazil prileten liberalni učitelj, — sploh mi ne pade primerno sredstvo na pamet, kako bi ozdravili liberalne kozličke.
Ali vsejedno predlagam v premislek sledeča sredstva:
1. lzvijte jim še zadnje orožje iz rok, s katerim se bojujejo, časopisje.
—	Ne samo z besedami, resolucijami pobijati nasprotnike aplošno in enako volilne pravice, ampak vsak pristaš volilne reforme in zaveden Slovenec vrni tak list, ki nosi liberalno barvo in nasprotuje volilni pravici. — N« pas naj se zapiše: nazaj! Se ne sprejme!
2. Ogibali naj bi se vseh takih javnih lokalov, gostilen, krčem, itd., kjer se dobi tak protiljudski list. Ravno tako prodajalnic, obrtnij itd.
3 Poleg tega bi pozval vso javno korporacije kot občinsko zastope, društva itd. naj n o m u dom p. pošljejo peticije na deželni zbor za razširjenje volilne pravice.
To premisli vsak, morda dobi kdo drugi boljša sredstva v dosego željenega smotra.	v
V	kratkem bi se tako preporodila Slovenija, bi napredovala čila in pomlajena v vseh panogah gospodarstva, književnosti in umetnosti. Povzdignila bi se pa tudi politično in se oprostila tujega jarma, v katerega jo je vklenila liberalna puhloglavost. Vse to bi se torej dobilo z volilno reformo. Na dan torej z splošno, direktno, enako in tajno volilno pravicol
Politični pregled.
Državni zbor. — Ob začetku pon-deljkove seje poslanske zbornico je mi-nisterski predsednik odgovoril na interpelacijo poslanca WoIfa glede brzojavke, s katero je nadvojvoda pozdravil zadnji katoliški shod. Minister je rekel, da se je nadvojvoda poslnžil pravice, ki jo ima vsak državljan. — Na interpelacijo posl. Breiterja o govoricah glede dogovora z Rusijo, da Avstrija eventuelno uduši revolucijonarno gibanje v ruski Poljski, je baron Gautsch izjavil, da so te govorice brez vsake podlage.
Nato je ministerski predsednik odgovoril na interpelacijo posl. SylvestrH glede udeležbe Avstro-Ogerske na demonstraciji brodovja proti Turčiji.
Zbornica je a 104 proti 17 glasom odklonila nujnost predloga posl. Steina glede uvedbe personalne unije. Posl. Mazorana in Mortis sta umaknila svoja nujna predloga glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu oziroma glede pripoznanja diplom, dobljenih na italijanskih vseučiliščih.
in jih vabi in zmoti bližnja grešna priložnost. Prav veliko krat ne pride do zakona iz znanj „za kratek čas". In če tudi pridejo kdaj v zakon na bogopoza-ben način, pa morajo včasih več ali hudo trpeti za grehe mladosti, kur B g je pravičen in neskončno svet.
Roditelji pa morajo poučiti mladino o takih stvareh ter skrbno čuvati nad njimi. Če tega ne storč, naložijo si na rame vse one grehe zoper šesto zapoved. Sokrivi so z otroki vred, udeležijo se vzročenih (ptujih). grehov, in tudi od teh bo treba odgovarjati. Ali koliko jih je, ki na to ne mislijo, marveč še mord* potrjujejo otroke v grešnih zvezah! OJ-tod toliko gorju po družinah I
Pripoveduje so, da so bili šli tožit duhovnika, češ, da pridiga o nekih „lujih grehih1'. „E, kaj to,“ so dejali vladiki, „z na imi lastnimi grehi hočemo — živeti in umreti, ali o ptujih nočemo ničesar slišati I"
Nekateri hoč jo pa živeti in um-eti z lastnimi in tujimi grehi in boje se priti pred ostrega Rešenika — sodnika 1 Modrost tega sveta je blaznoBt pri Boga!
V	torek jo posl. zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu poil. Bax^ in tovarišev glede izgredov v Pragi. Seja je bila jako burnu. Radikalni Č' bi in Vsenemci so so namreč drug drugega obsipali s psovkami, tolkli po klopeh in vmes tudi žvižgali. Nujnost predloga je biln odklonjena. Med interpelacijami, katerih je bilo v ti seji stavljenih šo precejšnje število, nahajala sj je tudi ona poslancev Vukovič«, Spinčič* in tovarišev na voditelja trgovinskega ministerstva gledč uporabe slovenskega oziroma hr-vatskega jezika na glavnem shodu delegatov zveze delavskih bolniških blagajn za Trst, Itlro, Gorico, Kranjsko in Koroško.
Po odklonitvi B»xovega predlrga jo začela zbornica razpravljati o nujnem predlogu posl. Sy,vostra gledč podaljšanja veljave zakona o lokalnih železnicah. Dosedanji zakon je bil potem vsprejet v vseh čitanjih, in sicer z dostavkom: „dokler se no izda novi zakon o lokalnih železnicah11.
Dr. tucgor in Židje. — Dunajski Židje so začeli zadnje dni strašno besneti proti dunajskemu županu dr. Luegerju, ker ju ta na nekem shodu krščanskih socijalcev zavračal glavno krivdo na zmešnjavah, ki se gode sedaj na Ruskem, na žide in nekako opravičoval jezo ruskega ljudstva, ki se je vrnila proti židom. Dr. Lueger je ob isti priliki rekel, da so tudi pri nas v Avstriji Židje oni, ki hujskajo avstrijske narode drugega proti prugemu kakor tndi različno sloje človeške družbe, da vsled takega prepira sami sebe okoriščajo. Kakor se jo ruskim židoin pripetilo, da jih je začelo rusko ljudstvo preganjati, tako, rekel jo dr. (Lueger, znalo bi priti tudi pri nas v Avstriji, da bi se ljudska nevolja obrnila proti njimi in da bi potem želi to kar so sami sejali.
Te dni je imelo na Dunaju društvo „Krislicho Familie“ shod in tudi na tem shodu je govoril dr. Lueger. Omenjal je napadov, ki se usipljajo nanj po židovskem časopisju in na židovskih shodih, kjer se ga označuje za nekakega prid-garja ropoy jn umorstev, ki naj se iz-vrše nad židi. Dr. Lueger jo opomnil, da je on vendar najdobrodušnejši človek na Dunaju in da je zaradi tega popolnoma izključeno, da bi zamogel on ščuvati Dunajčane k temu, da bi žide ropali ali j'h pa celo pobijali. On torej poživijo Dunajčane. naj Židov niti ne ropajo, niti pobijajo in da jim Bploh nič zlega ne store. Store pa naj le to, namreč da pri Židih ničeBar in nitdar ne kupijo.
Vojaške odredbe za Češko. — Praška „ Politik-* piše, da se bodo po vseh večjih krajih na Češkem nastanili vsaj po dve stotniji. Glede na to pa nimata 7. in 8. vojni zbor, ki sta na Češkem, dovolj vojaštva, ki bi se razdelilo v ta namen, poklicalo se bode vojaštvo 1., 2. in 14. vojnega zbora, ki se nahajajo v Krakovom, na Dunaju in v Inomostu.
Kardinal SainaNsa. — Cesar izroči v soboto dne 16. t. m. v dvorni župni cerkvi nadškofa v Jfgra, Samassi, kardinalski baret.
Papež in predsednik Roosevelt.
—	Kakor javljajo iz Runa, jo papež Pij X. naložil državnemu tajniku Merry del Vala, da mu nabavi govore predsednika Roosevelta, češ, da jih želi proučiti radi nazorov predsednika. Razloga temu jo iskati v dejstvu, da namerava papež obelodaniti zelo važno izjavo glede socijal-nega problema.
KonlUkt n Turčijo. — KonlliktaB Turčijo bo kmalu konec, ker so je Turčija udrtla in vsprejelu predloge velesil glede mednarodne kontrolo nad maco-donskimi financami.
Dopisi.
Iz Mirna. -- (Novice.) — „Tudi organist hh je vjel na 8 d n i. “ Tako je pred par meseci o priliki neke afere pisala „Sočau. No, danes lahko „Soča“ to poročanje vtakne v žep kot blamažo, kajti organist je bil 9. t. m. pri vsklicni obravnavi na c. kr. okrožnem sodišču oproščen. — To nam daje povod, da nekoliko globlje pogledamo v to afero. Neko nedeljo minulega poletia je pilo nekaj fantov dolenjega dela Mirna v neki krčmi sredi Mirna. Rekli so: „Sadaj gremo v gorenji Miren, ter nabijemo vsakega klerikalca, ki ga dobimo." In v resnici so srečali netaj fantov, katerih pa ne moremo prištevati nobeni stranki, kajti med
njimi so bili pevci raznih drnštev, in tudi liberalnega društva „Miron“. Ti fantjo so se med seboj lučali a costnim kamenjem, ne da bi bil pri tem kdo kaj poškodovan. Drugi dar1, jo bila žo žendar-merija na nognh, in spravili so v afero tudi take, ki niso bili najmanj deležni pri tem; tako tudi organista Vuka. Žen-darmerija je vsakega udeleženca le nf<-re vprašala, ali je bil tudi organist poleg. In stražmešter se je pobahal, da „mu bodem že jaz navil temu Vuku,11 za kar imamo priče. In zato je bil tndi pri sodišču organist kot vodja tega lučanja zatožen, nazadnje pa spoznan kot neud ‘-leženec. To je sad tega, da uganjajo politiko tam, kjer bi jo no smelo biti. „Pri nas doma no fme noben klerikalec še na ulico pokazati se,“ tako jo rekel neki žendarmerijski stražmešter. So li tako govoričenje s službo orožnika vjema?l O ti aferi bi znali šo marsikaj povedati, med dragim n. pr.	tudi	to,	kako	so	se
od izvoslne strani	preziralo	priče,	ki	so
bile v stanu celo afero v najboljši lači prikazati.
Pes — ubijalec. V nedeljo je šln po blagoslova neka žena iz Mirna iz cerkve domov. Na	polu	je	srečala g.	J
Pavletiča p. d. Tinkota,	ki jo imel	psa	s
seboj. Pes se je začel z nekim diugim psom trgali. Ko pride mimo žena, skočita oba psa na njo in jo prebrneta na tla, kjer je ostala nezavestna. Prebila Bi je črepinjo in je 12. t. m. umrla. Gospodar psa, g. Tinko, je lo videl in se ni niti toliko potrudil, da bi pogledal, kaj se je zgodilo. In tndi sedaj noče nesrečni družini nič pomagati. Res prava „človeko-Ijubna duša11, kaj ? Tudi naša'žendarme-rija, ki je pri vsakem komarju na nogah, se s tem noče pečati. Če bi bil peB kakega reveža, bi bila že zdavnaj na nogah. Tako pa bo rekli možu nesrečne žene : „Če bi jo bil pes ugrizel, bi preiskovali; tako pa nimamo ničesar opraviti.11 Torej ugrizniti, to jo nekaj, ubiti pa ni nič!
N o v i č a r.
S Pečin, 10. grudna. — Tiho in mirno živimo na Pečinah. Listi o nas ne prinašajo nobenih novic niti tožb. Kdor ne pozna naših notranjih razmer, bi gotovo vskliknjl: o blažena občina, ki to obdaja bljubi mir in gospodarski napredek. — Tak mir — tihota provzro-čuje navadno vihar, lako že v naravi. —
Res, opustili smo bili VBa dopisovanja v liste misleč, da se mirno vse doma „speče in sne". — nLiberalizem" in * klerikalizem1* nam zdaj ne delata hudih preglavic (morda kaj zahrbtno), a nasledek tema je gospodarski boj, boj, katerega bomo bojevali in šli do skrajne meje dostojnosti, ker naše obč. zastopstvo res misli, da sme zastopati naše gospodarske interese kakor mu ljubo in drago. —
Pretekla bo tri lota, kar je nam dež. zbor dovolil 900 kron podpore za napravo dveh vodnjakov. Dopisnik ,Prim. Lista11 s Pečin dnč 15. avgusta t. I. je pojasnil, kako in zakaj, da se nasprotuje proti isti. Slišali Brno vedno jedne in iste izgovore. — Šele na večkratni opomin dež. odbora in glavarstva se je naše obč. zastopstvo, oziroma županstvo v toliko zdramilo, da je meseca marca t. 1. milostno (!) naznanilo, da naj so posestniki na Pečinah sami posvetujejo in dogovorijo gledč vodnjakov. Še isti mesec smo se re9 sešli posestniki na Pečinah ter sklenili: Napravita naj so dva vodnjaka po načrtu, jeden sredi vasi in jeden lik vikarišča. Primanklej naj se pokrije z robotami. O tem se je napravil zapisnik, v katerem je bilo tudi določeno, katere h. št. da bodo robotalo v vasi in katere pri vikarijšča. Znpianik je bil poslan županstvu z naročilom, da naj se požuri, da potrebno vkrene. — Kaj je županstvo storilo v prilog temu ? — Nič! — Naše sporočilo o zvršitvi posvetovanja gledč vodnjakov je menda „milostno“ prezrlo in izgovor: Deželna podpora se ne more porabiti, je — zopet dobil — „veljavo“. Z dnem 31. t. m. pa zapade dež. podpora in mesto vodnjakov ostanejo zu vedno „Žabja jezera". — Tako zastopstvo jo pač lahko ponosno, da iz lenobe ali
—	zlobe oškoduje občino za celih — 900 kron.
Tudi naše obč. poli in ceste so že v takem stanju, da bi bile bolj primerne za neke vrste živali, kakor pa za ljudi. Zakaj neki plačujemo že 6 let po 20'/a% za popravo obč. cest? To znaša za občino Pečino 195 kron na leto, v 5 letib 975 kron, a porabilo se je od teh komaj 234 K, torej mora se nahajati v bla-gajnici še 741 K. — Zakonik obč. reda pa pravi: Županstvo ima skrbeti, da so
obč. prti in ceste v redu. Torej obč. poti morajo biti popravljene, menite morda z rabotami? Ne plačevati in delati jo — preveč Nismo več ponižni sluge ! — Še mnogo je v zalogi in vse pride na vrsto; pisali bomo mnogo in ostro. — Delajte prav in vestno, potem nam ne bo treba vas na tem mestu prijemati za — ušesa. — Po ti poti pa bomo plesali domači in javni ples!!
Občinar.
Iz baške doline. —Prav malokrat pogledam iz svojega skritega brloga, in šo tedaj smuknem hitro nazaj; zato pa prav pri najboljši volji Vam nimam kaj posebnega poročati, vendar pridem tudi jaz včasih 8 svojo sitno nadlogo, tako tudi danes, potrpljenje za par vrntio.
Parkrat nas jo letos hotelo kar za-mesti, tako je snež lo in medlo, vendar je sedaj sneg vbPžal proti višjim vrhovom. Nekateri kmetovalci so bili v veliki zadregi in niso mogli zaradi neprestanega dežja omlatili ajde, pospraviti koruzo in nabaviti si nastelje, pa tudi je zaostalo mnogo poljskega dela. Sedaj je, hvala Boga, bolje. Nekaj dnij imamo že lepo suho vreme. — V obloški dahovnijijako žalnjejo po odišlem dušnem pastirju- Bil jo blag duhovnik. Bog jim daj čvrstega naslednika I Nasprotno se pa veselijo Podmelčani svojega novega g. župnika, ki je v gorenjem deln doline kot vikar v Stržiščih, vsem v najboljšem spominu. Tudi podmelčani se zavedajo njegovih vrlin. Zato 80 mu napravili jako lep vsprejem. Bog ž njim ! — Na Grahovem jo neka slaru liboralna žila, ki ima zmerom polna usta „farjev“; zato je najbolje, da molči, da ne stresemo njenih kosti. — Nekateri narodnjaki imajo na svojih gostilnah dvojezične napise ; pravijo, da mora tako bili, ker so tukaj razni tujci, Italijani in Nemci. Največ je pa Hrvatov in Črnogorcev, a hrvaUkega ali srbskega napisa ne vidimo. Da ne bode kuj hujšega je najbolje, da prizadeti fhranijo ti-to table za boljše čase. — Jarn gospoda na Grahovem si je pretečeno nedeljo ustanovila neke vrste čitalnico. Kakšno, naj pove, kdor ve !
Iz Gabrovice pri Komnu. — Letos Vam niBtno še nič poročali. Kaj hočete — nistno vedeli, pri čem smo — kje imamo „glavo“. Pred letom izvršene občinske volitve so bile ovržene, proti drugim se je vlekel utok do zadnjega časa. To je torej zadnja novica, da smo dobili dna 7. t. m. novega očeta župana. Pravijo, da je novi g. župan vnet za blagor in napredek občine. Nas veseli!
Najstarojša „novicau letošnja bi bila smrt onega 91 letnega starčka, kije nosil pred enim in pol letom ob prvem slovesnem Vstajenju Zveličarja pred procesijo. Umrl je kmalu po novem letu prvi.
Letina je bila pri nas, hvala Bogu, še dobra. Ajdo smo spravili pod streho pred dežjem.
Novi zvonovi „delajo“ dobro in upamo, da bodo vedno boljši. Da nam bo začel peti 6. januvarja 1906 misijonski zvon", to je pa za nas Gabrovčane veselo sporočilo, posebno, ker bo ta sv. misijon prvi, ki se bo obhajal pri nas.
Ko se kuj nabere, sporočimo zopet. Voščimo Vam, g. urednik, srečno in veselo novo leto!
Napredni občinar.
Novice.
Imenovanje novega knezo-nad-škofa goriškega vtegne izvršiti se, kakor čujerno, le dni. Upamo, da bomo mogli obvestiti o tem cenjene čitalelje še pred božičnimi prazniki, že v prihodnji številki. Zgodi se volja Vsemogočnega!
Imcuovanje v finančni stroki.
—	Finančni koncipist Amedej Beuk je imenovan finančnim komisarjem v IX. činovnem razredu. Konceptni praktikant dr. Adolf C ris lian finančnim konci-pistom v X. činovnem razredu.
Spremembe na tržaškem policijskem ravnateljstvu. — Tržaški list „ŠoIe“ piše, da je že degnana stvar, da pride v Trst za policijskega ravnatelja g. Alfred pl. Manussi, dosedaj okrajni glavar na Voloskem. Ta bode torej naslednik Busicbev. Naslednic Lasciacov, ki je postat naraestništveni svetnik, pa da boda višji policijski svetnik g. Anton Mahkovec, ki je bil svoj čas že nameščen na policijskem ravnateljstvu v Trotu, » je bil zadnjih U let načelnik policijskega urada v Kotoru. Oba imenovana gospoda, pravi omenjeni list, Bta prišla ▼ s boto
v Trst ter ata se od tam odpeljala na Dunaj.
Novi okrajni glavar v Gradišču Viklor pl. Pozzi je že nastopil Blužbo in je to naznanil občinskim predstojnikom svojega okraja s posebno okrožnico.
Voditeljem okrajnega glavarstva v Krku jo imenovan numostništveni svetnik g. Lasič.
Za „Slov. slrotjšče“: P. n. Franc Novič 60 v.
P. n. K. L e « k e jo nabrala v V i -polžah 35 K 22 v, v K o z a n i 65 K 70 v.
Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni !
Za Alojzi,jovISčo: Preč. g. V. Vodopivec 2 K, g. Jiirn. Kopuč 6 sveč, tvrdka G. Pich 16 klobukov, vesela dražba ob sprejema vlč. g. vikarija v Cerovem 8 K 65 v, preč. g. Jos. Abram
3 K v odkop od novoletnih voščil.
Bog povrni 1
Dar. — Oprava .Prim. Lista“ je prejela za „Šolski Dom“ 3 K, katere je daroval veleč. g. Josip Abram, župnik, Novake.
Cerkveni tat. — Mesarski pomočnik Martinelli iz Gradišča, o katerem so časopisi pisali, da je vkradel dne 2. t. m. pri oo. jezuitih v Gorici v kuhinji 13 K, je sedaj priznal, da je v noči od nedelje (dne 3. t. m.) na pon-deljek udrl v cerkev sv Ivana. Razbil je šipo nad sakristijo in zlezel v cerkev. S kipa Matere Božje je vzel dva uhana, razbil je denhrnico in pobral iz nje
4 E, odprl je sv. tabernakel, vzel iz monštrance sv. hostijo in jo pojedel ter nadomestil monštranco s križe'«. Lopov je tadi onesnažil cerkev, položil 17 sveč na tla in jih prižgal. Iz Gorice se je podal v Krmin peš, iz Krmina se je z vozom peljal do Vidma in tam zamenjal uhana z zlatim prstanom. Zlati prstan je zastavil v Gorici. Martinelli je sedaj zaprt v goriških zaporih.
Grozna ncerein. — V nedeljo zvečer se jo dogodila v papirni tovarni v Podgori grozna nesreča. Delavec, 36-letni Anton Brezigar je opravljal namreč svoj posel blizu nekega stroja za ovijanje papirja in ta ga je hkratu zagrabil ter mu odtrgal desno roko in ga medtem tudi dvakrat ovrtel po zraku. Brezigar bil je objednem hudo poškodovan na celem telesu in posebno mu je bila poškodovana žila na levi roki. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju.
PoskuSen samomor. — V nedeljo zvečer okolo 9. ure se je hotel v tuk. vojašnici na Travniku ustreliti vojak tuk. pešpolka št. 47. Karol Felgitscb. Nastavil si je puško na prša, ali ko se je strel sprožil so je pu^ka zmaknila in nesrečnež zadet je bil v stegno desne noge mesto v prsa. Rana je sicer nevarna, ali zdravniki menijo, da ni vendar laka, ki bi provzročila amputacijo noge.
Nesreča. — Ko je hotel 84-letni France Rogelja iz Temnice na Krasu stopiti v torek na neki voz, zgubil je ravnotežje ter padel na glavo in se je pri ti priliki tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov, kjer bo težko kaj iz njega, ker so se mu uneli možgani.
Vabilo k božični veselici, katero priredi društvo „Otroški vrt“ v Solkana v korist otroškemu vrtu, dne 17. de-cembrB 1905 v dvorani g. Alojzija Mozetiča, ob 5. uri popoludne. Vspoied: 1. Deklamacija:	„Vprašaš	čmu da sem
Slovenka11. 2. Dvogovor: „Tesarček naš“.
3. Prizor : „Znal bi rad, kako li kmetje 1“
4. Deklamacija: Betlehemski nedolžni otročiči11. 5. Božično drevesce. 6. Petje : „Hrvaticam“. 7. Igra v dveh dejanjih: „Trije tički11, spisal Jaka Stoka. 8. Petje: „Radostno potovanje11. 9. Srečkanje. Vstopnina. 40 v. otroci 20 v, sedeži 40 v. Ker je dohodek namenjen za vzdrževanje HOtroškoga vrla“ se radodarnosti ne stavijo meje. — Odbor.
Malopriden sin. — V soboto zjutraj so zaprli 18 letnega Ivana Sismund-a iz Gorice, ker je žugal svoji materi, da jo ubije, ker mn ni hotela dati zahtevanih 10 kron, s katerimi bi šel popivat. Sismund je navaden postopač, ki nič ne dela in ga mora uboga mati s tem ravnati, kar si prisluži po raznih hišah s pomivanjem ter donašanjem vode.
Okrajna posojilnica v Kobaridu,
regist. zad. c neomejeno zavezo, vabi k izvanrednema občnemu zboru, kateri bo dne 21. decembra 1905 ob 2 uri pop.
v posojilničnih prostorih. Dnevni red: volitev onega uda v nadzorstvo.
N k č o I s t v o.
Ponesrečen sprevodnik — Dne 7. t. m. ja prišel v Sežani ljubljanski sprevodnik Anton čuk pod stroj za ob-motavanje snega in se jo na nogah tako poškodoval, da jo težko upati, da bi mogel še kedaj opravljati službo. Prepo-ljali so ga v Ljubljano na njegov dom.
i>Ilndi lat. — V torek zvečor so aretirali lukaj 19 letnega Ivana Homarja z Banjšic, a slunujočega v Gorici pri svojih stariših. Ker je vedno pohajal in nič delul, bil je na suma, da je kradel ter na la način prihajal do denara, katerega je zapravljal po tuk. krčmah. Ta sum je bil popolnoma opravičen, kakor je dokazala preiskava, katero je izvršil na njegovem stanovanju policijski inšpektor g. Janežič. Našli bo namreč na Humarjevem stanovanju 69 ukradenih predmetov, obstoječih večinoma iz rokodelskega orodja. Tu so se nahajale zidarske žlice, zidarska in kovaška kladiva, mnogo mizarskih svedrov, več kovaških pil i. t. d.
Požar. — V pondeljek je zgorela posestnika Martina Persolja iz Imenja pri Šmartnem v Brdih hiša. Škoda se ceni na 1500 kron. Persolja je bil ravarovan pri graški zavarovalnici.
Požar. — V Sr. Križu pri Proseku je v pondeljek po noči uniči 1 požar tri poslopja, ki so bila last g. Ivana Terčak-a. Zgorela tri poslopja so bila: stiskalnica oljk, hlev in shramba za razno poljedelsko orodje. Požar je napravil 16.000 kron škode, ki pa je pokrita z zavarovanjem proti požaru. — V neki lopi, ki jo tudi zgorela, je prenočil ono noč neki Alojzii Fabian iz Lipe pri Komna, ki je bil strašno poškodovan od ognja. Zgorela je na njemu skoro vsa obleka, zgoreli so mu popolnoma lasje in bil je sploh po vsem telesu grozno opečen. Prepeljali so ga potem v tržaško bolnišnico.
Občinsko volitve na Voloskein. — V pondeljek so se na Voloskem dokončale občinske volitve s sijajno zmago Hrvatov v vseh treh volilnih razredih. Nemški jež je nameraval vriniti 8e v drugem volilnem razredu v opravo te lepe hrvatske občine, kar se mo pa ni posrečilo.
Pasivni odpor stavcev v Ljubljani. — Vsled sklepa zaupnega zbora tiskarjev na Kranjskem, ki je bil sklican po § 2. dr. zak., so pričeli v pond. tipografi a takozvano pasivno rezistenco v Ljubljani. Vsled tega zaostaja vse delo. Zbog trg« tudi listi ne morejo iziti I
Upati je pa, da se stvar končno poravna s porazumom z delodajalci in delojemalci. Končna rešitev je pa vendarle odvisna od splošnega tajnega glasovanja vseh članov avstrijske tiskarske zveze, če sprejmo posredovalne tarifno določbe, ki so jih po inicijativi trgovinskega mi-nisterstva dogovorili delegatje delodajalcev in delojemalcev. To glasovanje se je vršilo v torek. OJpor traja dalje.
Za Žičkarjev spomenik, — Ker je pokojni deželni in državni poslanec župnik Žičkar volil vse svoje sicer pičlo premoženje v dobrodelne namene, ne preostaja ni novčiča za to, da bi se ve-lezaslužnemu slovonskemu rodoljubu postavil kak spomenik. Da bi pa tak vrli mož, kakor je bil pokojni Žičkar, ne ostal brez spomenika, kar bi bilo v sramoto Slovencem, sklenili so nokateri štajerski rodoljubi nabirati darove zn tak spomenik. Na željo omenjenih rodoljobov je prevzel nalogo nabirati darove preč. g. Jožef Cerjak, žopnik v Rajhenburgu na Štajerskem.
Tiskane karte v obliki poštnih dopisnic. — C. kr. po5tno in brzojavno ravnateljstvo javlja:
S tiskanimi kartdmi v obliki in velikosti poštnih dopisnic, ki nosijo sicer napis „Dopisnica“, ki pa niso frankovane zadostno za poštne dopisnice, ravnalo se bo nadalje glede laknrvanja itd. kakor s tiskovinami, to pa samo, če bodo isto odgovarjale popolnoma pogojem, ki veljajo za odpošiljanje tiskovin, ako ne bodo nosile dostavkov, kakoršni niso dovoljeni pri tiskovinah Tiskane karte v obliki dopisnic, ki so Bicer previdene z napisom „Tiskovina“, ki pa nosijo pisana pri tiskovinah nedovoljena obvestila, smatralo se bo za dopisnice, ako bodo odgovarjale pogojem, ki veljajo za odpošiljanje dopisnic.
Častnik pretepel častnika — V Menteleone je neki italijanski stotnik pre-
tepel svojega podpolkovnika, ker mu ni ta dovolil, da bi šel na kratek dopust, katerega si je stotnik izposloval od vojaškega poveljništva. Stotnika so zaprli.
Zaprli so v Solnogradu tovarnarja Kčiniga in njegovo ženo, ki sta najela par mož, da umore očeta tova--narjevo žene, graščaka Schmidgruberja.
Slovenska zrnata. — V Vel. Nedelji na Štajerskem so pri obč. volitvah zmagali Slovenci. Olslej bo občino upravljal slovenski župan.
Za Strossmnyerjov spomenik je doslej nabranih 26.295 kron.
Bogat berač. — V dunajsko splošno bolnišnico je prišel minole dni berač. Obleka na njem je bila vsa razcapana in zamazana. Po nji je mrgolelo golazni. Ko so dali beraču drogo obleko, so zapazili, da je sploh tadi po života poln golazni, ki se mo jo žo z jedla v kožo, in trajalo je več dui, predno so gaosnažili. Kasneje so našli pod njegovo posteljo umazan sveženj. Ko so ga odvili, so našli v njem 28000 K, deloma v gotovini, deloma naloženih >■ hranilnih knjižicah. Berač, ki je zdaj 72 let star, je prišel na Danaj s Češkega. Do 22. leta svoje starosti je bil doma krojaški pomočnik. Potem je pa prišel na Dunaj ter se tam lotil dragega rokodelstva, namreč beračenja. Stalnega stanovanja ni imel nikdar. V poletnem času je preživel noči pod kakim drevesom v Pratrn, po zimi pa je spal po kakih hlevih in sploh tam, kjer ni bilo treba ničesar plačati.
Potovanje Ccliov v Rim. — Prihodnje leto prirede češki katoličani v R m veliko romarsko potovanje, da proslave s tem petindvajsetletnico volike slovanske okrožnico .Grande Mnnus“, ki jo jo izdal pokojni papež Leon XIII., ki je bil volik prijatelj Slovanov. Sestavil se je za Češko, Moravsko in Šlezijo poseben odbor, ki bo vodil vse priprave. V posameznih okrajih so se pa ustanovili krajevni pripravljalni odbori.
Sestro je ustrelil skozi glavo vsled neprevidnosti, ko se je igral s staro paško petletni deček Zink v obč. Hiirth na Gor. Štajerskem.
Cesar za dunajske siromake. — Na torkovi seji občinskega sveta jo žopan dr. Laeger priobčil, da je cesar daroval za nabavo drv in premoga danajskim siromakom 12.000 K.
biti pri starem človeka vedno slabša, a po 70. leta se mora razdeliti večerja in kosilo na štiri dele. Tako se ohrani do pozne starosti svež opomin in svež duh. Nikoli naj se človek ne vleže, da ne bi umil prej nog v kolikor je mogoče trpeti topli vodi. Taka voda izvleče iz mozga kri, potem pa jo spanje zelo mirno. Slabo je, ker ne more zrak do našega telesa in smo vsled tega za prehlajenjo zelo občutljivi. Thompson priporoča, da mora človek ležali zjut-ruj nekaj časa razodet, da pride zrak do kože. Okno pa mora biti pri tem se-voda odprto. V dveh mesecih bo vsakdo občutil večjo svežost. Kdor hočo biti star, pa naj tako dela !
Umestna prepoved. — V H)lgo-landu jo izšla prepo"ed, ki prepoveduje krčmarjem dajati pijačo na upanje.
Tržne cene.
Za	100	kg.
Kava: Ceylon	...	K	294’—	do	300'—
„ Portorico .	.	„	260'—	„	280'—
„ Santos	. .	.	„	210'—	„	230'—
Slakdor.............„	76—	„	80 —
Otrobi	debele	.	.	„	12 —	„	14'—
drobne	.	.	„	12 —	„	13'—
Petrolij v sodu	.	.	„	42'—	„	43'—
„ zaboju	.	„	13'—	„	13 50
Moka ogerska: št. 0 K 29 80 št. 1 K 28 60 št. 2 K 27 40. „ 3 „ 26-20, „ 4 „ 25 40 „ 6	23.80
št. 6 K 2240.
Loterijsko številke.
9. decembra.
T st....................... 51	85	74	55	11
Line....................... 73	37	9	38	29
Službe išče
priden in pošten mladenič, ki je zvršil kmetijsko šolo v Gorici z dobrim vspehom. Mladenič je lepega vedenja in vešč vsem kmetijskim predmetom, ter prost vojaščino.
Več se poizve pri upravništvu tega
lista.
35 vagonov ječmena v vodi. — Blizu Efedinga ob Donavi je zadel parnik na katerem je bilo okrcanih 35 vagonov ječmena, ob skalovje in se je tako p -škodoval, da se je kmalu potem potopil.
Grozno. — Najbogatejša rodbina na sveto je rodbina Rotšildov. Kolikor imajo Rotšildi premoženja, je naravnost grozno. Koliko ljudi na svetu strada, ker nima par krajcerjev, da bi si kupili kruhn. Tukaj ima pa eden človeh toliko. To je krivica kapitalizma. Premoženje cele rodbine znaša okoli 50.000 milijonov kron. To je tako velika številka, da si jo no moremo misliti. Če računamo, da dobi od vsake' krone samo 3 vinarje na leto, tedaj ima na leto 1500 milijonov dohodkov. Na Kranjskem, ki ima pol milijona ljudi, bi dobil vsak 3000 K vsako leto samo obresti. Nekdo je izračunal, da bi se z njegovimi dohodki, kolikor jih ima na leto, lahko živelo 22 milijonov Ijodi. In kdo mu daje ta denar? Delavci, obrtniki, kmetje in vsi, ki plačujejo davke. Večina svojega premoženja ima namreč naloženega v državnih dolgovih. Na ta način nosimo mi krvavo prislužene vinarje bogataša. Denar mu vedno raste, ker ne more porabiti obresti. Kam bo to privedlo.
Kako postane človek lahko stnr. — Ko je umrl angleški kirurg 87-letni Sir Henry Tlnmpson, spojili so dva njegova zvezka, katera je napisal za časa svojega življenja, v eno knjigo. V tej knjigi razpravlja starec o rednem življenja, ki upliva zlasti na Blarost. Človek ne sme nikoli preveč jesti v tem greše zlasti begati ljudje. Sploh pa se po rjegovem mnenju preveč jč. Vendar nima to pri mladih ljudeh, ki dosti trpe, škodljivih posledic. Ko žena navadno opazi, da se ji mož stara, prične mo dajali boljšo in tečnejšo hrano. To pa je ravno napačno. Oni, ki se malo gibljejo, a delajo mnogo doševno, ti težko prebavljajo obilno hrano. Čim starejši je človek, tem manj mora jesti. Tako je živel starec Luigi Cornaro in je umrl 100 let star brez nega trplenja. Zaspal je na naslanjaču in se ni več zbudil. Tudi ta starec je izdal knjigo, v kateri navaja pravila za življenje. Hrana mora
slovenski opfikar v Gorici
ulica Murini 3,
;
priporoča C. duhovščini in sl. občinstvu v mestu Inna deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd.
Sprejema naročila in poprave in pošilja na dom.
.
Belaunica cerhffenih posod in cerkflenega orodja
Fr. Leban,
Borica,
Magistralna ulica šteff. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-koenega orodja in cerkvenih posod, svečn'kov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica j—*—
tekallsče Fr. Josipa st.2 (lastna hiša), In podružnica št. 20.
Iavršuje naročila vsakovrstnega pcciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila iavrštije točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja raolične moke, Jina peciva, ji n a vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
oooooooooo
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
oooooooooo
♦♦♦♦
Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Majiičcvega mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd.
JOSIP KUTIN
Semenlška ulica hiš. štev.
♦♦♦♦
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan i častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razatavl I. 1900 « zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Najzanesljiveje izvrševanje
pleskarstvo
(slikarstva)
Mor izvrševanje napisov, slikanje soli in sploh vseh v to siroto spadajočih del izvršuje
Jos. Makovec
v Gorici, ulica Morelli št. 9
Specijallst v Imitaciji nu lesovju.
trf-' Lekarna
Cristofoietli v Girici
Prave iu edine žel. kapljico
h znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije — Okrepi
Helodec, stor6, da aginc v kratkem času omotica in Sirot na Ičnost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. jL
Cena steklenici 60 vin. ^
Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma“.
zlatar, ulica Morelli Sta. 13.
S
I’re6. duhovščini in slav. občinstvu bu daje nu znanje, da se prodajajo cerkv. posode po znižanih cenah. Iadeluje se vsakovrstne predmete ia srebra, alapke in medi po najnovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene cerkv. priprave, po-srebrl ln pozlafel se z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v olze-llranju, v Izrezljanju posamnlk črk In monogramov Iti*. Iluatrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji po-fttnlne prosti.
ulica Munf cipi it. 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črevljarjo, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Pre-mier“ in slamoreani stroji, samokresi in razne puike. lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za 1’rimorHko: Centrifug ,.Westfalla“.
Anton Potatzkyij
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškepa Iu drobnega blaga ter tkanin, preje iu nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za se letne čase.
Posebnost:
•emena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
■ ■■■OBM o	u i	m OvJ
cn		
■ wmma “5	>CSJ >rsa c.	ra L3
Co	-C3	=3 ra
a Jz?.	■ec u	-se c/a ca ca.
ca	c. ra	ra ca
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro In po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških cenah, a ne katfbr posredovalci.
n
i_
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino Jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoiiko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfil, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveč« prve iu druge vrste, namreč ob '/a kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
□
□
Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev.
jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., palmatinsko DH kr., Istrijansko 56 kr., Corfii 46 kr., Bari 60 kr., Lucca 60 kr., Nizza 80 kr., Najlinejše 1 gld. liter.
Priporoča se preč. duhovščini in slav. cerkvenim oskrlmištvom.
Posojuje svojim članom od 1. nov. t. I.
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100K glavnice 2 K na memec.
Posojuje svojim lanom od 1. aprila 1.1.:
na menico po 5VIk na vknjižbo po 5%
z ‘/8% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
1
Prosiva uahtevati listke!
k
Največja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nore amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►t)
o
M
O
4
o
o
9
o
s»
p*
o
i
I
Prosiva aahtevati listkel
e/. Kome
m
na paro
v GORICI
v ulici sv. Antona štv. 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega &***■ čebelnega voska kg. a 4*00. Za pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke iz voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.