GLASILO urro-YBAR XXV, Uhajs V«k u prMAikov. i.vued daUy •*c«Pt Sundajrs i Holidsys. PROSVETA PODPORNE JEDNOTE Chicifo, II1M torek, 15. novembra (November 16), 1S32. Acrn»t*nc# for matling at »pocUl rml« of po«Uft provld^Tfor in Mcttw>jo8, Act ofOct. t. ltlT. authoriaod on Jut* U. 1H«. nu Jmnui M. »II. ti U* »—t »Mi— at Omim« lUr* 1. UU SuUcrlpUon »«.00 Urad mik I in upravatikl prostori: MIT M. L»wnd»W Av«. Offlco of PublioaUoa: MAT South Lawndal« Av«. 11 hon«. Rockw«U 4004 ŠTEV,—NUMBER 270 100SEVELTA II konferenco V tekjframu pod v« novtmvolje-^predHedrfkt in vtotfHaije demokratsko stmnke na f|>de-j^pnje p|i rtftvpnju vpdafia n ja zavezniških dolgov. Rofrine-«lt še ni odgfcnUrfl na poiva- bitu __ Yuma, Ariz.. 14. nov,—Pred-,ednik Hoover je ustvaril prece- iient. ko je včeraj v telegramu Zanlkuje obdrtžftMe. da Je Stoli« cdgorcijta aa "gjušovni pohod" aa Lm*>n in da *>dtiga na civilno vbjob v Indiji. Is-veatjja iigoea ptt0tif $12 iu mo-ati 124 rudarjev poetalo ŽrUv eks plozije. Vzrok rsastrelbe nI StrofctarajMkl pmvfjb, da polje vffcbuje dovnšj ikk ns krt tja narodnega dolga. Številne ekn-pedfdje a.i poti v puš&iMo Sydney, AvatnUija, 14. nov. — iNa stotine ljudi se je v pohlepu po bogastvu napotilo proti puščavi v centralni Avstraliji, kjer je bilo odkrito bogato zlato polje. Ta puščava, ki je večja kot država Texaa, je bila doslej kraj, katerega ao ae belopoltci izogibali, toda sedaj je na poti najmanj šest ekspedicij z aero-plani, motornimi truki in kamelami proti pokrajini, kjer upajo, da jih doleti areča. Ti ljudje sUvljajo svoje življenja v nevarnost, a se ne zmenijo ia to v svojem pohlepu po dragoceni kovini Strokovnjaki pravijo, da polje vsebuje dovolj zlaU za kritje narodnega dolga Avatralije, ki znaša krog pet milijard dolarjev. Na vsako tono izkopanega mafterlala pride od 5 do 28 unč zlata. Zlato polje se nahaja 400 milj zapadno od Aiice Springsa, najbližje človeške naselbine, in tisoč milj od Adelaida, najbližje-ga velikega mesU. V pokrajini prevladuje tropična vročina in deževna eezona traja le dva meseca v letu. Zlatoiskalci morajo dovažati vodo ia oddaljenih krajev in so IzposUvljeni smrtnim pikom od strupenih muh in drugega mrčesa.___ U ljudi iaguMlo življenje, i*> ds je zrušila poljska pt*»fcurria iljska, 14. nov. — Osemnajst oeefc Je bilo ubitih in 17 Užko ranjenih, ko se je včeraj podrla pivovarna Haderbutfh A Schlele Co. in je zidovje padlo na sraven stoječe poslcpje.B Nadstropja pivovsrne so se snillls radi vsllke teže ječmens in hmeljs. Lastniki so prfčsko-vali vsllka naročila Iz Amerike v mnenju, da bo prohibicija v kratkem odpoklicana, in so se dobro aaložill z materialom za varjenje plvaj Stanovalci v bližnji hiši so val London. — Eksplosija^v pre^ «o ivooseveii. sioru, se ni zrmuu. i mogovniku Edgogreon a Očitno je, da ga je povabHo spra- Co. zadnjo soboto je zanuvam vile v zadrego, ker smatra, da življenja 24rudarjev enajat je sedanji čas ni primeren za diS^ bilo ranjenih, štiri pa še pogrešijo o vprašanju vojnih d<>H premogovniku jf deUlo, ko ae Je pripetila eksplozija, nad sto rudarjev, od kaUrih se Jih je 75 rešilo. Sest ljudi je dobilo manjše poškodbe pri opravljanju reševalnega dela. Skoro vsi ubiti rudsrji so bili očetje in zapuščajo Življenie ob itirih centih na in Ottawa, Kanada. — Federalna vlada je U oni naznanila, da bo prevzela akrb sa vzdrževanje brezdomcev tekom zime. Za njih oskrbo bo prispevala po $12 na meaec. Do$daj so v U namen prispevale tijdi provinčne in občinske vlaUe, jiastnanilo federalne vlade pa pomeni, da bo stroške sama trpela. Adminiatracija te pomožne akcije bo v rokah vladnih pokrajinskih komisij. Vlada nastavi po tri osebe s« vsako provinco, za načelnika pa je imenovala dr. W. J. Blaoka, katerega si je izposodila od Canadian National železnice«' S komiaijo >odo sodelovalo tudi provinčne vlade. V pomožni akciji ao do vratu zakopane vae provinčne vlade. Brezposelnost šo vedno narašča. OnUrijski minister za javno blaginjo je rekel, <|a je pomožna akcija postala i "gigant ični biznea". OnUrlo »bo potrošila Ukom zime nad IS milijonov, ali več kot v fiskalnem lotu 1930-1931. 3500 samcem, ki so zaposleni pri gradnji oest v severnem delu province, Je v)ada zvišala "plačo" od $7.50 rta $10 na m<-sec, polog hrane in sUnovanja v kempalh. j Provinčna vladajo tudi obvestila občine, da Oahko z njenim poaredovanjem nabavijo obleko direktno od podjetnikov po cenah na dobelo, kar bi pomenilo znatno redukcijo stroškov. Sov jati s zlatom Moskvs, 14. nov. — "VeČsr-naj s Moskva" je sačeU kampanjo proti rabi alaU sa Plombiranje zob. List poziva ruske mase, naj "ne skrivajq slata v u-stih", kajti to zmanjšuje mož-nost importiranja strojev, ki jih mora sovjeUks vlada pisčs-(i v zlatu. List domneva, da Ru sij s porsbi letno pet ton zlata sa krpanje gnilih zob. To Je velika potraU drsgocene kovino, ki ss lahko nadomesti s nsko no- sna« ko js zidovje pivovarne J vo kovinsko zmesjo, katero so nadui nanje ln jfh pokopalo pod prod kratkim rasvlll sovjsUk! £eboj. znsnstvenikl. POIVZELA AKCIJO PtOTIBEM Žrtvam bnsap(tir|ilnoaM bo poo*-gala na tiak froUKah vSacmmentO. — (FTP) — Governer Rolph je U dni nasnsnM, da bo dršava podvsela večjo akcijo za lečenjo bode med žrtvami brezposelnosti. Objavil je tudi načrt pomožne akcije za prihodnjih šest mesecev. Brezposelne "romarje", ki pridejo iz drugih držav, bo država poalala v delavake kempo, kaUrih ima 25. V njih je prostora «a sedem tisoč. Kempo ao v gozdovih in gorah, kjer bad« polovljeni brezdomci delali po-U ln steze ln gradili drugo priprave proti gosdnlm požarom. Plače ne bodo prejemali nobene, imeli bodo le bivališča v šotorih in pa hrano v vrednosti 38 centov na dan. Te kempe ao nokak-Ane kaznilnice. "Kandidatom" bodo dali na isbiro: ali v kempo ali ven iz države. Druga točka programa je zaposlitev brezposelnih družinskih očetov pri jsvnlh delih, kolikor bo to mogoče. Delali bodo po tri dni ns teden ln prejemali po ttl-ri dolarje na dan. Tretja točka jo zbiranje ln razdeljevanje živeža, večinoma poljskih ln vrtnih pridelkov, aa kaUre ni trga. Država Jih bo skušala dobiti od farmarjev aa-stonj ali pa plačala lo nominalno ceno za kritje stroškov, 8 to stvarjo se bodo bavlle miloščin-ske organizacije, kar so delno ša tudi vrši. V prihodnji šestih mesecih bodo U sisUm pomoči skušali le bolj razširiti. V drža-vi* ja nad utotieoč Hnrtin, ki v pomanjkanju. Cklle in AUmntlna pBŠfkkH trgovinski pakt Santiago, Chile, 14. nov. —. Carinska vojna, ki ja divjala več mesecev mod čilsko rspubllko ln Argentino, ja bila končana, ko Je bila podpisana trgovinska po godba med obema ditavama Pakt določa redukcijo carine na uvoa goveje živina ia Ar«en tine, obratno pa Ja elednja anl-žala carino na uvoa leaa, aadja ln nekaUre ruda. Nova pogodba vstopi v veljavo 16, novem bra in bo trajala eno lato. Nova odredba sovjetske vlade Odpustila bo veliko štovik» pi-mu-nlškth moči ln jih podala ns delo v tovarne in na tfolje Moskva, 14. nov, — Sovjetski vlada Jto nsananila, da bo krog 25,000 do 30,000 pisarniških delavcev tranaferirala is u-radov v tovarne in na kmetije. Isprememba bo isvršens na bazi teorije, da se je saeno z birokracijo v vladi rasvila nesposobnost Vsi uradi imajo preveč piaarniških moči, kar ovira izvajanje ekonomskega programa. Vai pisarniški delavci bodo obveščeni dvanajst dni pred odalo-vitvijo. Njihova imena bodo vpi-aana v poaebnl seznam delavskih birojev, ki bodo določili nova de-la. Krog pettisoč klerkov ln knjigovodij bo poslanih na chtavne kmetije, ostali pa v tovarna. Vsa državna orgsnlzscljs v Moskvi so bile pozvsne, nsj reducirajo število pisanlških moči na basi objavljene odredbo do 15. decembra. Arotaljt Murskih vojakov v Žoaovl PrišM bodo pihd mlMUilaUčnD HoMKa na obtodbb umora. Av torUetd ptUvljo, da sa kjbaai nixti (Mlipivornl m nsmiilc AMERIŠKEGA |WLJEDELSTVA Skuplček ss pšenico In bombaž bo komaj pokril obresti far-merskih dolgov I Chicago. — Po aedanjih cenah pftanioe in bombaša bo vea letošnji pridelek Uh dveh glavnih produktov komaj zadoatoval sa kritjs obresti ns dolgove, pod katerimi ječi ameriški farmar. To je cena, katero plačujejo farmarji za privilegij, da smsjo pridelovati živež ss ves nsrod. Po censh z dne 15. oktobra— ln od Ukrst ss niso dosti spremenile—b! farmarji prejeli sa vss letošnji pridelek pšenice in bombaža okrog 000 milijonov; njih dolgovi pa snsšsjo po nsjnovsjšlh poročilih svssnaga poljedelakega departmenU $9,-241.890,000. Povprečne obresti ns dolgove znašajo 6.1% ali skupaj na lato $564,000,000, kar pomeni, da bi pšenidnim in bombažnim farmarjem osUlo ie $86,000,000 sa kritje davkov, nabavo itrojev ln za dalo. Samo mlačav aUno farmarja od Štiri do pat oontov na bušelj. Prod dvoma letoma ao farmarji prejeli aa pšenioo in bombaš $1.191,000,000 ali skoraj polovi. co ve« kot bodo letos. V kakšnem položaju so bili v sadnjih par letih, ja anano. Samo država MIs- "Skril" jeklartšce družbe zs brez- _____ Pogine. — Tovarna družinski mizerij« veliko ŠUvjlo otrok. Ksj Js povzročilo eksplozijo, še nI bilo u-gotovljeno. I iekavvana, N. Y. — 2ive so slik« l>ede v tem jeklsrskem me- -----__ decu, katerega dominlrs Bethle- Žrtve orlmna aa Kufci upaijene kni St.rl kompanjia in od ka- Camaguey, Kuba, 14. nov. — ikre odvisna pretežna večina Provinca Camakuey nudi ža o- | živalstva. Posebno med od- stno sliko pustošenjanrazdeja- .Njenimi in na industrijsko njs, ki gs je povzročil ksUstro-[•sti^če \ rženimi delavci,% ki falen orkan. morajo Živeti ob štirih centih na Nesreča je 4n . I 600 žrtev, se glase uradna poro- čila. Toliko trupef so namreč te ^r j m! jekUrska'dnl£a' na-1 oblaki upepelile Aned ^Hna- toan.la svetu, da ne bo V Um I mi z namenom/da preprečijo l^^lu stradal noben brezpoeel-li dda . ce, ker bo ona gledala za "Jih Magostanje. Kako je ureanlčiU to svojo ■umanitarno obljubo je razvld-10''.vlošnih razmer v Um me-in-edvKem pa a alike, katera * <"ip ra Človeku, ko 00 približa /spuščeni tovarni na Oil-bri^. ce«ti, v kateri prebiva 70 "ezpom nih jeklarskih deUvcev. Tovarno jim je odkazal mestni **lfar,. department. Jim oskr-j |šd ^ ,)(Mlt#|j |n potroši sa| mkrl>o po štiri cente na «tr^ha tovarne je raablU. ^•J- l»rez plina, vode in •»trike. ""Ji >"< i hranjenja in velike ^h t»rnoati aa med njimi na- ■■,„■ ------ *,r« i r(4eUra|a boleaen — vo prod sodišče. nalezljive bolezni. Ssmo v mestu Sants Cruz del 8ur je orksn ubil najmanj 1,500 oseb. _ Nad ato oseb Je Izvršilo samomor is žalosti ln obupa nad la-gubo svojih sorodnikov. Na tiso-če ljudi Je brez strehe, ker Jim " oZn uničil vse.Vlsda J. mo-billzirsla vse svoje sile za oUj-Janje bede med prebivalstvom v nrfaadetih krajih. _ ietika. Tudi drugim *>respoeel-nim se veliko bo«e ne godi. ker jih mesto ne more padgra«, Ur Je tudi zasluga korporacije, ki jo "stavki". Veled tega mesto nl- inadenarja M uslužbencev. Družbe zanteva znižanje davkov la ie šla f aa d +w Pose M T. Tli. (Narisal Jergnr.) Ženeva, 14. nov—4>valndvaj- „,„ mi9m sot mladih švicarskih vojakov Joi alsaippi jo v Um čaau aaaegla bilo včeraj tukaj aretiranih in 60,000 farm radi neplačanih dav- odvedenih v aapore, kjsr bodo...... čakali na obravnavo prod mili-Urlstičnim trJbunalom na obtožbo punUrsklh aktivnosti. Ko je bilo včeraj moblllsirano vojaštvo proti delavcem, ki ao okll-call generalni štrajk, kar je pa-sladica Izgredov zadnjo sredo, v katerih Jo bilo enajst olvillatov ubitih, so obtoženi vojaki odrekli pokorščino ivojim predpostavljenim. Dalja so uporniki obtoženi, da so pregovorili vojaško poaadko na odložitev orožja, da so prepevali revolucionarna pasmi In oanadili oficirja, ki ao od-redili streljanje na dvllIsU, aa morilce. AvtoriUU pravijo, da so komunisti skovali aaroto ln da so oni odgovorni aa krvave Incidente v fcenevi, Včeraj ja bilo večjo število komunističnih voditeljev aretiranih, dasi Ja med njimi mnogo takih, ki niso Imsll ntks-kaga opravka s izgredi zadnjih dni. Vlada Jih bo najbrž izgnala hi dažalo. Mod aretiranimi Ja tudi Kari Harreaheff, ameriški dijak, ki študira medicino v genov!, Njegov dom Je v San Dla-gu, Cal. On Ja bil odveden v lapor na obtožbo, da Je smoftil vo-Jaška avtoriUU ln napadsl na i kegs policaja. 1 Ženeva tsgleda kot vojaško", taborišč*. Dva nsdsljnis bsU-Ijona vojaštva sts priapols v mesto ns pomoč polki j I In voja-šklm oddelkom, ker Jo nevarnost pred novimi lagredi velike. Vojski ln pol les J i so zastrsžili vss javna poslopjs in palačo Lige narodov. V soboto so se vriHle v mestu vsllke svalanoeti v počsst delavskim žrtvam, ki so padle v iltkl med policijo, vojaštvom in demonstranti zadnjo sredo. Leon Nlcols, socialistični vo-• 111 el j In ursdnik, kije bil aretl ran ns obtožbo, ds Je podžigal ns lagrede, Je bil Ispuščen Iz za-pora, ko Jo bik) aanj poluteno poroštvo. nt Neuatjofcl dešavrt sgfUdil Doa- Washlngton, D. C, — John l*ckar, glavni Ujnik BveU gradbenih unij v dlatrikiu Ko-lumblja. Je nedsvno Isjavil, ds je na podla«! poročil ugotovil da eo neunljski delavci sgrsdill hišo delavskega Ujnlka Doaka v pn«imeatju Wauhlngtons Doak je Ml. prodno ga ja prsd-aednlk Hoover Imenoval sa na čelnlka sveanega d<4svskegs de pertmenU, zakonodajni agent bratovščine železniških spremni kov. kov. Ig sedanjih oan pa ja raa-vidno, da najhujša šs pride. Ce no pride do moratorija na farmsko dolgove ali pa direktne-ga črtanja, Je ni sila, ki bi v prihodnjem latu preprečila popoln bankrot bombažnih farmsrjev na jugu In pšanlčnlh na srednjem sapadu. Ca plačajo obrsstl, kar Ja vsllc bankrotnlm conam nemogoče, ne bodo mogli plačati davkov; če plačajo davke, na bo-do mogli plačati obrsstl. V snem kot drugam slučaju bodo prišli na boben, ob svoja farma. Naj se igodl karkoli, farmarji skoraj na morajo biti na alab-šam kot so. Radi ogromnega dol-ga in nlsklh oan farma faktično niso njihovs, ampak njih upnikov. Njih js la privilegij, da aa smsjo na njih mučiti ln al beliti glave, kje bodo dobili denar sa obrsstl In davka. Lastninsko prs-vlco do njih posesUv imsjo drugI — upniki, bankirji in aa-varovalne kompsnlje. Upniki Jim lahko pusta U privilegij: obdalavatl farma, kar sc v mnogih alučajlh tudi dogaja, ker ni mogoče vsoti tam, kjer nič ni, Ampsk tudi "dobrodušnost" upnikov (ki js edino vslsd potrebe) ima svoje mejo, ker prej ali slej morajo iti na kani p* Miiml. Vsi snski tudi kažejo, da bosU šls v Um slučaju na kant oba—farmar in upnik. BMte MMFltotaN^^ Ar«- Isdatki sa podpManJs HMalti »h as ponečaii v vaeh večjih šs-dani lijaki h masClh Waahlag1oa, O, C, — (fP) — Nagli porast šUvlla družin, ki no vsled depresije zabredle v pomanjkanje in mi odvisne od pod-pora javnih in prlvstnlh dobro delnih organizacij. Je rsaviden Iz poročile, ki ga Ja U dni objavil sveznl otroški biro. Detajllrana poročMs aa sadnjih deaet mesecev, ki so tieai-rana ns podatkHw kaUrs so po-slsle biroju dobrodelno,organlaa. cije, ksJteJo, — Sedaj, ko dobimo nazaj naše pivo, bomo Šele začeli misliti na io, kje dobiti denar, da si ga kupimo. . e e e Tisti, ki so e takim navdušenjem glasovali za demokratsko stranko, bodo šele sedaj začel spoznavati, ds niso glasovsll za demokracijo, temveč aa Wal street. e e Stari Grki so dali civilizaciji aekaj ao Američani glasovali za demokrate? Ker niao pozneli druge stranke. e e e Kaj bi storili z Lincolnom, Če bi sedaj živel? Ponudili bl mu par milijonov podkupnine in ga vrgli v ječo, če bi je ne aprejel. • • p Jded nami rečeno: Drhal meče ksityenj&"šele tokrat, ko se je kdo povspel višje. JUT Je rezultat tak, je »eveda nej- trljo Amerifca pa je dala večkrtva bojazen ln pa klerikal-| 'Grkom Ingulla. na propaganda. Največ atrahu ima delavstvo pred kompanija-mi in njihovimi prlganjači. Naj navedem alučaj, ki nima para, vaaj menda daleč naokol« ne. V 'ukajšnjem Hanoverju atr dva volilna warda in vaeh volil-cev bi moralo biti krog 900. So-ciallatlčnl kandidati ao dobili v obeh wardih IS glaaov, kpmuni-stlčni 16, vee druge pa ao aeveda poželi delavski dobrotniki. Kaj ae hoče! Vzeti moramo dejstva kakršna so. Nsše geslo pe mora biti, da gremo v nadaljnji boj, da polagoma pridobimo delavce v delavake vnte! Svoječasno sem poročal, da skoro ni verjetno, da bi bilo mogoče tako prigsnjaštvo koš se ga poslužuje Glenn Alden Co. Na volilni dan ste lahko videli njene boeee od ranega jutra do eadnje ure volitev, ki ao dirjali od hiše do hiše in rftoro a silo priganjali volilcs, naj volijo aa Hoovra. Grozili ao direktno, kaj vee ae lahko sgodi, ako ne bodo volih ket kompanija zahteve, žalostno ali resnično. Ljudatvo ja zbegano, vrt>u tpga ^strahopetno, da bi človek skoro ne verjel. Ker pa aem ae na laatne oči prepričal, zato pa lahko tr dim. Toliko auinoatt niti v se mem Kentuckyju ni kot jo je ravno v tem okraju, in to pod UMW In io ljudatvo, preganjano in priganjano, je pa kljub temu glaaovalo sa Roosevelts, ker je neuko, ker se ne aeveda avojih dtffenoeti. Upati Je, da se bodo polagoma masi vendarle oči odprle, da bo apoznale, de ae mora dtreatl krvosesov in ds mora de- js blazno • e e iff&Ij Neki ameriški časnikar, povr-nfcvši se v London iz daljšega potovanja po Ameriki, jc izjavil, da nikakor ni mogel zapo-pasti ameriške politike. V slučaju, da pride kdnj do spozmrnja v tem oziru, naj nam brzojavi— C. O. D. e e e Poročevalec za A. P. (Associated Press) je breojavil iz Ber lina, da je poraba $va v Nem člji padla od 72.2 na 60 kvortov na osebo na leto. In to poroča baš sedaj, ko emo ml našli v pivu nsšo izgubljeno prosperiteto. e e e Sveto pismo nas uči, da je najbolj varno nalagati zaklade v nebesih, ne pove ps, koliko ameriških bankirjev je tam. e e e Ubogi ameriški kandidati |ta-rih atrsnk—izogibati ae mora i o davkov in avtomobilov, polegte-ga pa še temeljnih zadev in vprašanj. e e e Hitlerjevi fašisti so pridr-•veli do vrhunca avoje moči in padajo sedaj v komunistično morje. i e e e Rooaevelt jo bil bolj previden —kokoši za vzak lonec nl moge' obljubiti, klalo zelje pa se mu je zdelo nepatrlotttno. e e e Rusi ao ponosni, ker znajo delati umeten dež, ker jim pač ni znano, kaj smo delali v Ameriki v obliki mokrote v zadnjih 14. letih. e e e f _ , Amcrikanizem: Potrošiti mili-latl zama zaae. Masa ja blazno ^ w proučevanje, kako orne-drvela u obljubo, katero je del Jltl ^i^tvo v deželi, podpirati Roosevelt, namreč to, da vrne m ustvarja zločince in ljudstvu pivo. Nlhč^ pa ae ni j onemogočava milijonom pošteno vprašal, a čem bo pivo kupil. W ti dela nt in ne saaluika. Tega nam tudi pivo ne prineae. Delavstvo bl ss moralo brigati aa svojo Intaraae, sa svoje življenjske pogoj s, da se odpravi moderna auinoet, kl aedaj prevladuje pod kapitalističnim sistemom. Ta alatem mora delavstvo odpraviti ln ga nadomestiti a pravičnim sistemom, pod katerim bodo 1-mell val delavci enake pravloe Ta novi aistem bo ošprsvli ml-zerljo, uboštvo, etradanje in brcadelj* Zato as mora , vsak delavsc boriti, ako hoče aedkf In svojim dobro, Maurerjev shod dne 31. okt. nl bil tako obiskan kot bl moral biti. Vršil sa ja v lepšm redu Navzočih je bilo krog 060, ne kot je Timea-Loeder poročal, da jih je bilo 800. To je pač enak, kako nizkotni so kepltallatHnl časopisi a svojimi potvarjanjl Maurerjev govor je trajal eno uro ln je bil poelan po radiu. Da je bil njegovo govor zanimiv, nl Oba po vda rj ati. Dodati pa moram ie to, da ao komunldU delili letake za Foeterje. Rovarenja proti aoclellatom nikdar ne opu-sU. Na l nov. je aoe. klUb it «1 sklical Jevnl shod. Govornike ste| bila dvs mlada eodruga U W! ■ kss Barreja. Neil pristni komuniati pe aeveda vedno iščejo dlako v jajcu la ao jo tudi na temi ahodu. Stvar ae je zaključile! kljub temu povoljno. deal ao najeti fantiči akuiall naredKl amešnjavo. Omeniti pe je treba, da je peč ialoetno, da delavci delavcem škodujejo, mesto de b< I skupno nastopell. Meurer ni ne življenje, Prihodnja konferenca JBF bo lahko uspešna—če nas je kriw> kaj. naučila. e e e Američani ae hitro prilagodijo novim razmeram. Koliko no-vlh»barv za stare avtomobile aoj iznašli zadnje čase. a e e e Ime za najnovejši ameriški patvijotični film: "Coaater Wa-gon Parade." e e e Uspehi eocialistične strsnke pri zadnjih volitvah so mnogo večji kot je bilo poročeno v prvem dopisu. Število socialističnih glasov se je povečalo za povprečno 20,000, pri glasovanju za državno legislaturo pa Je zvišanje števila glasov doseglo 100 do 150 odstotkov. Glasovi kandidatov za kongres in senat so se zvišali v mestu in državi za 20 do 30 tisoč, za predsedniškega kandidata pa za SO odstotkov, Poročila so prihajala zelo počasi, posebno iz oddaljenih krajev države, zato sta bila prva dva dni zelo nepopolna. 1'Tk tega se razvidi, da je socia ttstična stranka izvojevala velike uspehe valk temu, da je demokratska poplava vplivala kakor orkan na ljudatvo, kl je Hotelo na vsak način, pod vsakimi pogoji izpremembo in od stftnitev tako osovražene repu blikanske stranke. Srtartak. Pfo voHtvah &etro& Mkh^Skc. stranka io, izAla iz volilne borbe zelo oja-čana. Po neuradnfti poročilih Je dok Ha 1,750,000 glasov. To je največje število v zgodovini soc. strknke Združenih držav. otovo, da ao nekateri razoča-a tem izidom, ker so prerokovali, da bo Thomas dobil najmanj 4 do 5 milijonov glasov. Stari sodrugi, ki se borijo v scc. stranki že leto in leta, niso bili tako optimistični, ker vedo, da scclalistični glasovi ne narsiča-jo tako skokoma, zavedajo se pa, da bi lahko dobila sos. stranka še več kot 6 milijonov glasov. 12 milijonov brezposelnih delavcev v Združenih državah, pa aamo en milijon sedemsto tisoč jih Je glaaovalo za delavskega kandidata. Se pozna, da Jih depresija ie ni dosti Izučila, ker je velika večina volila sebi sovražne kandidate ene ali druge kapitalistične i-----«-- U m tna rillltttla hI/. siraniir ITI B kateri bo še nadalje padal po W. A. L. Hanningtott, vodja armade brezposelnih delavcev aa pohodu v London._ En milijon 750 tisoč glasov aoe. stranki so oddali zavedno misleči delavci, kateri se niso pustili nablufati od korumpira-nih kapitalističnih ksndidstov in kateri so pripravljeni ie nadalje raašlrjati socialistični nauk, da se čim prej uresniči osvoboditev izpod kapitalističnega jarma in upostavi socialistični red, ki bo baziral na enakoprav-nosti in pravični ra®delitvt življenjskih potrebščin. Da se to uresniči, moramo z započetim delom iti naprej in fte sedaj pripraviti za bodoče volitve. Zato kličem sodrirgflm in somišljenike«!: Na delo, da ne bodo rekli, da je naše delo periodiAio! Zavedajmo ae pa tudi, če hočemo soc. nauk uspešno raašir-jati med neeavedno maso, da so potrebna tudi gmotna sredstva. Da se temu odpomore, je klub. št. 115 sklenil, da priredi igro 'Trije vaški svetniki." Igre ne bom posebej opisavsl, ker so si druigi nadeli to nalogo, kateri imajo več vpogleda v to ljubezensko komedijo, omenim naj le toliko, da je Igra v rokah dobro poznanega igrovodje sol A. Ces-nika. Zato, cenjeni rojaki(nje), sodrugi in somišljeniki, ne zamudite te prilike na 20. nov. ob treh popoldne na 437 Livernois v S. D. domu. Vstopnina 40c za osebo. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.-Jae Korale. Se pred 25—40 leti so kemiki in ss njimi gobarski veiČaki trdili, da imsjo gobe akeraj toliko redilnih snovi, kakor meso. Takrat »0 namreč kemična reaiekavanjs v istini izkazala kaj visoke odstotke beljakovin v gobah in ^ je redttna vrednost živil sodile le po vaebim beljakovin. Kes je sicer, da je v nekaterih gobah več odstotkov beljakovin, kakor v mesu J toda v novejšem času je dognano, da teh beljak kovin človeški organizem ne more do krsia iz J rabiti. 1 Poznejša kemična razizkovanja so namreč dokazala, da niso prebavne vae spojine belja-l kovin v gobah, temveč le 46 do 70^. To do-" gnan je je nazor o visoki redflnosti gob močno omajalo. Naenkrat so se našli veičaki, ki *o odrekali gobam višjo redilno vrednost, kakor jo ima naša navadna hrana v sočivju. Nekateri veščaki pa so celo odrekali gobam vsakršno redilnost ter označili gobe zgolj za delikateso. Zmešnjavo so še povečali razni kemiki, ki nikakor nlao soglašali z rezultati avojih raziska-vanj. Vzrok temu nesoglasju je tičal v tem, da niso imeli enotne analitične metode, zaradi česar so bile razlike v nsjdenih številkah včasih prav znatne. Ko so nešli eksatnejfte metode, «o tudi lažje dosegli zanesljivejše podatke. Danen nam pravi veda: beljakovine se nahajajo v gobah v visokih odstotkih, katerih redilna vrednost se pa znatno zniža, ker je toliko in toliko odstotkov neprebsvnih. Zato pa imsjo gobe razen beljakovin ie druge dragocene snovi, ki zopet zvišujejo njihovo redilno vrednost, to ao: maščoba, fiziološke redilno soli in sladkorji, zlasti manit. Po našem sedanjem znanju uvr-ščavajo gobe nekako med meso in navadno so-čivje v bližino stročnic in dosti nad žito. Suhe gobe so dosti redilnejše kakor sveže, a posebno redilnost pripisujejo gobjim izvlečkom. H mi' infekcije je klaa je lil. vel ka še Preflempv kttmert Chkago. — Zadnjo nedeljo smo imeli priliko slfcšati na Prešernovem komcertu v dvorani SNPJ večje število pevskih zborov, ki e& sodelovell v programu. Poleg Lite, ki ni bila označena v programni brošuri, in Prešerna ala gostovala dva močna hrvatska rf>ora, Zora a nad 80 pevci in Htvetaka a nad 70 močmi, ter litvinski zbor s okrog 50 pevci — vsi dobri zbori. Lira Je nastopil* s 15 močmi. Zora je e-deh najstarejših hrvatski zborov in praznuje prihodnjo nedeljo SMetnico. Politično je naklonjena eedan j emu režimu v Jugo-slaviji, Hrvataka, kl j^te mlad ibotr a posebno dobrimi »enski-mt močmi, ima svoje obilježje v. radičevekem ell ultraiovlnistlč-nem gibanju med Hrvati. Lit-v i neki zbor, ki get uči lati: pevo-vodja kot Prešerna, je delavakl. Lira j« atara znanka v Chicagu. Praieren je od zadnjega kon-certa narasUel na peveih ia ee Ml kvalitativno Izbol jiai Pel ja dobro, kot tudi drugi zbori. Na program je dal osem peami, njegov oktet pa štiri, dve od teh "aa nameček". Pevski del programa ja trajal dve uri, nakar ja aftedi la dvodejanka -Pogodba". V nekem ameriškem strokovnem listu poroča zanimiv članek o nenavadnih primerih infekcije, ki kažejo, kako malo smo ljudje varni pred boleznijo. V Chicagu je neki otrok obolel baje na oslovskem kaši ju. Izkazalo pa ae Je, da ga je napadla zelo redka in nevarna infekcija, ki jo povzroča neki egiptskl črv. Otrok ni bil nikoli v Egiptu, a si je pridobil bolezen po polžih, ki so 3ih imeli njegovi starii v akvariju. Na otoku Trinidadu je izbruhnila pred nedavnim skrivnostna bolezen, ki so jo ugotovili za steklino. Razširjali pa so jo vampirji, ki jih je na tem otoku doeti. Dr. Sappington iz Chicaga je opozoril na to, da je naraščanje avtomobilskega prometa, ki je zvezano z nazadovanjem (konjskih vpreg, povzročilo tUdI močno naaadovanjem čeljustnega krča. Ta nastane po nekih klicah, ki živijo v konjskih iztrebkih in ki prehajajo skozi najmanjše odprtine v človeko telo ln povzročajo tam vgliko zlo. ■ V nekem taborišču angleških mornariških rekrutov je moitvo obolelo za nekakšno in-| fluenco.- Zdravniška preiskava je dognala, da je bolezen povzročila nesnažna voda od pomivanja posode. * Tudi razvada oslinjovanja znamk z jezikom js povzročila že marsikatero kužno obolenj«. Celo cvetlice lahko okužijo človeks, kakor »o doživeli v neki flladekfijrftl bolnišnici, kjer »o bile marjetice za sobni okras. V rumenem osrčju teh cvetlic najdemo često majhne, črne hrošče, ki razširjajo nevarne klice. Da so vrstne kljuke in zobne krtečke čestokrat povzročiteljice kužnih bolezni, je tudi zneno. Japonci urejajo latinico Z nedavne prve kea trs of AaMvica. v _ diktaturi Johne L. Lewlaa» je ■ je bHa ■ bra, dvorana nabita, kar je v veliki meri pripisati ki ao gostov ali g nad 200 pevci ter pripeljali števfio gvojih prijateljev, ti zbori ao tudi zasenčili Prešernov program, ki je bil dobro tsvajan. le da je utonft. veliki zbirki . rov. Vaa program je trajal nad štiri are in pol, kar ja predolgo. Tudi na plesu je bile dobra.—r. Jsponsko prosvetno ministrstvo je dokončno sklenilo, da naj ee uvode v vseh šolsh lati-niča, ki je-oblitfsten predmet. Ta ukrep je posledica sklepa vlade, kl je prišle do spoznanja da se brez latinice ne da več ehajsti. Seved* je naredbe zadela tudi na odpor, kajti mno«o uglednih Japoncev, ki zagovarjajo jsponsk« avtohtonost v vsakem pogledu, se je izjsvuo proti temu, da se Japoneka v Uko urnem tempu poslužuje napredujoče civfllzecije. Ti krogi * 'vedno zehtevajo, da Japonzka ne žrtvuje ^ semorodnostl v pisavi na ljubo "P*^" svetu. Japonska vlada pe odgoverjs ns * zadevne ugovore, da Je Japonska to reč dolin* svojemu poledaju, ki gazevzema kotiariatftv svetu. Latinice, 'pravijo zagovorniki vladne naredbe, je svetovna pisava in pred tem w Stvom je brezploden vaak ugovor, najsi Ima * tako tehtno semorodno ozadje. Modra ofi Iris, to je očsSne ierenice, ima nanje" ugnati množino svetlobe, ki naj prihajs v ma Zaradi nekega barvila, kl ae laloča v ^ šarenica neproeoraa in čim tsmnejšeje ban lo, tem popolnejšo ©previja modra « ae opaže pri nekaterih novorajenčkih. PJ» n* viraod tNzrvila, marvai odtod, de hervilsmj no m^^iTmedrfka^ ton prihaja kakor prlaebmal modrlal od pravj^'^ rsnici auapeodtvialh šiktr ^ . pf§vo bar* ■HsSSbs."ss • *# TO«« » «ii P. * i na jo J« ^ ^ BITKA PRI HA8TINCS -1066 PO KR. «m S BmmmH" - k* /e Je tff''^****" r r*«* v Mh MMMM rO'' \ .MViH '^Av.dat. > ' * •••'»',. ?'iMMMSI ttiSSaKTSui i,M*p»p *Iv.htv^I JjTOJ »e j« iinebil šele v Franciji, kjer »o mu dali tanj Ae nekaj manj kot dolar in pol. Hm, pa ao nam pravili neki režimski agentje, da jugoslovanska diktatorska vlada silno vaorno gospodari... ln dinar pada, bondl 600-milijonake-ga Blalrovega posojila ao de-faltirani, banke sapirajo, delavci so na costtfh, kmetije odha-jajo k ilodju .,. * Vzorno gospodarstvo." tarea . . . V Collinwoodu ima^no Čitalnico S. O. doma s lepo zbirko slovenskih knjig. Nekoč je bilo za to vašno ustanovo mnogo zani-manja v nafti naselbini, toda to je bilo NBKOC . . . Zdaj le te bedno životarimo ln vae kaže, da bo ta nafta uatanova kmalu zaspala sa vedno... Ali bo res treba le adaj kupiti venec in rože? Sodeč po klavrnem zanimanju ta čitalnico: Da, prav kmalu ... I Vul Aak n iona t uu|wlean. IhMaataa akcija proti čMtsAki Tribuni Chicago. — Zadnjo soboto je množica breaposelnlh delavčev protestirala pred nebotičnikom dnevnika Tribune proti urednl-ftkemu članku, kl je bil objavljen v tem listu 0. novembra pod na-alovom "The Right to AlmeH. U-rednlštvo argumentira v tem članku, da breapoaelnl delavci nimajo pravice do "miloščine", ker ao aa v dobrih Čaalh slabo preakrbeli aa slabe čaae I (Pri teh demonatracijah je policija aretirala &oya S. Burta, socialističnega governerakega kandidata pri zadnjih volitvah in fte nekega drugega aocialiata, kl ata vodila demonstracije. PlmlM kjonakjacila lakazuje .... rti ■ • veiiKv pr»»iiue Chkago. — Maade ao slino padle tekom krive, toda profltt na poaojlla delavoem ao prav tako veliki kot pred depresijo. The Houaahold Finance Corp., kl *a-hteva $8 Mi obresti na meaee na majhna posojila, izkaeuje 98,-200,364 proflta ta prvih deset .meeecev tekočega leta. Profit (je večji kot aal. 1960 ln IMA. TOREK, 15. NOVEMBRA. rirosvET* Vesti iz Jugoslavije (Isvlraa poročil« i* JagoalaHJ«.) * i Narodne skupščina dela Ljubljana, 26. oktobra. Skupščina, v kateri aedijo sami poslanci z 2ivkovlčeve (edine) liste in ki imajo po 300 Din olače na dan, se je spet sestala k zasedanju. Vlada je pripravila nekaj osnutkov zakonov, o katerih ae bo zdaj izrazila skupščina. Kakor zmerom in kakor je tudi naravno, bodo vsi ti zakonski predlogi sprejeti. Najprej pa j« skupščina potrdila vladni sklep, da podaljša veljavnost zakona o zaAčilti kmeta še za dva meseca, nakar bo predložen novi zakon o zaiščiti kmeta ali bodo pa spet tega podaljšali. Med drugimi zakonskimi o-snutki bo predložen skupščini tudi zakon o občinah. O tem zakonu se je že govorilo, da bo predpisal spet občinske volitve. Obenem s to napovedjo pa je vlada že večkrat naglasila, da s kakim razpisom občinskih volitev ne bo pretrgala sedanje linije in da bo kot doslej preprečila vsako delo, ki ni v skladu s smerjo sedanje vladne politike. Z drugimi besedami: kakor pri skupščinskih volitvah tudi pri občinskih ne bo mogoče voliti Bvobodno (tajno) in tistih kan-dfdatov, ki bi Jih ljudstvo samo postavilo. Zakon bo torej sestavljen tako, da Ibodo pomenile volitve le formalno potrditev -sedanjih občinskih uprav, ki so povečini imenovane od oblasti. Ob sestanku skupščine se je vršila tudi seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o osnovnih načelih državnega proračuna za leto 1383-&4. Zaradi govoric po vsej državi, da bo vlada z novim proračunom spet znižala uradni&ke plače — ki so že zdaj beraško nizke — so režimski lhst^razglasili, da je izjavil finančni minister, da se uradniške plače nikakor ne bodo znižale. Na eni izmed1 prvih sej Narodne skupščine je poslanec okraja LaSko, duhovnik prof. Pavlič spet imel govor, ki je skupščino zelo razburil. Kakor znano Je Pavlič s svojimi govori razburil že razne kroge. Razburil je že cerkvene kroge' in razburil je vladne ljudi, zdaj te, drugič o-ne — kakor pač nanese in kakor ga menda podkurijo. To pot je razburil vJadne kroge. Govoril je o "novi prosvetni" politiki, ki se kaže v premeščanju vseh nezanesljivih državnih u-radnikov posebno profesorjev, ki so jih v počitnicah premeščali kar na debelo. Razumljivo,.de so njegove besede »kupičino razburile, listi pa niso o tem poročali. Padel pod vlak. — Dne 20. t. m. zvečer je našel nekdo-hudo poškodovanega moškega Ob pro-gi blizu Poljčan. Obvestil Je poljansko postajo, ta pa Je poklicala zdravnika, ranjenca pa s° prenesli v postajno Čakalnico. Mi zdravnik je ugotovil hude poškodbe na nogi in roki, Id jih bodo morali v bolnici najbrž amputirati. Ranjenec je izpovedal, ('h je padel z vlaka, kjer je stal na plo:niku. Je zavarovalni potnik banke Slavije, 40-letnl Ivan Štela no v ič, ki je prav tedaj ho-M domov v Zbelovo k evoji družini. S prvim vlakom ao ga prepeljali v mariborsko bolnico. I>oma tropeče za njegovo Življenje žena in deset otrok! IMirajinalco klet ao otvori- v Ljubljani in sicer v Šiški. Klet je last zadruge "Belokra-Jin*ka klet", ki zi ie nadela na-■ogo. razpečevati belokrajlnako vino ih> Ljubljani In Sloveniji sploh. V kleti je proatora za več vagonov vina in je v njej že več prav velikih aodov belokrajin-»kga vina. To vino je po ljubljanskih gostilnah zelo priljubljeno in je verjetno, da ae bo to vino še bolj prodajalo. I mrli so: V Smarjetl pri Ve-lkovU. Dva tedna, i*sako Jutro.sta čala pred tovarno in končno sta dobila, kar sta l"^Za "tri/itlrl mesece," je menil delovodja. Zid, s katerim se je Janez brž sprUatnil. Po-tem bodo vse zaprli In mi vei bomo šli zopet na lov za delom. Tudi jaz." »Da bi ie štiri mesece delala." je želel Jovo. "Potem sva na konju." —- • Janez in Jovo sU delala v usnjarnl pet mesecev. Delala ln stiskala. Nobenega centa si nista upala zapraviti po nepotrebnem. 1* najpotrebnejše .ts si privoščila. Stanovala stav podstrešni sobici, ki ju je stala samo pet dolarjev mesečno. Kuhala sta si sama. Le na ta način se je dalo neksj prihraniti. O Rusiji sts se medtem mnogokrat menila. Janezu Izprva nI dišalo Iti tja, toda Jovo ga je polagoma pridobil za svoj načrt. '•Ne bom rekel, da je v Rusiji kot v nekak-šnih nebesih," mu je govoril, "ampak gotov sem si, da je bolje kot tukaj. Za delo ne bova v zadregi Um. Pravj^ bova tudi več deležna, nego tukaj. Rualja je dela veka država in midva ovs delavca. Domovina nima kruha za naju, Kanada tudi ne, torej nama preosUja edino Rualja. Seveda ne bova žlveU Um brez vsakržnih Užav, vendar sem prepričan, da bo v Rusiji čedalje bolje. Začetok je vedno U-žak. Pogum ln delovoljne roke — to je vae, kar bova potrebovala. In to Imava." Jane? je poslušal, premišljeval ln pretohU-vsl ln nassdnje odločil: * "Poskusiva. Slabše ae nama ne bo moglo goditi v Rusiji kot se nams godi tukaj." Ko je psdel prvi sneg na Toronto, sU Janez in Jovo nastopila pot v deželo svobodnih de-lavcsv. NisU trempdU, kajti prihranila sU al toliko, ds sU se lshko vozila kot človeka. In prav nič jima ni bilo težko pri duši. Le Janez je enkrat vsdihnii: "Ko sem odhajal v Kanado, sem računal, da se bom po nekaj letih vrnil v domovino — a polno bisago dolarjev. Domačijo bi ai kupil in oženil bi se. Pa se je vae drugače obrnilo in namesto v domovino, odhajam v Rusijo. Kdo bi si bil mislil ksj takega pred nekaj leti"— "Kaj se hoče — življenje in razmere nas jk> svoje obračajo in tirajo sem ter tja. Nismo mi gospodarji svojih usod. Lahko bi bili, toda . . "Nočemo, a V 'Midva — da. Toda drugi — ne. Ker ao kor vlada, z brcami, da, on jo temu bitju pokazal samo mrk obraz . . . Ce bi se tedaj sploh kaj razumelo in predvidevalo, bi Um dasi od smrti ogroženi parlament že našel nekaj energije, da bi prenehal z ubogim prepirom, ki ga je davil in umr-tvil, in bi »e že pobrigal za kakšno vlado, pa naj bi bila to ma-gari vojaška. Potem bi prišlo do boja med dvigajočo ae močjo kralja in med uporniškim oz. vstaškim naklepom, ln Izid bi ne mogel biti niti en sam treno-tek dvomljiv. Poteklo bi nekaj kapljic krvi, ali izid bi bU pri zvesti armadi, pri policijskem zboru in pri karabinierijih, ab-isolutno gotov: pri pravih topov-»kih strelih bi fantovska Mapa veliki revčki in ne vedo, da eo tudi oni upravi- ukoj ^kopnela in izginila kakor čeni do vsega dobrega." e Približno pol leU pozneje je dobil Martin Goba pismo iz Rusije. Od Janeza. Fant se je pohvalil, da mu ni žal, ker je odšel v Ruaijo. "Ne morem reči, da se živi tukaj kot v nekakšnih nebesih, ker bi se lagal, mirne vesti pa zapišem, da je tukaj za delavca mnogo, mnogo bolje, kakor na primer pri vas v Kanadi ali kjerkoli drugje, aaj kapiUlizem povsod enako izžema in zatira delavce. Jaz sem prav zadovoljen a tukajšnjimi razmerami. SIcer tukaj ne poznamo toliko vsakovrstnega komforU kakor v Ameriki (ki pa sem ga jaz tako malo okusil, da mi je čiato tuj) toda lačni nismo, nagi tudi ne in nI nam treba mesece ln mesece posUvsti okrog tovsrn, preden dobimo delo kakor v Kanadi. Kdor hoče delati, dobi delo vaak Čaa ln lačnemu nI treba biti. Seveda, maraičesa še nimamo, toda sčasoma bomo Imeli vsegs zadosti; ksjti doCim pri vas,tisti slavni ameriški sUndart leze in leze navzdol, gre pri nas kvižku. Počasi sicer, a gotovo. "S prijaUljem Jovom delava v neki usnjsr-ni. Ns srečo svs zadnjih pet mesecev v Kanadi delsls pri kožah Ur ai pridobila precej izkušenj in izvedbanostl, kar nama je zelo prav prišlo. Več ko znaš, bolj si upošUvan v Rusiji. Izučenih delavcev namreč primanjkuje. Prav nobene sile nam nI. V Kanado si ne želim več, saj Um smo vsi skupsj počasi in gotovo propadali. Mrsz me strese, če pomislim na vse tiste siromske, ki so dli tjs iskat sreče, našli pa so pogubo. Tukaj šele se človek začne zavedati, da je — človek. "'Jaz sem zadovoljen. Želim. ds bi vsem delavcem bilo tako, tudi pri vas in drugod. Seveda, dokler se ne boste postavili po robu kapiU-1 Is tom, bo šlo vse s slsbšega ns gorše. Ksj, ko bi še ti sem prišel? . * "In še to: pretoki! mesec sem se oženil. V Kanadi niaem imel areče, ker ai Ukega luksu-ss pač nisem mogel privoščiti; saj sem celo aam le z največjo težavo rinil skozi tedne in mesece. Tuksj to ni noben luksue kakor pri vas: kdor.se hoče poročiti, se lshko. Ssj vsi delsmo . . ." (Konec) iumeč gorski potok." Ce ni bila dosege moči fašiz-ms nič drugega kakor v nepar lamenUrnlh oblikah izvršena izprememba kabineU. pri čemer je vlada prešla od ene skupine meščanstva do druge skupine, je vendar povišala buržoazija svojo pripravljenost na obrambo kot razred, vsaj za neko politiko na kraUk vpogled, ker vodi zdaj svoj razrOdni boj brez ovir zskonitosti, -one zakonito-sti, ki so jo iakljubovali ln izsilili fevdalizmu in Je značila največjo zgodovinsko dejanje meščanstva. Z vsem tem omenjenim nočemo niti za trenotek oporekati dejstvu, da znači pohod na Rim razdobje italijanake politike. Kdor se nahaja v srediAču državnega aparaU,.ima že s Um samim dejstvom ogromna sredstva moči, pa četudi je prišel na to mesto samo s sokrivdo kakega nezvesUga Čuvaja. Pravilno storimo, če datiramo fašističen režim od oktobra 1922, samo prenehati mora z govorjenjem o odločilnih bojih, pogumu in zma-gah. __ Fašizem je odpravil odtlej državno uaUvo. Iz ministrskega predsednika, ki je potreboval zaupanje parlamenU, je na-sUl praktično neodsUvlj Ivi kancler. Na mesto poslanske zbornice, ki je izvirala iz Ujnih volitev vseh moških državljanov, je nastopilo zporovanje, katerega člane imenujejo veliki fašistični svet, — poleg česar se mors izvršiti še — kot nekakšen preosUnek prejšnje volilne pra-vice — neka potrditev po Uko-zvanih volilcib, ki dobijo en 11-sUk z "da" in enega z "ne". Komur je ljub njegov življenjski izredno sodišče, ki je eesUvlje-no iz častnikov fašistične milice in je v svojih prvih treh letih delovanja izreklo kazni za 6666 let in štiri mesece ječe, ne da bi ae odtlej njega tempo kaj umiril in zmanjšal. O smrtnih kaznih sploh ne govorimo, še manj o izgonih na nezdrave otoke in o internacijah. Ljudatvu dnevno pripovedujejo, da se mora počutiti kakor vojska v Ubori-iču. Skoro eno milijardo lir, torej nekako dvajsetinko vseh državnih dohodkov, izdajo za policijo. V okvirju fašistične lierarhije so naaUla ogromna premoženja, primankljaj v državnem gospodarstvu in v občinskih upravah. Potem pa še gospodarska kriza in sramotne, stradalne mezde. Ce pri pohodu na Rim ni bilo nobenega zmagovalca, je bil kljub temu premaganec, in to je italijanski narod. Njegove pravice eo pokopane pod razvalinami pravne driave, in ves italijanski narod si krči zdaj z velikim pogumom in smelostjo ter z mnogimi irtvami pot iz razvalin v svobodo. Da bi jo dosegel čimprejl y _L°f MAGIČNA PREPROGA ANEKDOTE Oda Olbsrg: 28. oktobra t. I. je preteklo deset let. odkar so fašisti izvedli svoj sgodovinski pohod ns Rim. Dovolj časa bi bilo. da bi se atvorila okrog tega dejstva majhna plsst legend, sli pohod na Rim nI spočetje legend prepustil letom sli celo desetletjem: prišel Je ksr takoj na avet že pobarvan a plastjo legend, "legenda" »e pravi doelovno: "ono kar ae mora brati." Kako je to treba čitati, s tem se je fašizem bavll že od pričetka v veliki meri, kajti njega vodja je bil ven-dar časnikar in je prav dobro |>oznal vrednost olepševanja (dekoratlve) In krilatic. On je bil in Je mojster v na živo telo prikrojeni legendi, ki jo po domače Imenujejo "bluff". Kako pa naj vendar govorimo o bluffu vpričo dogodka, čikar učinki in posledice delujejo Ae po deaetih letih neprekinjeno dalje? Ali ni mar |M>hod na Rim rojstna ura vladnega fašizma? Ha, seveda, rojatna listina je pra\a beseda, Otrok ftivi tudi brez rojatnfga lista Vpla v seznam prebivalstva Ji aamo nekaka formalnost, nekakšna ceremonija, in nič drugega tudi ni bM pohod na Rim. Blufr bi bil poiikuN prikazati ga kakor tl«»ka/ ali razvoj moči, ki jo je nova \ladna tvorim dosegla ali livojetala. Kajti faAi-1 zem ni imel take m».či. da bi lshko dosegla kaj |»r<>ti italijanski vojaki in italijanski policiji. Vsa njegova mol Je bilo Mtokanje in pobeg Upreti praporov vladajočega aloja. ki mu >•* bilo zaupan« varstvo zakonitosti. fašisti eo imeli v oktobru 11 »22 v zbornici HO mandatov, IJmet-na greta pohoda na Iti in um i bi napravil to neznatno manjiin«» la zmotno > butanja. Zaradi te- ga so ss morali fašisti ustrojiti tako, kakor da bi bili zmožni, ds si lahko vlsdo vzsmejo v svoje roke s silo, in imejlUlJi državne oblssti so morsll storiti Uko, kakor ds bi jim to verjeli. Tako je neksj deeettisočev črnih srsjc dvignilo prah mnogih detelnlh cest, in posledice Ugs je btla ministrska aprememba. 'Pri Um je žlo za ministrsko predsedstvo, ki so ga ponujali tako kakor ki slo pivo. Saj je bil parlamen Urni položaj lUllje tedaj vendar povsem hrom in okrnjen, ker tedanji dve številčno naj močnejši stranki, to Je socialistična in katoliška atranka, sami nista hoteli niti prevzeti vlade niti nista dopustili, da bi jo Uvajal kdo drugI. 26. oktobra je odstopilo drugo ministrstvo Fscte. Od polnoči k 28. oktobru so mobilizirali pa fašisti. "Ura odločilne bitke je prišla!" — je rečeno v bombastičnem oklicu izpod Mussollnl-jevega |»eresa. 28. oktobra zjutraj stoji kakih 6000 črnih srajc pred Rimom, ob 10.20 uri je proglašeno nad Rimom obsedno stanje, dve urijo pozneje je pre-. klicano, popoldne 29. oktobra pa he bila poverjenu Musaolinlju. ki •jje čakal v Milanu v bližini švicarske meje na potek stvari, ae-stav« novega ministrstva in 30. oktobra do|Ktldne le prispel Mihom »lini z brzovlakom v glavno mea!o, nakar se je ta slavna ^ . «"!!!. -A A obstoj, ta uporablja listek na cestah Rima. V »mestnem de- ... „ . . fminnMt lu Prstti so ns*li neko povsem zvezano in strsšno zdelano truplo. Črne srsjce so besnele v jutrsnjem zraku nekaznivosti. AH v glavnem ao se zatekli in zgrnili ti junaki pohoda na Rim v beznice in v druge lokale močnih sabav. Svetovna zgodovina je dišala bolj po neplačanem za-pitku kakor pa po krvi. Inozemstvu je sporočal dopisni urad "Štefani", da je dospel Muaso-lini v Rim v leUlu, in meščanski tisk je videl v tem "visok simbol". Simboli te vrste tvorijo odtlej zelo priljubljen izvozni predmet fašistične IUlije. Ali nihče psč ne bo oporekal dejstvu, da je po teh oktoberskih dneh jmkazala. italijanska politika drugačno lice? Seveda, kar se Jc dogajalo prej in kar je dovoljevala ali |Mt trpela nezavestna vlada, se je dogajalo zdaj po nalogu vlade in se Ji nič več ni štelo kot slabost, marveč kot moč. Protivnoati zakonom, ob kaUrih je izkrvsvels italijanska parlamentarna vlada, so predvsem odebelile fašistično vlado. Ze pre«l pohodom na Rim je bil del državi pripadajočega izvrševanja oblasti in moči v rokah stranke "Fascl", po pohodu pa jim je izročila monarhija celokupno dritavno moč. Fašizem ai tega daru ni izailil; monarhija je imela stokratno moč, da ga fašistom ubrani. O onih dneh da", ker je Ujnost glasovanja urejens tako, da lahko volilni urad vedno ve, kako je kdo glasoval. Potem imajo ssmo še fsšistične liste, in ti Smejo objaviti in tiskati aamo ono, kar dovoli fašiatični Ujnik dotično province. Zborovalne, združevalne in sUvkovne pravice ni, obstojajo samo fašistični prisilni sindikati (strokovne organizacije), katerih vodje Imenuje vlada. Znižanja mezd v zadnjih štirih letih navajajo ofici-elno a 40 in več odstotki. V sodni upravi so odpravili porotna sodišča in so uvedli že leU 1860 odpravljeno smrtno kazen, zmanjkali ao pravice zagovora, in od novembra 1926 posluje še V neki ameriški kliniki so prepeljali pravkar operiranega pacienta v njegovo aobo. Ko se je zbudil, je čul, kako se v njegovi sobi pogovarjate dva druga pacienta. '"Ali eo vas tudi o-perirali," vpraša eden izmed pacientov. "Seveda." odgovori drugi, "celo dvakrat. Profesor je velik strokovnjak, toda slino pozabi j iv. Vse je žlo v najlepšem redu, toda po desetih dneh so me napadle bolečine. Preiskali ao me in so mi še enkrat odprli telo. Profesor je namreč v mojem trebuhu pcaabil kos vato." "Z mano je bilo podobno," je dejal prvi, "aamo da je bil pozabil v mojem trebuhu pinceto." V trenutku se odprejo vrata, profesor vstopi in vpraša: "Opn* stite, ali je kdo slučsjno videl moje naočnike?" Tedaj se je novo operirani pacient onesvestil. O Dva zdravnika sta stala na cesti. Mimo gre pogreb. "To ni odtmene," pravi prvi zdravnik. Tudi od mene ne," odgovori drugi. "Od kdaj pa imava novega tovariša v meatu?" pravi prvi. e Mož jo prišel k zobozdravniku. "Zob je treba izdreti," pravi idravnik, "a ne bojte ae. Dam vam injekcijo in ne boste nit opazili" — "Povejte to komu drugemu," pravi mož, "jaz sem sam zobozdravnik." Kakor je različnoat pomembna v navadnem življenju, isto veljs tudi kar se tiče radijekih programov. Zelo odličen in raznovrsten radijski program vam nudijo izdelovalci Lucky Strike cigaret. The Magic Carpet ali "Magična preproga" kakor se imenuje U program, ki ee oddaja trikrat na teden in prinaša prebivaacem širom Zdr. držav go«x> svetovno znanih orkestrov. Poleg teh godbenih točk imate ob torkih zvečer priliko sljjati zanimivo dramatizacijo izrednih slučajev, katere so rszvozJjaH agentje od United SUtes Department of Justice. Vsaka teh drsmatiza-cij je resničen dogodek (povzet iz zapiskov, ki so shrsnjeni v United SUtes Bureau of Inves-tigation. Vsled gotovega vzroka se pri tem rabijo seveda le izmišljena imena. Ob četrtkih zve&r nudi U program poslušalcem izredne in moderne humoristične pripovedke, ki so smeha polne, in katere proizvaja baron Munchausen. Pravo ime tega barona je Jsck Pearl, ki je vsled svoje točke "Ali ste bili tam" povzročil pra vo slnzacijo med poslušalci ra^ dija. * Ljubitelji petja imajo ob so-botab zvečer priliko slišati Eve,, \yn Herbert in Roberta Halliday, ki poje tudi nekaj nepozabnih pesmi iz operet. Krasen glas teh pevcfcv očara poslušalce i* jih dvigne iz vsakdanjega življenja v bajno deželo. Jasno je, da izdelovaUlji Luc-ky Strike cigaret ne štedijo vseh mogočih sredfctev pri oddajanju tefa programov, da nudijo poslušalcem res fino zabavo, ravnota-ko pa se tudi trudijo, da dajo ks-dilfcem boljše in finejše cigarete. Izdelovalci Lucky Strike cigaret rabijo za izdelovanje svojih cigaret aamo najfinejši tobak Toda to še ne pojasni dovolj, zakaj smatrajo ljudje širom te de. žele Lucky Strike cigarete za naj mile j Ae. Ko je tobak dovolj uležan in dozorjen, se pri izde lovanju cigaret uporablja sistem pražertja in ultra-vijolične žarke, ker izdelovalci Lucky Striki spoznavajo reanico, da narava v surovosti je redkokdaj mila Zato pa ni surovega tobaka v Luckies, ker so prežene. Ta sistem praženja je bil upo-Ijan edinole za Lucky Strike.s in nobene druge cigarete ga nimajo, zato so Lucky Strike« splošno znane kot reanično mile cigarete. Vsled tega ni čudno, da so programi "Magične preproge" Uko zabavni. Take fine cigare-te so vredne najboljšega programa, še posebno ker izdelovalci Lucky Strike cigaret stalno stremijo za tem, da vam nudijo kar najbolj zabavne in užitka-polne programe na radio. . (Adv.) NA PRODAJ JE—nova in gtara oprava, peči, blazine. Po-atelje najceneje v mestu, na 2862—W. 21 St.. Chicago, 111. SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in še poeebno list ProsveU za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članatva in za propagando svojih Idej. Nikskor pa ne zs propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agiUtorlčni dopisi In naznanila drugih podpornih organizacij In njih društev nsj se ne pošiljajo listu Prosveta. NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Fe sklese t. radae kenradja ee eeiaj lahko naroči aa Ust Proorota la prlštojo eden, dva ali tri Oaao Is om šrežftae la Is eeega aaalova k eal Liat Proovota stana sa vae oaako, aa Haao (H aoilaao M * sa om letm naročnino. Kor pa člaai lo plačajo pri aaosaaota $1 JO ss tošalk. ao ]lm to prišteje k aaroinfnl. Ml prištejemo OMfa. dva aH tri tlaaa I. eae drailn« k oal naročnini. Torej oodaj nI vsroka. rott, da Jo liat »rodni sa člana 8. N. P. J. List Preštete Jo vaše laotnina I« gotovo J. skoro v vaaki drailnl nekdo. U bi rad Htal Hat vaak dan. Torej soda) Im.u priliko, da so tndl VI naročite m dnevnik Procvote. Com Hat« Proevata Ja. Za Zdmš. državo la Kanada »MO Za Cleoro In Okage !•......^ 1 tednik In..............i* 1 tednik ln...............J* t tožnika In............ S-0® ž tednika la.............. s»io S tednike ta............140 S tednika ta..............»* Izpolnite spodnji knpon. prilošHe potretmo vnele denarja aH Mana? Order v planin In si naročite Prooveto. Hat. U Je vaša lastnina. Pojasnile*—Vselej kakor hitro kateri tok članov prenoha biti član SNPJ, ali šo so preaelf' proč od drošino in bo saktoval ssm svoj Ust tednik, bod. moral tisti čbA is dotično drulino. ki Jo tako skupno naročena na dnevalk Proavoto, to takoj naanaaiti npravnlštvn Mata, to obenem doplačati dotično vsoto lista ProsveU. Ako tega m Storo, tedaj mera npravniltvo sniiatl datnm aa to vsoto naročnike.____ Ali sU že nsročill Proeveto ali Mladinski list svojemu prijete-Ija aU sorodniku v domovino? To jc edini dar trajne vrodaoetl. ki ga sa mal denar lahko poMJe-U svojcem v domovino. te*— Moste Nov poročnik jOl \ _Cl. drnštva št- . Bržsvs ROČK WE I. L TELEFON f|»o|N»ja" zaključila s poklo-'piše neki visok uradnik v itali- janakem prosvetnem minister-stvu. ki si je nadel psevdonim fllaretlt "Ce bi Imela vlada samo malo pojma, kako pravsaprav stojijo stvari, bi fašiati pohoda ns Rim niti ne poizkusili ne. Zmagoviti fašisem nam nudi golo bajko, če hoče trditi, da je kaj isvojeval. nadkrilil ali premagal. On je aamo trak tiral nekaj parali!ičnega, kar se Je Imeno-vala vlada in se je izdajalo ka- nitvljo preti kraljevakim gradom Od 28. do HI. oktobra je trajal tlohod črnih srajc, ki so naAle odprta vrata in tal začudenja tal prte gobce, če že ne tudi roke. To je bil ven pohod na Kim l>a, ali pa je vae to izteklo kar uko brez motenj in apopn-tlov? No, nekaj mrtvih je že bilo. Mnogo dni za |H»hodom ao na*li Ijodie vaako jutro ustreljene ali zaklane delavce ležati mooinn POZOII Znamenje (Sept. 80, 1932;, pomeni, da vam je aaročnlaa potekla U dan. Poaovtto je pravočasno, da va vlm* Ako lla< je mogoče unlavljea, kar al plažaa. Ako ja val Hi la ga ae prejami* Ja usUvljen vsM alova, pišite a navedite stari In aarl ^ Nafti saatopafcl na fttveal tajniki ia dragi_____ _ ki. prt katerih lahka plačate na- SPREJEMA m v tiskarsko obrt spadajoča dela Naiažalaa m ea|e Me Jo 8M9 la sa pel lata pa $100. Oaal SNPJ doplačala leto $7.60, pel lato $8.71, aa«a- Itd. r Jsdkn fta dragOi VODSTVO TISKARNE APELIRA NA C. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI Vaa pajiaalla daje vodatr, tlakam O S.N.I-J ■t 1. Clnnl doplačajo leto $1.20. UpramMtra TROBVBTA* S. N. P. J. PRINTERY M74i Sa. UwMak kimm CHICAGO, ILL. TAM 8B DOBE NA tEUO TUDI VSA U8TMBHA POJAaNttA