% w y) ¥ JELa JL eras& ~ j Mtpknii Leweisk UN. II > slovenske narodne podporne jednote ^ 1 trn-*------tin -ju-um-1 . r.'-' mu umi j.uuw-1 mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmam***'*** ■ '»»"*■ **mmmrnmmmmmgm>tammmmmm ira&^iVJSrfTB? CHICAGO, ILL., torek, 22. julij. (July 22) 191B. '■»"ftX** STEV.—-NUMBER 171. AVSTRIJA JE DONU OGRSKO OZEMLJE, KKBPLOZUA V »UDVIKV. Iluefleld, W. Va. - V rudni-ku T«7.ewfil ee je dogodil» razgiba, ki jo tfbila fte«t rudarjev. Eksplozija je zaprla izhod dve «to "Udarjen. Reiilei eo naporno delali Hkori sodem ur, da «o reSHi zaprte rudarje. RaastreHia je privabila «vojcc radarjev k rudniku, ki «so obup-no tarnali .dokler niao reiilei Prodrli do zaprtih rudarjev in «o jim naznanili, da ao jih naiti ie ' , * 4 o i | Pet uhkUl rudarjev ao prineall iz rudnika Hi odigrali to aa pre »on I ji vi prizori pred rudnikom, k »o globoko Megli okoli stoječim v «ve, V4DXBUDBV DBOSK Chicago, IU. — 16-letni Johnjr ftnnon je bH poalen v péboljie-T*lno ftolo ftt. Obar lesa. ker je o-krsdel IHlnola Oentml šeleanieo *edem tlaoé dolarjev. Deček je raznaiat nakaaaiee za hlage, ki je doilo v Chicago. V "vh tednih je veikret naznanil d« jo izgubil blagovne nakaznice. I Ko je bil priveden pred sodni naj pove kemn je predel na kitttéeo, jO Mek Rjavil, da tega h* ho nikdar povedal. ''otMja sodi. da je defak prodal n«kanalne ljudem, ki tvfijo a "kradeaftm Magem in de ja za *<*k dolar vrednosti prejel la de raali avstrijski vladarji, sao i; Mad.o. ^ verni ln«eve~-¿eékib, poljskih, bolgij-J t M a «smsl a MM) a®^ aeaeje ^a a^m» OSVETA NARODNE POPPOIME RokOfM si M rfntmJo. in Canada $4.00 n« ¡ste. aa m, kar tau «tik • "PROSVÉTA" 'the enlightenment" Oriu al n» lUfMU NaliMal B«««fU bjr tka Slovénie National Bmflt SstUty, Advertising ratas on >) saj Pansés M m f—> w akl^a.i. a. pr. (J-- (Jaalja 30-1») pola« Raiarjea t Kuewti. Hrm dvoma bo marsikaterega zanimalo, kdo ja, in Ikaj aa ta o-gleša na edreso rudafjev Masnega okrožja? Kaj je njegov namen, cilj itd. Pa vam ne kratko povem; delavec sem kot vi vsi drugi, dasiravno se sluČsjno ne Okvsrjsm s enakim delom kot vi. Cilj mojegs poseta v železnem o-k rož ju je, organizirsti rudsrje in druge delavce V rudarski otgeni-zaciji International Union of Hi ne, Ilill and flmelter Workers." (preje "Westero Federatkm oi Miners") Da vam je potreba oranizaeije tu v železnem okrožju, upamo da vam M treba 6e posebej naglaSn ti. Kajti, i »k oriši an je od Strani rudniAkih druib se vrši sistematično nad vami, kar občutite sami dobro. Da se pa te raamere predrugačijo, prijatelj, je treba da se orgsnizirste, ds Uko «sva rujete evoje delavAe iaitereac. Da vam ni organizacija katero zastopam znana, razumem, kajti mnogi izmed vas morda še ni imel stika z organiziranim deiaVrtkim gibanjem, ne posna njega eHjev bojev, uspehov itd. Saj ao vam go tovi elementi že zadnjih pol du cata ali pa še več let pripovedovali neosnovene in lažnjive trditve, menov, od članov potavodajne Zbornice, potom katerih ao ae posluževali oborožene sile pa d* skrivnih agentov provoksrtcrjev, Najeli so vohune, kateri ao poročali vsdko najmanjšo dejptsko gibanje in na ta način uničijo delavsko organizacijo, kar se jim ps še do danes ni poarečllo, dssi jim gre I. ff. W. prsv letfo ns ro-10 s svojo neumno in uničevalno taktiko proti obstoječemu delav skema gibanju. Toda o tem enkrat privatni podjetniki skušajo povečati svoj rtom na račun delavskih mezd. Draginja j« prisilila delavce, da so zahtevali povišanje mezde, ki je postala neznosna, ker občine niso nastopile proti profitarjem. Občina je v prvi vrsti poklicana, da nastopi proti privatnemu profitarstVu, ker ima moč _______ ______ da a regulacijo trga pHgili profitarje, da aniiajo pretirane m* mm nikoli in tudi v bodoče ne bo nič koriatila rudarjem. Nekateri so dhektno v Službi rudniških (baronov, do Čim drugim paradi rajo pod .krin ko, kar oni imenujejo, radikalni induotriefoi wifcmwerti— I. W. organizacija, katero sesto-patn jkn je: "Oo^atmr union" in take podobne bedsotoče. V či-gavem interesu se trosijo podobne obdotSkve, Vss vprašam. V de lavrfcem gotovo ne. Jas bi rad poznal «btino družbo, katera vabi organizatorje v svoje obrate, da naj za božjo voljo pridOjo in or gantairajo njene sužnje. Iskati jo bomo morali najbrž 'Z eUAttrii no žarnieo o poldan, j i Kaj oe je doseglo •'pomočjo že Kaj je boljše? — Newyorški župan je dal policajem navodilo, da naj paai jo, da bodo zločinci i t navade prejeli ostri kasni» | Ali Ae bilo pametneje, če bi župan dal policiji navodila, kako naj polovi hudodelce is. navade, kajti normal nemu človeku je jaano, da policiji ne more skrbeti, da bodo zločinci te navade oatro kaznovani, dokler jih policija ne prhne in privede na sodišče. Ka| smatrajo nekateri sen—rji BI bvttt» «Met — Senator Oroima je prišel napadati gibanje sa uvedbo narodnega proračuna, kater«** eo toplo priporočili tudi zadnji trije predsedniki, češ, da bo uničena demokratična forma vlade, če se uvede. Zdi se, da političarji napadejo vsako napravo, ki naj prinese metodo v javne zadeve, kot sredstvo, ki služi za uaičenje demokracije. Kdo povzroča nepokoj «n radikalno SlglMŠeSelJiT — Mr. Wilson, tajnik delavskega departmenU, je dejal, ko je komentiral fakte, kij ih je raakrila pretakava v severo-zapadu v vojnem času: •Tronašli smo, da kjer eo ae raavile postavne in evolucijske aepiracije delavcev, Um nismo našli postojanke L W W. Bile eo samo v krajih, v katerih je počivala želez-M roka izkoriščanja podjetnikov." , Komentar nepotrrbfn. Če vzamemo vpoStcvs itevite de lavstva v Ameriki, katerega nad trideset miljonojMa,o<%te «r grom>ne armade je MnlflHnSi komaj štiri miljone, ldsko reče«** cene protfuktoift. Ali občine se nišo brigale ta igro pro-fitarjev. Kar se Je storilo proti profitarjem, so izvršili organi, podrejeni zvezni vladi, ki pa brez podpore od strani občhl ne Morejo izvršiti vsega dela. ^ Privatni podjetniki in profltarji so bili celo tako nesramni, da so v nekaterih občinah zahtevali, da občine podpirajo njih zahteve, ker delavci zahtevajo povišanje mezde vsled nesnozne draginje. To se je na pr. zgodilo letos v maju v Chicagu, ko so ražvažalci mleka zahtevali povišanje mezde in so jih kom-panije izprle. Komaj so povišali mezdo, so tudi povišali ceno rtileku, tako da so imeli več profita kot pred povišanjem mezdč. Zdaj zahtevajo cestnoželezniški uslužbenci v Chicagu povišanje mezde in so odglasovali za stavko, Če kompanije ne priznajo njih zahtev. tt^favni svet cestnoželezniške družbe nI sklical seje, da se na nji posvetuje, na kakšen način je treba zboljšati obrat, da se krijejo troški povišane mezde, ampak ravnatelj Busby, je izjavil, da je treba povišati voznino, če se . Mlajo mezde uslužbencev. Ta njegova izjava dokazuj«, ** «M* p0 «ffl ovek ne potrebuje veliko pameti, dfc portane ravnatelj <**murm dclav*ik ži pr<* velike eestnoželezniftke družbe. To kar je povedal mr. Busby, bi lahko svetoval vsak navaden človek, ki nima najmanjšega pojma o cestnoželezniškem obratu. Za take modrosti pa prejema ravnatelj na leto pet in šest tisoč dolarjev mezde I fr 'J Vkf-r^^^ J V r. Ce bo «prejet ravnateljev nasvet, bodo sledili nepo-koji v industriji. Vsak cent, ki ga bo delavec izdal za povišano voznino, bo pomnožil delavčeve življenske troške. Pomnožitev ihrljenskih troškov pa pomeni za delavca težjo butaro, ki se je ne more rešiti na drug način, kakor d* zahteva povišanje mezde. To ne velja le za organizirane dolavce, ampak učinkuje, da se neorganizirani delavci hitro organizirajo in stavijo svoje zahteve, v. tako draginja narašča in narašča, z njo >a tudi nezadovoljnost med ljudskimi masami. Ta nezadovoljnost pa aaeno učhtk^je na ljudi, da prično razmišljati, kje so vzroki za naraščajočo draginjo. Ljudstvo torej prične spoznavati prave vzroke draginje in prihaja do prepriča nja, da so v današnjem načinu proizvodnje. Tako profi tarji in takomni privatni podjetniki sami podfesjc, kar hočejo na vsak način ohraniti, kajti ljudstvo data* vidi, da io ti ljudje nezmožni rešiti socijalno vprašanje. dosegli oaemurni delavnik že pre* dvajsetimi leti, in v večini dot», nih krgjev s zminhnaltto plačo $3.00. V IkÎInnesoti rudarji še da-nee nimajo osem urnega delavni ka, kajti v tako zvonik odprtih če razumem prav, je oaem-urno delo a deset-urno plačo. To pome nI, da kadar se bo družbam al ju bilo, pa bodo reklo "We'll give you strolght 8 hours work, and aleo 8 hours pay" kar bo pomeni lo od $1.00, do $150, znižanje dnevne plače. Kale «Mnek bo to tméfo v sedenji draginji za delavčevo drullno, si lahko mkrii te. Da1 se to premoči, vam je Hreba organizacijO, katera bo edrufena vsem strokovno orfranfoirankg Uff trenutku, ko se ima zapečatiti usods jugoelovanakega ljud-stva s tem, da as ostvsri na Belka nu položaj, ki bo vseboval kali bo-Vočth ie vse hujših konfliktov, lego ao bilo oni, ki so dali nopsre-dni poved evetovm vojni; v mi pozne/e. Internat ioiml Union of Mine, Mili and Smelter Wonkers je pri-znala kot ena najbolj demokratič nib delavski!» onganizaieij na a meriškevn kontinentu. Njena podlaga je induKtriclni Uftionizem, to ie, <\* li^M^ii orfitiii/irišiti všmš avee v rudniški in rudotoptthk iki industriji, ne glede, kaiko delo kdo opravlja, v eno sku. organizacijo. Članstvo nominira n voli evoje uradnike potom ep ho i nega glasovanja, v pravilih je niciativa, referendum in odpoklic. Vse sklepe in pravila »preje te potom delegatov na konvenciji mora sprejeti ali pa zavreči član Stvo na splošnem glasovanju. Uko uradniki ne izvršujejo volje član stva, izražene v pravilih organi zacije, jih lahko odpokliče, tiomi nira in voli druge, kateri bodo vršili svoje delo v duhu čaaa. Skratka, vsaka organizacija je odsev dlanetva: Kakršno je članstvo, taka je organizacija. Rudarji, organizirajte se. Ne poslušajte ljudi, kateri vaa hočejo cepiti v razne frakcije, dočftn nam je eolidarnost tako potrebna. Zavedajte ae, da Živimo v naj-bolj kriitični dobi v zgodovini de-lavstva. V časih, ko privstni ve* lepo*}jetniki združujejo vse svoje sile, ds zadušijo ki zatrejo V®-baje joče se delavstvo na gospodarskem in političnem polju, pride v poštev le moč — nifinlrii» ■T i "i' ki socialisti i fieia sveta. na tm dignemo svoj gina, geodvlafts «1 jurioazije, ki JI danes na v formatai i protest pro i i bre/. nemu načrtu jÉtttffc V ~ I Ido sedaj mirovna* kanierenca ni razumelo- pravih in poîtenâi potreb jugoslovanske^ naroda. Vsi sklepi nSm kašejb, da noče wtvgrifl jrtme situacije na Bu1 kanu,, ki naj ¥ »jomčil* trajen mir na tem uaiu zaveta. m blemi, ki avstro-ogrske na alla dolavstm proti org« ranem dolarju. Rudarji v Minne- (•oti, kje je vale mesto t ^ organi zacljil Srednje poti ni. Vae raz-jdvajanio m .copke^šifeM priporoča In vailjuje kdor in napeljevanje vodo na |plin velepodjtknlka reaikeijc, pa ptagari če se iata vodi pod krinko ftriftdfcm •„, A . Jntcrnattoual ITniog of Mfeie, Km an Smeler Worikers "organizira .vse delavce v rudniški ln rudotopilntftki industriji v Združen iih drža vab in v Canadl. Je e-dina od ameriškega strokovno or-ganiziranoga delavstva priznana i ekonomski pro-tičejo ozemlja bivše monarhije, so zelo komplicirani Sn jih ni DaogoČft re-Jlltt drugače, kakor da se dovoli neposredno zainteresiranim narodom, da sami precizirajb svoje preve potrebe in da v medsebog-nem sporazumu »ravnajo tožko-Če, ki jih razdvajajo; zakaj damo na temelju takega sporazuma je mogoče odvrniti vsč, kar bi moglo povzročati bodeče konflikte Mirovna konferenca pa skuša naeprtofto s svojim aAitrafnim in rfeprkvičnlm postopanjem položaj ie bolj k04»plkjirati »trovna konferenca je krstitOtnalo zavrgla nk-Čdo samoodločbe narodov; int*-rcal kapitalizma in imperializma ji postali glavno vodilo. Ona m rfczdVafa liarode, da bi jih lOžje izrabljal. V kose ito «če Balkaba, je ta njen naiheti povsem očHeh. JugoslAv. socialistična Stranka proteatira v imonu prolčtariata, ki ga sestopa, proti takemu postopanju, Id n5 nffl pravRen, niti /n, len pomirih V ti eniitk«, ko SC ima zfl velj|| j j _ kdjjt rib učijo krvi, jo be mera-l plakati tr novem ka fliktu, ki ga neizogibno prip mirovna konferem•„ „ M. teritorialnimi .in »fthinirai ti, ki so prava kutastrofa za Čnoat. Obračamo ae zato preden ne j vse prepozno, na prosvltljenol večsnatvO s poslednjim ds se da malim narodom, ki sol toliko trpeli, pravičen mir, jen na temelju samoodločbi dov. Zahtevamo, da naj prJ stvo vseh spornih ozemelj potom plebicvita o svoji usodi l protestiramo proti viera for nasiistvai jamah (open pHn) je delo dOS^ f^E^i Tt urno in ttidi v podzemakih rovib, jeznem okroožju (Meaaba Rsng«) delavstvom v Attiertki m od knte > vse organisirano delavko eele bodete labko pričakovali moralne In finančne podpore, ka tere je nemogoče upsti ni -kak AH SS ie spominjate delavskih bojev v Colorado, Micblgsntt, vr, Virginiji Ud. ko so rudsrje sapi rail, streljali In deportirail kot nemo živino. lati delavci ao bili nrganteirani v ravno tej organize cijl, V katero sedaj oegnnlzlranm rudarje •Hinnc*»etl Imr.emši W. Vkginio, kjer je vOdils boj "Dnltad Mine Workers ef Ame-rioa". Čemu vi» to kruto preganjanje f Mar salo, ker js bila ta "rsespany union*'T Ne, aato ker ao ae borNl potom svo> organisaeije aa esemumi dels v nik in večjo plačo. W P. of M sedaj I. U, ef M. M. and 8. W. je priborila, da ae je vpeljal zakoniti oaemurni Aelevnlk v ruderski ln rodotopUnllki industriji v Montoni. Idaho, Nevada, TTlah. Miaaonri, Callforniji, Arizoni ln Colored!. Faktično ae dotično s» konako predlogo izdelali njeni odvetniki, ln potem ja bilo tf«t« šepet dela. straSkov in agitacije mod Ijsdstvom, preden eo peets-vodnnje abornlee omenjenih drle v sprejele naem-urni zakon, sa rudarje in delavca v rudotopilni eek. Veled svoja »oktivnosti in tv-trajnosti ss koristi rudsrjav In delavcev i splošno ae ea rudnHM velepodjetnlki sdrotill prMi tej orgsnlaOrljl. da Jo nnič|)o na vsnkagto. Poslulill aa SS Iftraj- ima .pet lokalnih organizacij in sicer: Bvelettt, Virginia, Chis holm, Hifcfeing in Nashwuak. Rudarji! pridružite se tem organizacijam. Napravite is njih postojanke, katere ne bo/ zmogla vaa moč rudniških baronov. V naari-binah, kjer ie ni iokalnik podrui-iric, pojdite nam na roko, da Mte ustanovimo. V celem želesnem o-krožju ustanovimo mogočno Or ganbiaoijo in aito pride do boja a delodajalci, bodimo ai avesti, la Amerike s nami, a svojo moralno in finančno močjo. Delje ne pozabite tudi, da moramo organizirati, todi na po litiftnem polju. Kajti, k delov-Ztve débro organizirano strokov-no In. politično, kt katero veli svoje delavske sastopn&ka v vsi sedli hslljsnl v zmislu londonske postsvodajalne zbore, in toko ug-rsbi is rok velepodjetnflcov orodje, in ns ts nsčin proglasi konec mosdne aužnosti in uvede p(^»el-no gozpoderako in politično «vo tekom a vet ovne voj«e'«e je pa sklenilo t prilog italijanskega itnfterializma londonski pakt, pri čemer «i {is ni vptFilalo idti tuij. manj prizideta ljudžtva. V Wr zlu tega pakta in oh protestu 0 grfthtne večine ljudstva 'jO b\\ o-kniflrSn znaten del ozemlja, nn katerim prebivajo Slovenci in Hrvatje. Slovensko- hrvatskemu in italijanskemu ljudstvu, ki »Vi drugo poleg drugega v okupira nem ozemlju, se ni dovolile, da bi si opredelilo potom prijateljskega sporazuma svoja ozemlja. Itali-janaki imperisUsti so vzdrilevili na kžnjiv način »vojo zahteve po tem oaemlju. Sedaj ae trku veega ie pripravljajo na to, da n stvarijo tu države ,ki ne bodo mb-gle ne liveti ne umreti. Slovenskemu plemenu jugo«to venskega naroda jemlje londonski pakt polovico njegovega žiV-1 ja. Obenem pa tOdi zapira dsil lemu delu Slovenije dostop lo ntorja Razsežnost ozemlja, ki se ga Za pogodbe, nam rasloCho kaže na mene, M, jih itaÉlijanakl imperiali zem goji v smeri Balkana. Italija gre zi aneksi Jo enega' dela zato da bi inotfk Obvladati drogi eNo bodo lelavskea razreda. Toda nr nosko. Dl razkroji bSHtanake na-possbHe, da nem je ss vse to tre- rode, hoče sedsj prevzeti ono vlo ba Orgnniaaoijal .. ^ j go, ki aU jo Igrala tu pred vo|o Apeliram na sodelovanji roja* h» Avatro-Ogrskk. V ta kov na MOseba Kartgg. "gaj namen zapira filovsnosm vaa pota, gre Itak aa veže delavske fetfere» ki vodii° tTnrt in **ko se. — Ako žcH kateri kako |iuja. Italija je oedaj v zadregi radi «tUo, sem mu drao volje na ras- predlogov. Id jih je števil pred-!>o»ej«_ sednik WIleon glede Reke. Trudi LflCIbas Pogcrelec. offcantastor i «o aato, da M njegov načrt prekri HoMand fiotel, Viegiaik, M. ' iala s vprašanjem med mejne dr ■MMMI^H Savice, obstoječe iz ozemlje, in me j «ta Seka in orbah za našo srečo in za pr vsega sveta! Za jugoslovansko social strani^ Golouh Rudolf, cist; Abditus Prepeluh Albin,] bliciot; profesor dr. Lonisr gotin, Čobal Melhijor, Kopal! sip, člani narodnega pr Štva v Belgradu. — Dr. jnik jugoslovanske < ne strankco * ¡¿H Lftibljana-Pariz, 1. juniji MS8AJUI ZHAJO VAEOVI :r' 9LBJTB HA DATUM poleg adrssa na "Prosvat«"*!» Bali sa bosta, te vam fr it Rojaki Pozor! Zelo važno! -Citajte! Budapeits. — Sovjetska vlada je sprejela* ostro naredbo proti raeXrrjsnjtt neresničnih vesti. Neki sdvokirt, ki Je izjavil v brrvni-oi, da so franeoske čete priile v Bndape&to in strmoglavile sovjetsko vlado, je bil obsojen na deset let ječe. EMIL K1SS BANKI PO KABLOGRAMU SASttSSSi3WPIpo",s^ m "PSVA HRVATSKA «TSDIONICA U ZAGREBU" A 100 kron velja sedaj............$ 5.75 f* K 1000 kron......................$57.50 \fg \ Za vsako brzojavno pošiljatev snaiajo »tro- V 1 «ki $2.50 ne glede nato, kolika je ivoU, f Vas dannrne poiiljatve »o jamčene. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE KRAJE EVROPE. mfl^Prsdno m podat« na potovanj«, vpratajts ts tvrdko4Mm| ■f p potrebna pojasnila in navodila. V slučsju pole» ^^m I n Vam ta tvrdkn nrenkrbl potrebna arostors. £« Ji 4eMU«t« aro. — Vsa pott«koa pojaanila gl«d« potovanja ss dajejo ošabno is pismena brosplalas. / . Bodita vedno s«la opr«snl in n« poskulajt« ts .. Bogati Kamri Mi na&ansko. < London; — Iz Kodanja porote* jo, da nemiki bogatini trumoma 7.apu*čajo domovino v strahu, da 1 jim vlada zapleni premoženja v 1 svrho pokritja odškodnine, ki mora bki plačana ententi. Trideset nemških miijonarjev js prlbetelo v Hoenderberg ns otoku Alaenu . (8ehlesWig) v upanju, da rešijo »voje bogastva, ako postanejo «lanski državljani. Nekateri beguni so že kupili zemljišča in hiše na danskih tleh. Danska vlada Je pa izjavila pred kratkem, da nakup '«mljiiča na Danskein is ni dan. «ko drifafljanstvo. r i,f mm ■ ■ A : -¡^' 50 rsapflfok vsak dan v Angliji London. — Število razporok na Angleikem je narastlo povprečno na 50 dnevno. Nikdar ie ni bllo tolik razporok v Angliji, kakor kaneš. Zanimivo je dejstvo, da so tožitelji za ločitev zakona molja v dvakratni večini nad IBmHMiIi medtem ko je bilo pred vojno hai narobe. Največ razporok izvira h nezvestobe lene v odsotnosti mo-*a, ki Je bil v vojni Franelja zahteva prisilim dala v m „ RAD BI 1SVB1>SL za miefmra prijatelja Josip Vidies, s katevkn sva bila skupno v Peoria, lih, prod tremi mesec). Ker je pa> bdšel neznano ksm, zatorej prosisa •eenjane rojake če kdo ve za njegsv naalov naj mi ga naznani, poročati mu Imam veliko vsi-nih stvsrl rsdl njegove obleke. Hoj ifsstov je: Hike Miklavčič, P. O. Box 183, Bohi, Minn. (July 22-23). Gompera jd dejal, da bo sme* ika delegacija predlagala, te u nedež mednarodnih strokovnih u nij premesti k Berlina v Wssh ingtgp. London. - Kralj Onr|aje v četrtek sprejtt v svdji fM|fi ruskih častnik«*, ki «b pi*»*uitt ponudili savdsrtMcom, da SO pif pravi jeni pridružiti . sa ssvesid. Učim tetam na katerikoli ruski fronti. i " t 4 i POTREBUJEMO 200 M02 v starosti 18 do 46 1st» ki naj tehtajo 140 funtov in več pri dobrem zdravju, za dobro plačano kontraktno delo (piece work) v tovarni. Zglasite se osebno ali pa nam pilite na Factory Employment Office.» - THE GOODYEAR TIRE RUBBER COMPANY, AKRON, OHIO. Emil Kisa, bankir, 133 Second Ave* c6f* 8* St. NEW VORK, N. Y. ISM. Paalaja Md drftavnU MktrilfMi London. - Brszličns brzojav-ka is Borfrve ss gliii. da je kar- dinsl ehdm dNrtUB Frikijk da dpluls ttočno UIgy brez vaških Izrednih imigf || ||| I Predstrste jd oistsli 11 test ne- fl bojseničev, ^d^rf^^ m ¿udOVitO in potrttmlh pomofnih ladij. m r .. Tmmmr^ ' deljene na dva *<>t#*m* m ^holjfa stesvO« ^ iTtfi J•tsftSSS " BOC SALVE Stsfc : ok^ri-s^i P^Ttefgo pot sMiiulne _ »J^^**** ljudstva. Ako sa strinjin akui-mi idejami, podpiraj tvgoreo. ki Oglklali f Prosvati - V Mlogl Imam to* ia vaakdaaj« gotroMčI-sa fa smsnS sani AirroR zoaifia Pariz. 21. Jtil. - Ruski ujetniki v Nemčiji, katerih je «d okrog 250,001, so nastali nov pftfcUm ss '«veanlks. Poljaka vlada, «rt Je „je bolniških blagajn m» ytH»f «ici k*- Vitt kcrafc ja. da kad» r» rali, «aš, da taksa i« _ tailiji povsod. kjer glodaj» detodsjsi« m« «m to, ds frp*i» drlsvee. m nadi jo pm pa msiau sti «orislno pcndife. Tudi «adm ge Iwfo a M rakaasm obfatm. prizadete, kajti a drtmdki njiko vik boUÄih blagajrn ae pukrivg-le lad« d mg« isdatke. ki ■» MU uapmvljvM tr korke zsvarevoajn j « ■ naprtili ata* Tadl eadaj jma pet v Rajkeaburg Ko «prejeti deisvre tadi ad a teai preveían v "Xspreju", Kolikor da pri predar« la aa pragi Ta izviofek aa j pokale aaeraire. ki naj ea jik tadi «i glade jeeegs zakoaa a ggvarovaaja de le vre v v naši državi. Osnutek kaaa j* lr pri: 7 rxi boHrišklk »' «tajea Mih "l'winr» pn: /,t«i ooinmsj* oiagajen v - . . ¿h-^U ¿m u> kur hiu« » »mj" »»»r11 «ou uf, ai » ■Hrr " internai > oreje srni pogoji bodo «ko zavarovanje «e raztrga« tod« na «Me krage preMvaistvs. kar „, ,rrmo x vidiks aoeinlae politike le pozdravljal ¥ iJaam nojvsšaejše «ko-tavaravaSnega zsko»»: Od t jaliia 1*1» dalje ao pod vrteae bo.»Mkemu »varovanj« nt oaebe, katere delajo na podlagi delovnega, «luibeoegs ali n^nr-ga ratmerjs. V bodofe bodo pod rrieoi torej bolnilfcemu zavarovan jo vai pol jrdelaki ia gozdni de lavrl. kakor tadi d*Uvri domsf* indnetrije, ler hifiai paatt. , Zgvarutanjn niao podvrženi: Hoproga. ki je zapoaleaa v pod jrtju svojega »«ia. oeebe e "stal-■ pr znaniti, kako m íBjen je vlada r so« državi dragi, na noge, da an ne prevari jot O teai ««soutku pri ulitima par ktitifnik flaakov prihodnj* sorejemni pogoji razgla«rni r 1'eadaeni listu Pn> jpntoà •» ravnstelj- Jeza«, Marija! Jezo«. Marija!" Tik «epot oe je aprvmeuil v dolg «otn. podo nohtkih valov. Vei «o «po Mali svojega tovariša, neorernega Longina. in stra«aa jeza ae je jelš kazati vojakom «m liafli." Zsglobe odtrga dlaai od lira. Strsáen je bU videti v tema treaatko. Na aatih mu je visela pe- oü «o mu zlezle iz ja Krvi! Krvi! , da strsk v prekop zs t« rjo ve s tako w rasnim g « Potom škafi s poskačejo vsi, ki «o ata- driave. dolele, okroÄj. "t*a ali ^^ gorile izdajo javaik foadov. «'-e v «Itifaju b^' Mifnega dnevnika. Po «firiaajetih ni dobivajo piafo neprHrgoma!^,^ y !|m »pm prifel M » pfimiáHov j i/hsjaT í PH tem je prtobfU «led* iiolaitkeg« zavarovanja je v h»» ^ »yg «dgovar aa aetgvitev li dofe aemogofa; dosedanje opro Bv0, tmai flHW< v tth «titve ee razveljavijo. dveh tednik, sma astsnavili 190 Dlgjatve bolniških blagajn «e xvííajo v dveh «lofajih 1. Meoto dsaodaajih M tednov se izplafaje t t^lofe bolntfffna W fêdpov Po «o zvila v nižjih razredi!« novih «trankiath orgsnizseij in pridobili «00 naHNlbnor! Srni list pa je pridobil 4000 novih na ru/nikpr taka ds jih «teje sedaj »kopno okrog » Mf Hodrugi iz «e tu- w.e»t in deleie. naprej in vedno k di regalan ja bolnilke podpore ^naprrj! Zmsga je ligia!" — To so na doaed.r.jo .Iraglnj«. |p¿f* pr^.n^-evalni dok«*,, da R*orgaftUg(tf| Udni«kih bis- na«o mWI «»ezadriljivo hitro «iri gsjon se izvede sledef* : ( »krajnim ; povaod po relem svetu jKaHMMH jrriíttÉ^ TKls«<.ius «e razpasti vse obratna, /-druine itd. bolai-«ke blagajne ter flaai le tek db-okraji» "i bobiBktm blaga j • ■ PO izvedbi vaob dolofil bi o ka VUi fini mesu (larka je dal nnjvisji vojaški zapovodnik zbrati «elsko mladino v «vrbo «larnosti. Otrokom so razdelili vsa polno da-U&: Zs tem ea ukazali nekemu dafka, aaj dvigne hsiijansko za aUve. Otrok je aleer vzel v rake trobojaioo. Ali ka ja fastalk pozval **elokvpno mlsdei. naj aakli-«e: živijo italijanski prapor, na« prapor!" - sni moUe po veeili glave bi glodali v tla. Poveljniku je bil poloftaj mufen. 8r dii je odredil, naj greda ofron takoj domov Jtpotoma «o «e po-«trnu naMkaH tovari«a. M ae je dal oplaiiti ia je prijal laika m-stava. TfHinrf nmiiJi praga MjdkJl fltf. - Trat, 13. Kakor jaUjajo iislijanski listi iz Pado-ve «k1 12. t. m. je ministrski-pvad «ednik Oriaado brzojavil vrhov nemu paveljniitvu. da se je odredilo na immIlagi dogovora v «veto Jatvoriea «a^dha^iAfnttke proge Trbii Beljaki. Vid. da to, xo jamfi uja obrat. I dfjptvUev te rs«sdbe se je prifela ¿gnes trsj TrUsks 'Nsziono^^(fo m in j« k taj vesti na«lo s ; w. u«lä2beneev, áipnslenDi v Ljubljs- » t»Hx«*»roko dejaivu, ,ut pg aa i je dmüae fte v Tr- P»l|pM«i «n- » SLu. huiniAke bUa^Ue sma-ie!»1^ *** u " niso mogli doaedaj «s«edsnjem Wm*kih ^ veljnikt, ymtn,r«Mr IWgkwhi flwataski. Volo- krajne bolniika blagajne po*0*\_Ui . tJJW ^ v njfft)i aetaelj, ki meje na Jul^p Bene ^v.«, Zotfoh* in ven polk. v katerem je «lu- motae blagajne v *eti drtavi la 20? ^W0**. 1 varila tako fmadj eelatnega de l°*0,><1' «««noveaja. »avakega zavarovanja < ""TIV -----l^T. -----r^ietvo za«o v skrajno kritifen de OgrozHev. ki jebilale ^ka valed w m narni poloftaj ko^mora ^oZlj-t^ «a^dbe Karih na «ele prvil podvrCene zavarova- ^ 'T »»w-j. ht ®«r» i^ijau _______ HtH ktoTa.«! «i—^»ki<««*tnagi lire, za katere ag mora v «avarnejía po li'ih lik'.l^hííüíifc^^.wl i^.lrl !'iub,i«ni plafgti pa 9 K 70 vi«, da Ä riisfiÄiisrt i po««!««, «u - jo flaai r azpulfoaih _ Magajen dodeliti le okrajnim bol nlikim Magajnsm V bodofo «nejo obetajatl pol*^ okrajnih bobilikih blagajn: a) Obratne boini«ke blagajne, kale-Hk ustanovitev je bila odrejena potom vlade valed izredne nevar, nosti aa zdravje v dotifnem obra tu: abra t n* bolniftke blagajno le lasaie in brodaratva; <•) óbralas bolnlik* blagajne drfavnih pod jetij. — Zsdrultie boloi«ks blagajna, ki ao 91. derembra 19IH imel« manj kot 400 flaaov. se takoj razpuste. Ravnotako ae «m a t ra jo raapu«feiiim vae pomolne b<»lni«ke blagajn*, ki «o 91. deeembra I»1H imele manj kot 1000 flanov. Olanl tu omenjenih razpa«*enih bolni-«kik Magajen ae dodel* izkljafn« okrajnim bolni«kba Hlagajnam. Vove bolnike blagajne «e ne «sojo ustanavljati, ratvrn po va konu dovoljetiib — Bratovak* «kladnie* (ta rudarje) ostanejo, morsjo p* p« povsem Izenafiti t okrajnimi bolniákimi blagajnami gl*d« izplafevanja podpor. vi«ln bolnllfins Itd. Pomolne bolni«ke Msgsjn* ril kljufoo privatnih uradnikov o «Unrjo ^ preaega «tevilo flano 400. Organi Utmikib blagajn ao; Zbor delrgstov, nafelatvo in t»ml «oral v o Ua/ nir rja drlojramleev In «l*lodaj«lrrv oa1«os tfispremenjeno TirrJ «Iva trrtjini drlojvmsl '•rv in rn« irrtjina drlixlajabmv (Yaekakor l»olj "naprrdno" w v "avnbodni" .IngiH. M\i j«. k>rr horrjo drlmlajsIr^Mi dali polovl*« i*atoi*ilkov, delajemsl« rm |>« in. di polovíeo. a vpl«Ar\<,|, Ki ,|r|i»jr m«lr| i|vv tretjim pti>|.'<„,T lodajslri pa e«»o tr«jin«. S|„„ nnikum «vet«, mi v «|r>Mv. MHH. «»p piara > Voliln« prav,.„ prj d>»M a tzpolnjrnim Jt» lr •,..♦„ v .»h tev s* vrW na d*l« pm*t «tati » ttf* proti njt^. namera valute v Tratu je po to ualuiben- ^ls gobarsko todnj^i Maribora, j* P^ialá «e zasedbi Celovéa. Hedaj je Italijansko odposlsngtvo sprejelo od konferoaee pooblasti sedaj v Tutu za «UaovgnjelW. d« obrani Italiji «dino va-Pls^sti toliko «r. kolikor preje >*o prometno pot, ki ji je osU|g: turško progo. Resniea je. da da-nea. ko so ieoeaiee v rokah Jggo-«lovanov. Trst nima direktngjlve-se. dokler a» na sgrgtf" pni koa p-oge od Hv, Jurije do mj^M vendar pa ae trto prepre^a vae J kron. in da to rasmerje valja t odi aa Ii vila in druge potrakifina, tedaj «i lahko vagk p-r.u-.vijo, kake i rt ve zakteva obstoj teh dru üa. in svojes v Tratu kakor tudi v Ljubljani pranja le ena misel in akrb. in u ja: na kak aafin do biti «anovgaja v l«jabljaiii Krt pa «edaj v Ljubljani talibog ni urada, kamor bi ee v tej stiski za-mogli prizadeti zate*, — in kar je v tem ozira obetejefik uradov, so vsi brez pozitivne vrednosti - o-porori ae slavna vlada, oziroma po ver jeni«t vo za aodglno skrb «Ivo. da uveljavi vaaj v toliko «vojo svtorrtrto, da M pasredova lo. da ss vhj prva stanovanja, ki »Nido «edaj v Ljubljani prašna, <*d kaiejo v prvi vrsti uradnikom in ualulbenrem. M imajo svoje dru line «e v Trstu. M veliko tak. g vsi li poMtanejo v kratkem Irtev ob-«t oje/-i h razmer. Vemo. da pov*r-j*tii«tvo za «ormino skrbstvo ns more delati fudoftev, tato op../«, jamo tadi hi«ae poosstntk* na te razmere h) jih prosbao, da jih u pilite vajo in da dajejo v prvi vrsti tem revefleta presna ntanova-u j« ns razpolago. «e vefja nesreia. Vsrkakor pa a-parno, da bo h alija, ko Ima v rokah to aaatavo (gre «eveda «amo to fasno zaasdbo pred vid noslae-ga znsfaja), snela v «t raja ti as zahtevi da tudi pnoga TrhkMV-'over Maribor ne ostane v oblasti JugoaUvije. ^_ .^^j.. ¡OEM Nova Wilaoaova iznajdba d) Zader MUMgNdkgÉl npnb'iklf Trat. 19. Iialijgnaki liati javljajo Iz Pariza: Wllson js predložil baja. kskor poročajo franro^ki liati. novo predlogo m uredb eV ja dranskega vpraianja v 7 premem-bo Tsrdienjevegs predloga: 1. Meje «vnbodne drlave Rrke as razilrljo na zapad na agfin. da ss-jsmejo Volovsko In frto Jnli^k Alp t Tfko - 8. Otoka ^rea In Krk pripadata re«ki drlsvl. - 9. Pleblaeit v reiki driavi ss ima kh veatl v petih letih ter nsj m i m eelot na aa vso drisvo In aaiik predel jene — 4. Direktorij reške drlave no bo sestavljen na nnMki. da M Mla zagotovljena Naftij«M£ fina ilasgv. _ S Zadsr bi poMln*j&i mori odvalati na tifnlm aa^op«trom Italije -Ti kolodvor. V tem tedni j* bilo Otok l^iinj in neVatori otoki aa-prejeto v delo le nekaj dmnsrib «proti Zodru ia Aiheaiku. kskor obrtnikov In nekaj delavrfv, Po tudi Vb in La«1ove. m izrofe Ita-pravljajo In anoiijo ae Nbarake. ||j| ^ 7. Ostali otoki in vsa Dni kjer on «snovali «vojefasno ujet ; manja. rasen Zadre. «e IrroŠa miki drla vel. V tok boda «edaj Jugmlsviji Te predlo«* j* »tali-•t«novali domafi d*lawi Drugih Minsks «lolegseija odklonila, ig-ataño vaaj as «edaj «a ae ko mogo ¡ javil, da alti razpravljati n* moee Ae dohiti. Zaradi toga se to m |o takem nafrtu. ki se toliko od Wr»t pri «prejemanja v.jpr^i vr .daljni* nafrtu Tsrdieojs T« pa» «ti «>/irs na domadg delgveg. ki .slednji nafrt. ds je postavljal iai ♦»do v svojih slanavanjUi. ogi 'nimam narodnih agplrarij. Zote roms pri «orodnikik — Priprav- s* iuHjsnska d*l*gaeija vrafa k i,« ~ » vofjih množinah tudi a aadovl. naj m enostavno bi Mo pek. Mnoga dokveov ja priHo Uvoda lanšanaki pakt. žil pokojnik. ■ , ? . " t Bila je tiha in zveadaata nor; baklje to svo-tlo gorele in razsvetljevale žobe deske sbits tru-ge in resnobne oMifjs okrog stojefih vitezov. ^ o Dim it kadilnice ae je mirno dvigal, razšir jajof prijetni duh mire. Povsod okrog je vladala mrtva ti«ina, katero jo dramilo «amo ihtenje ospoda Za globe In daljni grom streU rsžnikovih nasipih. a Duhovnik Murhovski je bil nenavadno resnoben. Oprarii pogrebne molitve, dvigne ofi prati nebu. da t roko snaaaenje, da bofe govoriti, ter zafne a tihim in ganljivim glasom "Kdo tako trka v temni nofi na ^MkJ vratar' po v p rs« u je osiveli Kristusov ključar, v/d rs ml jen iz slsdkega spanjs — ''Odpri, aveti t*eter. odpri! Jaz aem, Podbipeta." T "H fim si se odlikoval, kakšne zaalugt ai pridobil, da se drzneš prositi, ds te naj spustim v nebeški rs j 8 kako pravico misliš'i»ritLbem k s mor m ne «pušfajo ni veljaki, da. <-elo kralji ne, brez poeebnih zaslug T Kamor ae flovek ae pripelje v k ofi ji « trumo strežajev po široki ee-stf, mervef po stnaej. tmjevej poti fedno«if,M '•',4Ofc. odpri, odpri aveti Peter, odpri kakor urno ti je mogof*. ker rsvao po takej strmi sto-ri je štfjp nss vrstnik in tovori«, gospod jMgla, ds je impo«led prišel k tebi kakor golob, utrujen, po dolgem letanju, nag kakar Laaar. obstreljen « piieami kakor aveti Boštjan, reven kakor Job, fut kakor davka, pokoren kakor jagnje, nedolžen kakor angel j, ki je žrtvoval samega sebe. da bi rešil svojo domovino " ^ P "Spusti ga k sebi. aveti Peter! «pusti ga. nebeški kljufsr! Nsj se pase to nedolžno jsgt.j« po nebe«ki livadi, naj muli travo, ker gladen je prišel ia Zbaraža.. " V tekem smislu je duhovnik Mukovoeki nadaljeval svoj nandmi govor in nairtal poten, trpljenje in krepkosti junaka Vsi narzofi, «H Isti kesrde duhovnikove, so jokali ter mislili ns kv*k> bližnjo «mr v Zberažs Razjokal ac je na pomrd eeln govornik mm ter «klanU govor a bo-ae Z« vsakbn korakom »kretaskega m ji ns rej« Is ns ^