—>• 166 «*— ANTON LEBAN Kako se živali same zdravijo. o človek hudo oboli, potrebuje zdravnika, da ga zdravi. Večkrat zdravnik obiskuje mnogo časa bol-nika, obiskuje, razmotriva njegovo naravo in teles-no moč ali šibkost in šele po dolgem času spozna pravi vzrok in določi prava zdravila za ugotovljeno bolezen. — Vse drugo jc pri živalih. One so skoraj nave-zane same na-se. — Domače živali Iahko zdravi živinozdravnik, a divje živali s;> pripuščene samc nemili usodi. — svoji nemili usodi. — kakor človek. — Vendar je človek v tej zadevi na boljšem. On lahko potoži svojemu bližnjcmu ali pa naravnost zdrav-niku. — 2ivali je prirojena nekaka slutnja, ki jo vndi do zdravljenja. Tako n. pr. lahko opažamo, da živali, ki so obolele na rcvmatizmu, radc po-legajo na solncu, da ogrevajo svoje ude. — Tudi pri mrzličnih boleznih sc drže metod, ki bi jih lahko posnemal tudi človek. — Nc jedo, leže tiho in itiirno, iščoč zračnc, senčnate kraje in pijejo mnogo vode. Večkrat se v vodi potapljajo. — Bolne živali imajo večinoma rade vodo. Zdi se, da so prave Kneip-povke. Ako je žival ranjena, dela na to, da si rano zdravi z inrzlo vod:>. Pes, ki ga je pičil gad ali modras v gobec, je vtikal gobec zaporcdoina v mrzlo tekočo vodo. — In prcstal je bolečine prav srečno. — Lovskega psa je nekdo povozil. Bil je ziinski dan, a ne premrzel. Frivlekel sc je do potoka, vlegel se je v vodo in tatn ležal tri tedne. — Njegov gospo-dar je spoznal pasjo namcro, mu privoščil dan za dnem jedi, pes je kon-eno ozdravel. — Neki pes, ki tnu je bilo poškndovano oko, je krenil drugo pot zdrav-ljenja. — Zlezel je pod gospodarjevo mizo, ki je stala v tcinnem kotu, in tako preležal tnnogo dni v senci, četudi je prcj prav rad lcžal pri peči. — V tem času je inalo užival, a veliko počival. — Obenem si jc lizal nogo in jo pritiskal na oko. — Ko se je noga posušila, je to delo ponavljal, in to toliko časa, dokler ni okreval. — Neka opica (»šimpans«) je bila ranjena in izguibla mnogo krvi. Na rano je tiščala nogo, da ni mogla kri prehitro odtekati; napravila si ob-vezo z listja in trave in nogo obvezala. — Tako je polagoma ozdravela. Tudi operacije izvršujejo živali večkrat — same. Ako so si zlomile nogo ali kost, in znajoč, da se to nc da popraviti, si del noge same od-griznejo. Temu sein sam svedok. Kot dijak v Gorici sem imel veseljc lo-viti podganc, katerc so delale v stanovanju mnogo škode. Nastavljal scm -«: 167 '«-- jini železno past. — Vekčrat sem v jutro našel v pasti le nogo, a pod-gane ni bilo, kajti odgriznila si je sama nogo in potem ušla. — Kdor je opazoval delovanje mravelj, ta je gotovo doznal, da se one — razne družine, bojujejo med seboj. Zato si napravljajo za ranjence bol-nico ali celo ambulanco, — da tja spravljajo svoje ranjenke. — Učenjak se je hotel poučiti, kako one zdravijo svoje ranjenke. Vlovil je mravljo, ji odrezal eno tipko ter položil mravljo na tla. — Takoj so došle mravlje-prijateljice in oblizavši mravljo z neko prozarno tekočino, ki jim je pri-liajala iz prežvekovala, so jo odnesle v bolnico v mravljišču. — Živali tudi dobro poznajo zdravila. — Ako pa ne more jesti, išče ne-ko travo, ki ji pravijo Nemci »Queckengras«. Ko je pes to travo požrl, prične bruhati in bolezen odneha. — Tudi mačke jedo v takili slučajih travo. — Krave in osli iščejo v ta-kiii slučajih na pašnikili primerne trave, ki jim služi kot čistilo. — Sitnih parasitov se mnoge živali znebijo s tem, da se mnogo valjajo po prahu na cestah in drugih prašnih krajih. — Večkrat se celo nava-Ijajo po blatu in končno okopajo v vodi. — ( Iz tega jc razvidno, da jc tudi živalim padaril Bog zdravniško moč.