Poitnl urad 9021 Celovec — VerlagspoUamt 9021 Klagenfurf
Izhaja v Celovcu —■ Erschelnungsort Klagenfurf
Posamezni Izvod 1,20 IM., mesečna naročnina 5 illlngov
P. b. b.
iMlelM
■«§§r
li«li

iiiiSi S Mm*

!

Letnik XXIV.
Celovec, petek, 9. maj 1969
illlllr
iiiiiii
■H
Štev. 18 (1402)
Kandidati za francoske predsedniške volitve
Pretekli petek je začasni predsednik francoske republike Alain Poher predsedoval prvi vladni seji po odhodu de Gaulla. Kot je bilo pričakovati, so za predsedniške volitve določili 1. junij. V slučaju, da v prvem krogu noben kandidat ne bi dobil absolutne večine, bo drugi krog volitev 15. junija.
Za zdaj so svojo kandidaturo uradno prijaviti in si zagotovili podporo strank: bivši golistični ministrski predsednik m zunanji minister Georges P o m p i d o u , socialistični župan Marseilla Gaston Defferre, neodvisni socialist Michel Rocard, nekomunistični levičar Alain Savary iiS komunist Jacques D u c I o s .
f------------------------------\
S podpisom podprimo delovne ljudi
Po vsej Avstriji se delovni ljudje s svojimi podpisi že šest) dan izjavljajo za postopno skrajšanje delovnega časa od sedanjih 45 na 40 tedenskih ur. Socialistična stranka kot pobudnica tega referenduma je tudi v svojem prvomajskem proglasu pozvala vse državljane, da podpišejo ljudsko zahtevo in s tem u-stvarijo pogoje, da dobimo v Avstriji moderno zakonodajo za sodobno ureditev delovnega časa.
Ta referendum daje novo možnost za uveljavljanje demokracije in pravic delovnega človeka, zato naj se tudi v naših krajih volilni upravičenci v čim večjem številu vključijo v podpisno akcijo, ki traja samo še tri dni — do vključno nedelje 11. t. m.
V_______________.______________/
Največ izgledov za izvolitev za novega francoskega predsednika ima slej ko prej golistični kandidat Pompidou, ki ga podpira strnjen golistični blok, tj. okrog 47 odstotkov volivcev. Izgledi Pompidoua so zdaj še večji, ker se je golistične-mu bloku pridružil vodja neodvisnih republikancev in ker so na drugi strani levičarske stranke raztrgane na več kandidatov.
Trenutna razformiranost v taboru francoskih levičarskih strank je očiten dokaz, da je de Gaullov odstop našel te stranke popolnoma nepripravljene. 'Francoski komunisti so sicer pritiskali na socialiste, češ da se je treba zediniti za skupen program in skupnega kandidata za bodoče predsedniške volitve; toda socialisti so se medtem na ustanovnem kongresu svoje formalno nove socialistične stranke z večino glasov in po dveh glasovanjih že odločili za kandidaturo marsejskega župana Gastona Deferra. Drugi kandidat Alain Savary pa se je od-
Položaj na Bližnjem vzhodu je po ocenah političnih krogov zelo resen. Nekateri celo vidijo nevarnost za novo eksplozijo v tem delu sveta. Prvotni strojnični in topniški dvoboj vzdolž Sueškega prekopa je v zadnjem času že prerastel v vedno pogostejše akcije komandosov na vzhodni in zahodni strani sueškega prekopa pa tudi v premi-
povedal kandidaturi v korist Def-terra.
Z izvolitvijo lastnega socialističnega kandidata so očitno padli zadnji upi, da bi prišlo do skupnega kandidiranja vse levice. Iz tega izhaja tudi sklep predsedstva francoske komunistične stranke, da postavi Jacquesa Duclosa za lastnega predsedniškega kandidata. Generalni sekretar francoske komunistične stranke pa je ob tej priložnosti obžaloval, da ni prišlo do združitve levičarskih sil in do postavitve skupnega kandidata ter obdolžil socialiste, da so krivi za neenoten nastop levice na> sedanjih predsedniških volitvah. Končno pa so še neodvisni socialisti imenovali svojega predsednika Michela Rocarda za lastnega predsedn. kandidata.
Ob taki neenotnosti v taboru levičarskih strank se nujno vsiljuje vprašanje, ali bodo te stranke, ki so do kraja razformirone na prihodnjih predsedniških volitvah prostate lahek plen kompaktnega go-lističnega bloka ali pa bo v levičarskem taboru v zadnjem momentu le prevladala razsodnost in trezno spoznanje, da konstelacija političnih sil v Franciji nujno zahteva skupen in enoten nastop vse levice.
kanje vojaških enot ob reki Jordan ter na sirski in libanonski meji. Te akcije je očitno smatrati za pritisk arabskih dežel na Izrael, da bi začel uresničevati sklepe varnostnega sveta. To domnevo potrjujejo tudi govori raznih arabskih politikov, iz katerih izžareva trdna odločnost Arabcev, da si priborijo — in če potrebno z vojaško silo —
Spet temni oblaki nad Bližnjim vzhodom
Posnetek z nedavne veličastne ljudske manifestacije v Velenju kaže samo majhen del stotisočglave množice, kj se je udeležila proslave »Štajerska in Koroška v revoluciji". Na sliki so vidne predvsem velike tribune z združenimi pevskimi zbori Šaleške doline, Partizanskim invalidskim pevskim zborom in številnimi godbami, ki so skupno z gledališkimi umetniki izvajali kulturni spored. Kakor znano se je proslave v Velenju skupno z delegacijama Zveze slovenskih organizacij in Zveze koroških partizanov udeležilo nad 500 koroških Slovencev Iz raznih krajev Podjune, Gur, Roža In Zilje.
,Viel SelbstbevvuBtsein in Laibach*
Iz članka, ki ga je pod gornjim naslovom te dni objavil neodvisni avstrijski list „Die Presse“, ponatiskujemo odstavke, v katerih je prikazano tudi stališče Ljubljane v zvezi z reševanjem manjšinskih vprašanj.
Die Slovvenen schlldem sich selbst als nuchterne Proktiker, die var unbequemen Konsequenzen nicht zuruckscheuen. Bin Schim-mer — oder Schaften — von Utopismus ist aber dennoch nicht zu verkennen. Nicht zutetzt, wenn von der Behandlung der Minori-taten die Rede ist. Mit unverhohlenem Stolz wies das tur Slo-weniens Beziehungen zu den Nachbarlandem Dsterreich und Ita-tien zustdndige Regierungsmiitglied Bojan Lubej zum Beispiel auf die Behandlung der 11.000 Ungarn und 2500 Itatiener auf slowe-nischem Territorium hin.
Sie haben nicht nur eigene Zeitungen, Rundfunksender und totale Zweisprachigkeit dort, wo intemationale Verpflichtungen — wtie jene gegenuber der italienischen Minderheit — zu erfuI-len sind, sondern auch den Ungarn wurden die gleichen Rechte zugestanden. Mit Nachdruck erlauterfe der Minister die Perfek-tion des zweisprachigen Schulsysfems, das allen in diesen Ge-bieten lebenden Kindern die gleichwertige Erlemung beider Spra-chen auferlegt. Ohne Rucksicht darauf, dafj italienisch zwar in weiterer Perspektive tur die Schuler van proktischem Nutzen sein kann, ungarisch aber schon weitaus weniger. „Wir sind der Mei-nung, dafj man nur auf diese Weise eine Normalisierung und eine fur alle Zeiten entspannte Entvvioklung der gegenselitigen Beziehungen in Grenzgebieten erreichen kann", sagte er. Auch wenn Bojan Lubej nicht klar und deutlich die slowenische Un-zufriedenheit mit der von Dsterreich gehandhabten Losung der Probleme der slovvemschen Minderheit in Karnten zum Ausdruck gebracht hatte — sie war in allen Gesprachen vvahrend eines In-formationsbesuches in Laibach unverkennbar. Und dariiber kon-nen keine noch so freundschaftlich-nachbarlichen Beziehungen mit Graz und Klagenfurf und der lebhafte .kleine Grenzverkehr" hinvvegteuschen.
»Vieles ist besser geworden", gibi man zu. Aber es konne nicht davon die Rede sein, dal) die im Stacrtsvertrag niedergeleg-fen Verpflichtungen Osferreichs erfullt seien. Dies erstrecke sich sowohl auf die Sprache der offentlichen Aufschriften wie auf das Schuivvesen. Solange die Angeharigen der Minderheit ihre For-derungen und Rechte durch Deklorierung ihrer Zugehorigkeit gel-tend machen mussen und sich dadurch dem Gegendruck der nationolen Kreise aussetzen, werde dieses Problem nie zur Zu-triedenheit gelost werden kbnnen.
ozemlja, kii jih imajo še vedno okupirana Izraelci.
Arabci očitno iščejo možnosti, da bi spričo zavlačevanja politične rešitve krize na Bližnjem vzhodu, zadali Izraelu z združenimi močmi resnejši vojaški udarec. To pa pomeni, da v Kairu in drugih arabskih glavnih mestih ne verujejo več v tako politično rešitev, ki bi zadovoljila arabske dežele.
Medtem pa Izrael še vedno od-
klanja sklepe varnostnega sveta ter zagovarja lastno stališče, namreč, da je krizo na Bližnjem vzhodu mogoče rešiti le na osnovi neposrednih razgovorov med Izraelom in arabskimi deželami. Očitno tudi arabske priprave in nedvoumna stališča arabskih državnikov ne morejo pripraviti Izraela do revizije svojih stališč in do pripravljenosti za rešitev krize skladno z resolucijo varnostnega sveta.
Indijski predsednik nenadoma umrl
Tretji predsednik neodvisne Indije dr. Zakir Husein je preteklo soboto v 72. letu starosti nenadoma umrl za srčno kapjo. Ob njegovi smrti so proglasili v Indiji trinajst-dnevno nacionalno žalovanje, njegove posmrtne ostanke pa so položili k večnemu počitku v Okli v okviru muslimanske univerze v New Delhiju, katere soustanovitelj in dolgoletni prorektor je bil.
Zakir je bil pet let podpredsednik Indije, maja 1967 pa so ga kot prvega muslimana v zgodovini te polmilijatdne dežele izvolili za šefa države. Kot eden izmed velikih prosvetliteljev, kot pisatelj, znanstvenik, izvrsten govornik in kot državnik si je pridobil doma in po svetu velik ugled. Z vsem svojim življenjem je bil na strani strpnosti, napredka in modrosti, s svojo širino pa je bil pravo nasprotje sleherni nestrpnosti in šovinizmu. Kot državnik se je z vsem srcem zavzemal za odstranjevanje nesorazmerja v razvoju industrijsko razvitih in nerazvitih držav.
Po indijski ustavi je treba opraviti izvolitev novega predsednika republike v roku šestih mesecev. Medtem bo opravljal predsedniške poste indijski podpredsednik Guri.
i Angleška kraljica na uradnem i: obisku v Avstriji
Pretekli ponedeljek je pri-i spela na Dunaj na šestdnev-; ni uradni obisk angleška kra-Ijica Elizabeta II. Na dunaj-i skem letališču Schwechat je
•	j kraljico, ki jo spremlja njen ; mož Filip, vojvoda Edinbur-: ški, sprejel predsednik avstrlj-:: ske republike Franz Jonas ter
•	j ji izrekel prisrčno dobrodošli-
co. Kraljica, ki s tem vrača ; obisk avstrijskega predsed-:: nika v Londonu leta 1966, bo | v času svojega bivanja v Av-; strijl obiskala poleg Dunaja : še Salzburg, Innsbruck In I Graz.
Nove pobude
za zboljšanje gospodarske strukture
Struktura avstrijskega gospodarstva ni najboljša, če pa jo ocenjujemo geografsko, potem vidimo, da je njeno zboljšanje neobhodno potrebno. To velja zlasti za območja, ki so dolga desetletja samevala v senci razvoja klasične industrije. Takih območij pa tudi na Koroškem ne manjka; zelo veliko jih je, še vedno veliko več kot je ustreznih iniciativ za njihovo gospodarsko poživitev in za prilagoditev socialnega položaja prebivalstva onemu, ki ga naletimo med prebivalstvom gospodarsko blagoslovljenejših pokrajin.
Spričo tega je treba pozdraviti vsako iniciativo, ki stremi za tem, da bi se izravnale gospodarske razlike med občinami in da bi prišlo do čim boljše socialne enakosti njihovega prebivalstva. Na jasnem pa si je treba biti — in to velja prav za Koroško — da zgolj po poti večanja in zboljševanja turističnih kapacitet in privlačnosti te izravnave ne bo mogoče doseči. Kar na Koroškem potrebujemo, je povečanje števila stalnih delovnih mest v večini podeželjskrh občin za najmanj eno četrtino sedanjih takih mest v obrti, industriji ter v tako imenovani tercialni gospodarski skupini, to je v podjetjih, ki ne producirajo, marveč opravljajo za prebivalstvo določene usluge, bodisi v trgovini, bodisi v gostinstvu, prevozništvu, posredništvu ati drugje.
Takih iniciativ je bilo ravno s strani občin v zadnjih letih že precej, zgrešenih žal ravno toliko kot uspelih. To je splošno znano in ne potrebuje še posebnih potrdil in dokazov, kvečjemu še navedbo vzroka. Le-ta pa je bil često v premalo resni presoji tujih podjetij in v preslepem zaupanju v njihove v začetku visoko doneče, pozneje pa naglo plahneče obljube.
Sedaj pa izgleda, da se bodo možnosti prizadevanj za zboljšanje gospodarske strukture v deželi in državi zboljšale. Kakor je na svoji tiskovni konferenci pred kratkim povedal zvezni minister za trgovino, obrt in industrijo Mitterer, je njegovo ministrstvo sprožilo nove iniciative za zboljšanje gospodarske strukture v naši državi. Te iniciative se nanašajo zlasti na pospeševanje neposredno produktivnih kapitalnih investicij, torej na pospeševanje tistih gospodarskih dejavnosti, katerih konjunktura ni v plahnenju, marveč v naraščanju. Svoje pospeševanje takih dejavnosti hoče ministrstvo osredotočiti na območja, ki gospodarsko še niso ustrezno razvita.
Mimogrede omenjeno gre pri teh iniciativah ministrstva za trgovino, obrt in industrijo zlasti za mobilizacijo inozemskega kapitala za ustanovitev podjetij v Avstriji, kor je spričo razvoja integracije In mednarodne kooperacije in delitve dela samo po sebi razumljivo. V izvajanju te iniciative je ministrstvo že izdalo brošuro v angleščini pod naslovom »Kaj nudi Avstrija svojim investitorjem?". Pozneje bo ta brošura izšla tudi v nemščini. Poleg tega je ministrstvo ustanovi-
Podjetja-giganti v Skupnem trgu
Na območju Skupnega evropskega trga obstojajo podjetja giganti, katerih letni promet presega milijardo dolarjev. Takšnih družb je bilo po podatkih iz leta 1967 na ozemlju Skupnega evropskega trga 20, razporejena pa so v štirih državah članicah.
Če upoštevamo vrednost letnega prometa, so tri največje družbe na Nizozemskem. To so Royal-Duttch-Schell na področju industrije nafte, UNILEVER v živilski Industriji in Phillips v elektroindustriji. Na te tri družbe je odpadlo 39 odstotkov vsega prometa dvajsetih družb na ozemlju Skupnega evropskega trga.
Od 20 največjih družb jih je v Zah. Nemčiji devet. Nanje odpade 34 odstotkov vsega prometa. Od teh devetih družb so tri v kemični industriji (Hochst, Bayer in BASF), po dve v avtomobilski (Volksvvagen in Daim-ler-Benz) in elektroidustriji (Siemens in AEG-Teletunken) ter v jeklarstvu (Thysen, Krupp). Po prometu je med temi družbami nojvečja Volksvvagen z 2334 milijoni dolarjev prometa.
V	Italiji so štiri družbe, katerih promet je višji kot milijarda dol. Največja je Mon-tecatini-Edison v kemični industriji s prometom 2092 milijonov dolarjev, nato sledi ENI v industriji nafte, Fiat v avtomobilski industriji in Findiser v industriji jekla.
V	Franciji so prav tako štiri družbe s prometom nad milijardo dolarjev. Največja je Renault v avtomobilski industriji, nato sledijo Compagnie Francaise des Petrales v industriji nafte, Pechyne v industriji aluminija in Rhone-Poulenc v kemični industriji.
Zanimivo je, da so nadpovprečen promet dosegle Je štr-i družbe: Royal-Dutch-Schell, UNILEVER, Phillips In Volksvvagen. Še bolj zanimivo in znočilno za koncentracijo kapitala v posameznih državah-članicah Skupnega evropskega trga pa je, da med temi štirimi družbami prlpodajo prva tri mesta družbam, katerih sedež je na Nizozemskem in na katere odpadeta dve petini prometa dvajsetih največjih družb v državah Skupnega evropskega trga.
lo osrednji informativni urad za investitorje. Ta urad ima zlasti nalogo, da koordinira povpraševanje za možnostmi investicij v Avstriji z njihovo ponudbo. Njegova skrb pa je tudi, da pomaga pri realizaciji teh investicij in da na teh področjih vzdržuje preko avstr, zunanjepolitičnih in zunanjetrgovinskih zastopstev kontakte z inozemskimi investitorji, ki imajo zanimanje za ustanovitev podjetij v Avstriji. Ta> urad pa bo sodeloval z avstrijsko družbo za investicijske kredite, to je z banko, ki ji je poverjeno financiranje investicij.
Po vsem tem izgleda, da prihaja v to področje prizadevanj za gospodarsko zboljšanje nerazvitih območij in za socialno krepitev njihovega prebivalstva potrebna organizacija in koordinacija na državni ravni. Zato bi bilo na mestu, da bi se zlasti občinski sveti in župani občin, ki gospodarsko in socialno stagnirajo, pričeli resneje baviti z možnostmi ustanovitve in naselitve novih obrtnih in industrijskih podjetij v svojem območju. Prav bi tudi bilo, da bi te želje in projekte koordinirali z omenjenim novim uradom pri zveznem ministrstvu za trgovino, obrt In industrijo. Potrebe so v tem pogledu — kakor že večkrat poudarjeno — tudi na južnem Koroškem zelo velike.
Vlil. mednarodni sejem „Alpe-Adria“
Jutri bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt Vlil. mednarodni sejem potrošnega blaga „A>pe-Adria”. Na letošnjem sejmu bodo poleg 140 razstavijalcev iz Jugoslavije nastopali še proizvajalci in trgovska podjetja iz Avstrije, Italije, Švice, Lichtensteina, Zahodne Nemčije in Danske.
Letošnji sejem „Alpe-Adria" pomeni velik korak naprej, ne samo v pogledu na udeležbo tujih razstavijalcev, temveč tudi v pogledu na število sodelujočih držav. Sejem, ki je v preteklih letih manifestiral gospodarsko sodelovanje med tremi sosednimi deželami, je letos, z udeležbo še drugih evropskih držav, prerastel v sejem širšega mednarodnega pomena.
Sejem „Alpe-Adria" bo obiskovalcem nudil bogato izbiro kvalitetnih proizvodov s področij kurilne tehnike, keramike, elektroindustrije, kmetijskih strojev, tehnike za predelavo plastičnih mas in kovin, gospodinjskih strojev, kampinškega turizma, strojev za obdelovanje lesa, prehrambene Industrije idr.
osi ROKea) svecu
BERLIN. — V Vzhodno Nemčijo je prebegnil 44-letni major zahodnonemškega Bundeswehra Hans J. Kruse. Po vzhodnoberlinski televiziji je izjavil, da se je za ta korak odločil zaradi tega, ker dobiva neonacistična stranka vse večji vpliv na zahod-nonemško vojsko in ker si vlada v Bonnu neprestano prilašča pravico, da zastopa vse Nemce. Major Kruse je bil 13 let v zahodnonemški vojski, v zadnjem času pa je bil predavatelj vojne taktike v oficirski šoli v Hamburgu.
MILAN. — Policija v Milanu je aretirala štiri ljudi, ki so trinajstkrat z bombami napadli javna poslopja. Aretiranci so pred kratkim podtaknili razstrelivo na milanskem sejmu in na centralni železniški postaji. Ob eksploziji je bilo ranjenih 20 ljudi. V zadnjih 12 mesecih so bili cilji njihovih napadov poslopja senata, ministrstva za prosveto in drugih javnih ustanov.
BAGDAD. — Kot prva arabska država je te dni Irak vzpostavil popolne diplomatske odnose z Nemško demokratično republiko. Spričo tega sklepa iraške vlade je vzhodnonemški zunanji minister izrazil veliko zadovoljstvo. V Bonnu pa so se na iraško priznanje Vzhodne Nemčije ostro odzvali, tiskovni predstavnik zahodnonem-ške vlade je iraški korak ocenil kot dejanje, ki ni prijateljsko. V Bonnu se bojijo, da bi se zdaj še druge arabske države ne zgledovale po Iraku in menijo, da bi Sirija kot prva utegnila posnemati Irak.
BILBAO. — Španska policija je aretirala sedem ljudi, med njimi tudi tri ženske, z obtožbo, da pripadajo separatistični organizaciji Baskov. Ta ilegalna organizacija si prizadeva, da bi odcepila tri severne španske province in ustanovila posebno državo Baskov.
MOSKVA. — Znani sovjetski pesnik in pisatelj Simonov je objavil v „Pravdi“ svoja „Glasna razmišljanja" o sovjetsko-kitajskih odnosih. V spisu izraža željo, da bi se končali nesmiselni oboroženi spopadi med dvema socialističnima državama. Pesnik pravi, da nihče ne sme nekaznovano posegati na sovjetsko ozemlje, vendar ne poveličuje orožja kot sredstvo za razpletanje sporov, »kajti na zemlji ni tujih grobov, niti tujih vdov, niti tujih solz. Vse solze na zemlji so človeške solze".
SOFIJA. — V bližini bolgarskega glavnega mesta Sofije je prišlo minuli teden do hude železniške nesreče, v kateri je izgubilo življenje 25 oseb, 38 pa jih je bilo težko ranjenih. Čeprav so reševalci prihiteli nemudoma na pomoč, so našli, ko so se s težavo dokopali skozi razbitine, 25 potnikov že mrtvih.
STUTTGART. — V Obersasbachu je v svojem 89. letu umrl svoječasni vicekancler v Hitlerjevi iprvi vladi Franz von Papen, ki ga je Hitler poslal leta 1934 kot poslanika nacistične Nemčije na Dunaj, kjer je do 1938 delal za hitlerjevski tretji rajn. Mednarodno vojaško sodišče v Niirnbergu ga je oprostilo obtožbe, da je zakrivil vojne zločine.
Kaj se dogaja na Koroškem?
V glasilu Cirilmolodijskoga druživa katoliških duhovnikov Slovenijo -Nova pol", Jo iiiel pod gornjim naslovom žlanek Jonesa Koroica, ki ga v celoti ponatiskujemo.
Meseca maja 1968 je Wilhelm Mucher, župnik pri Gospe Sveti na Koroškem, izdal knjigo »Die Spra-che des Religionsunterrichtes in Sudkarnten — 'Eine Entgegnung — Cyrili und Metod", ki obsega 154 strani.
V Mucherjevi knjigi se kot rdeča nit prepleta misel, da je slovenska manjšina na Koroškem nasilna iin krivična proti nemški večini. Avtor brez vsakega čuta za sentire cum Ecclesia in brez sjaoštovanja polemizira s papeškimi okrožnicami, 'tako z Leonovo iz I. 1880, ki je razširila češčenje sv. Cirila in Metoda na vso Cerkev — Leon XIII. se f>a pri tem sklicuje na Hadrijana II., Janeza Vlil., Benedikta XIV. in Pi-ja VI — kakor tudi z apostolskim pismom papeža Janeza XXIII. ob 1100-Jetnici prihoda sv. Cirila in Metoda med slovanske narode. V kniigi je objavljen tudi Mucharjev odgovor ljubljanskemu stolnemu
kanoniku Francetu Glinšku, v katerem avtor trdi, da sv. Modest ni bil slovenski apostol, sv. bratoma Cirilu in Metodu pa odreka svetni-štvo in ju predstavlja kot apostola slovanskega nacionalizma. Mucher tudi močno žali avtoriteto papeža Janeza XXIII. ter njegovo velepo-tezno okrožnico »PACEM IN TER-RIS” — Mir na zemlji, kjer med drugim pravi o narodnih manjšinah: „Od 18. stoletja dalje se je v zgodovinskem razvoju razširilo stremljenje, da želijo člani istega naroda biti politično samostojni in živeti v isti državi. To pa se ne more iz različnih rozlogov vedno zgoditi. Zato živijo ponekod člani narodne manjšine v mejah drugorod-ne države, kar povzroča pogosto težave. Glede tega je treba odkrito povedati: Vse, kar se naredi zoper narodne manjšine z namenom, da se zaduši in zatre njihova življenjska sila, je hud prestopek zoper pravičnost in to tembolj, če takšno ravnanje meri na uničevanje monjšine. Pravičnost zahteva, da državna oblast prizadevno pri-
speva k človeškemu razvoju narodnih monjšin z učinkovitimi ukrepi za dvig njihovega jezika, kulture, navad in običajev, gosj>odarskih virov in gospodarske pobude. Zdrav razum zahteva, da bi pripadniki narodne manjšine znali ceniti tudi koristi, ki jih imajo od svojega posebnega položaja. Vsakdanje sožitje s pripadniki druge narodnosti pripomore, da se obogatijo s postopnim notranjim privzemanjem njihovih 'izročil in omike. To pa se bo zgodilo le, če bo narodna manjšina znola biti most, ki bo lajšal v raznih oblikah 'izražajoče se življenje med različnimi izročili in ustanovami, ne pa področje trenja, ki prinaša neizmerno škodo, zastoj In aazodovanje" (t. 93—95).
Mucherjevo knjiga, ki je pisana zelo rafinirano, je zbudila veliko pohujšanje med slovenskimi in tudi nepristranskimi nemškimi verniki na Koroškem. Izšla je prav v času, ko morajo slovenski starši izrecno zahtevati, da bodo slovenske otroke v šoli učili tudi slovensko. Na ta način se bo otrok naučil slovensko
pisati in brati. Ta boj za pravico do verouka v jeziku slovenskih stor-šev še vedno traja in se iz leta v leto celo stopnjuje. Noši rojoki na Koroškem se dobro zavedajo, da je mladina up in življenje slehernega naroda, zato odločno zahtevajo pravice, ki jim gredo po božjem in naravnem pravu.
Razburjenje zaradi Mucherjeve knjige mi preneholo, ampak raste iz dneva v dan med našimi ljudmi na Koroškem. Da bi se duhovi nekoliko pomirili, je slovenski cerkveni list krške škofije »NEDELJA' — po nalogu škofijskega ordinariata v Celovcu — 22. septembra 1968 objavil naslednjo izjavo.
Celovec, dne 7. septembra 1968. — Tiskovni urad škofijskega ordinariata v vprašanju uporabe jezika pri verouku. — Ob izidu neke brošure, ki razpravlja o vprašanju jezika >pri verouku, je prevz. g. nad-pastir izjavil: »Stvarne debate v duhu krščanskega spoštovanja in ljubezni morejo biti koristne. Obžalovati pa je treba, ko se javno ob-dolžuje slovenske duhovniške sobrate, pa tudi ko se z druge strani obdolžujejo cerkveni predstojniki."
Na splošno zahtevajo jezrkovno-mednarodne zadeve obzirnost V duhu pravičnosti in Kristusove ljubezni, ki jo morata obe strani zavestno gojiti. Nevarnost premočnega poudarjanja nocianalnih vrednot v našem času še vedno ni odstranjena. — Naš gospod Škot je 'izjavrl željo, da bi vedno znova molili za duha ljubezni in miru pri obravnavonju jezikovnega vprašanja v naši domovini. Za iskreno in dejavno ljubezen do bližnjega j« treba poleg osebnega prizadevanja tudi božje pomoči, za katero je treba vztrajne molitve."
Iz zanesljivih virov smo zvedelii da je gornja izjava v »Nedelji* zbudila med našimi rojaki na Koroškem razočaranje in še večje razburjenje. Pričakovali so, da bo celovški škofijski ordinariat župnika Mucherja takoj odstavil in ga — milo rečeno — suspendiral. Nekateri so mislili, da bo Mucher, ki tako brezobzirno udarja po Cerkvi In po papežih, ekskomuniciran, pa ni bil in še vedno »z močno roko* gospoduje pri Gospe Sveti. Naši romarji, ki vsako leto obiskujejo
(Dalje na 3. strani)

Janko Messner
• Badgasteinski protokoli
Badgastein — kolikšen čar svetovljanstva v besedi! Zmes sladkobne legende o obstreljenem jelenu, ki da je prvi ozdravel, ko se je nažlampal toplega vrelca, secesijskih vil in bahavega errrpira, skrbno vdelanega v apartmaje razkošnih hotelov, 'kjer si podaja vrata 'haute volee' vsega sveta.
Kolo družbenega razvoja pa se ne ustavi, tudi v JI. avstrijski republiki se ni, pa naj še tako škriplje, okleva in omahuje: dandanes tudi poštarjem in železničarjem, profesorjem in kmetom bolniške zavarovalnice omogočajo kopanje v tej gorski kotlini. En sam pogoj je potreben: da te trga v križu, v nogi ali roki, v vratu ati povsod, in da ti zdravnik to trganje uradno potrdi s štampiljko in podpisom.
V jedilnici sta kaka dva ducata miz, pri vsaki čakajo štirje stoli na novi 'turnus*, na prebolevnike, paciente in simulante.
—	Ime, prosim. Soba 14, skupaj s tem in tem. Čevlje sezujte, tam je vaša omarica številka 14. V sobo samo v copatah, obiski v sobi prepovedani, kosilo ob dvanajstih, večerja ob pol sedmih. Ob desetih se vežna vrata zapro in nihče ne more več v hišo. Kopali se boste ob šestih zjutraj. Budil vas bo zvonec v sobi. Če kadite, bodite obzirni do sobnega tovariša. Uprava vam žeti uspešne kopeli —
Pa si pribit za tri tedne. Pogledaš na uro: do kosila še trikrat po šestdeset minut. Navdaja te notranji nemir, mešanica radovednosti in nekakšne nedoumljive bojazni ob misli, kakšni bodo Je tvoji tovariši pri mizi. Končno vendar ni vseeno, s kom boš trikrat dnevno prebijal tiste pol ure pri mizi, kajti stol, ki si ga izbral prvi dan, te drži priklenjenega vse tri tedne. 'Da ne nastane zmeda s prtički', je pojasnilo uprave okrevališča, nekakšne vmesne zvrsti med kasarno in hotelom.
Prva večerja. Običajno medsebojno predstavljanje, rokovanje 'freut mich, Mahlzeit', pritajeno pogledovanje, kakšnih navad je ta in drugi, previdno tipanje, prijazna, pretirano vljudna in zadržana vprašanja, odkod je kdo, kaj je po poklicu.
•Pri zajtrku naslednji dan je že več pogovorne snovi, saj se že lahko pozanimaš, kako je ta in drugi spal in obklej da mora v kopalnico.
Pri kosilu istega dne pa si navadno že udomačen član te samovoljno znesene družine. Vprašanje in odgovori postajajo bolj samozavestni, neposredni.
—	Was unterrichten Sie eigentlich, Herr Professor?
Frau Burger ima koketne črne oči in rahel vabljiv
posmešek na skrbno obarvanih rdečih ustnicah.
—	Slovvenisch und Deutsch ...
Strmi pogledi vsega omizja, kakor da sem jim vrgel nespodobno kvanto na krožnik. Matk ...
—	und Latein, se spomnim in hitro dostavim, da bi ublažil očitno porazni vtis, ki sem ga ustvaril v svoji 'nespametni' resnicoljubnosti. No, lepo si ga pokidal, lepo reč si si skuhal, pomislim, zdaj te imajo, zdaj se ne znebiš več zagovorov in ugovorov, dokazovanja in poučevanja, pa si mislil, v Badgastei-nu si boš oddahnil, tam ni nacionalistične zabublje-nosti, ni provincialnih predsodkov. Sicer pa se bom že kako zlizal iz te zadrege, pomislim, ni treba takoj obupati, saj imam vendar sodnika ob sebi, študiranega, družbeno veljavnega Avstrijca, moj sobni tovariš je, pa me vendar ne bo pustil na cedilu.
—	Ja, was sagen Sie, das mit den Slowenen wird
sich ja onehin bald aufhoren da unten? se tedaj oglasi sodnik. Njegove svetle oči nemirno zaplavajo za debelimi stekli črno uokvirjenih naočnikov.
—	Bojim se, da imate prav, Herr Doktor, odgovorim z glasom, zlomljenim od strahu in strosti, in kar čutim, zdaj zdaj si bova skočila v lase in ženski naju bosta mirili, saj se ne splača prepirati se in tako naprej, saj smo vendar na oddihu v Badgasteinu, in tako naprej.
—	Germanizacija slovenskega življa na Koroškem je gospodarsko-sociološki in moralni proces, ki ga Slovenci sami ne moremo ustaviti, čeprav imamo svojo narodno enakopravnost zajamčeno celo v Državni pogodbi.
Tako, zdaj veste, kam pes taco moli, pomislim in pomolčim.
—	Nun, ich glaube, Herr Professor, Ihre Leute mufj-ten sich doch entscheiden — entweder tur Cfsterreich oder fiir Slovvenien. Osterreich sorgt doch tur diese Menschen, dann sollen sie eben olle deutsch spre-chenl pristavi ponovno svoj lonec resolutna Frau Burger.
Priznati moram, da me je ugnala. Osupnil sem in se zastrmel v prazno. ICaj naj ji odgovorim? Kako naj ji odgovorim? V rajhovščini: da bleibt mir die Spucke weg? Saj je iz Wurttemberga doma, razumela bi mojo ogorčenost, razen tega je žena avstrijskega sodnika, vrag babji, neka zla togota se mi je dvignila v srcu, grizljaj teletine mi tiči v grlu in se ne premakne, živčno lovim po možganih kako krepko, vendar še kolikor toliko zakmizmo, da se bo zavedla, kakšno rano je v meni odprla, sicer pa — ali naj ji jaz namesto njenega moža razlagam paragrafe in pravo ...
—	Sind Sie eine Reichsdeutsche oder Bundesdeutsche, Frau Burger? se končno še ulovim.
—	Man sagt heufe Bundesdeutsche zu uns, das mussen Sie doch vvissen, Herr Professor...
—	Sie nennen sich also eine Bundesdeutsche. Das ist ein gevvaltiger Irrtum, Frau Doktor, Sie sind doch Ihrer Geisteshaltung nach immer noch eine Reichsdeutsche, ugotovim suho, vendar s tresljavim glasom.
—	Wieso?
—	Ker so rajhovci zapovedali Slovencem na Koroškem: Kamtner, sprich deutsch!
Stresla je ljubko frizuro, požrla slino in umolknila.
—	Die haben ja heute ohnehin alle Rechte, oder? vpraša sodnik.
—	Imajo jih, na papirju ... in v tako imenovanem javnem mnenju naše republike. Poglejte, en sam primer za ilustracijo, potem pa razsodite sami — za pričo imate tu mojo rojakinjo, Korošico iz Tinj, vprašajte njo, ali imam prav ali ne. Denimo da se opogumi pri nas kak gostilničar na jezikovno mešanem ozemlju in pripiše k svojemu GASTHAUSu še slovensko GOSTILNO, kaj menite, kaj se mu bo pripetilo? Že v prvi noči mu bodo »domovini zvesti patrioti’ tablo zbiti ali pa s terom pomazali. In noben žandar vam teh patriotov ne najde, narobe: očitno so taki ponočni varuhi koroške domovine našim oblastem pri srcu, saj skrbe za politično higieno v deželi, 'wem's in Karnten nicht pafjt, der soli uber die Kara-wanken verschwinden .. . Tschuschen raus ... wir wol-len keine Unruhestifter ...'
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kaj se dogaja na Koroškem?
(Nadaljevanje z 2. strani)
Gospo Sveto, bi vedeli morsikaj povedati o »ljubeznivem in ponižnem ter nepristranskem" Mucherju! Zarodi številnih protestov je celovški škofijski ordinariat 17. novembra 1968 objavil v nemškem verskem listu »Karntner Kirchervblatt", ki je glasilo celovške škofije, naslednjo izjavo:
Broschure: »Die Sprache des Re-ligiansonterrichtes rn Sudkarnten — eine Entgegnung — Cyrill und Me-thod’
Diese Broschure ist eine private Arbeit und als Manuskript ohne Wissen und Genehmigung des Bochvvurdigsten Bischofs und des Ordlnariates erschienen. Sie ist in keinem ktrcblichen Verloge heraus-gegeben vvorden und wurde in kei-ner kirchlichen Druckerei zum Druck gegeben. Ober die als Herlige ver-ehrten Cyrlllus u. Methodius gibt sie eine von der blsher in der Kirche ublichen Tradition verschiedene Auffossung wieder. Es wird im ub-
rigen noch Aufgabe der Geschichts-vvissenschaft sein, sich mit den Ar-gumenten der genannten Broschure auseinanderzusetzen.
Im Auftrage des bischoflichen Ordlnariates: Fur die Pressestelle: Franz Schroer
Nekaj dni kasneje — 24. novembra 1968 — pa je slovenski verski list celovške škofije po nalogu celovškega škofijskega ordinariata prinesel »Izjavo škofijske tiskovne centrale." .Nedelja" je objavila naslednji prevod te izjave:
Brošura: »Die Sprache des Reli-gronsunferrichtes in Sudkarnten — Eine Entgegnung — Cyrill und Method’ von Wiichelm Mucher.
Ta knjiga je privatna izdaja in je izšla kot manuskript brez vednosti prevz. škofa in ordinariata. Tudi ni bila tiskana v cerkveni tiskarni ter je ni založila cerkvena založba. O sv. Cirilu rn Metodu, ki ju častimo kot svetnika, piše ta brošura povsem drugače, kot poroča o njih dosedonja tradicija Cerkve.
Naloga zgodovinske znanosti je zato, da preišče vrednost argumentov, ki jih navaja o življenju Cirila in Metoda ta knjiga.
Uredništvo »Nedelje" je pripisalo tole pripombo:
»Ker je duhovnikom zabranjeno izdajati knjige brez dovoljenja pristojnega Škota, je župnik Mucher iz Gospe Svete izdal brošuro kot manuskript (rokopis). Tako se je izmaknil cerkvenim predpisom. Saj se je moral zavedati, da za tako neznanstveno, neobjektivno in v ne-krščanskem duhu pisono knjigo pri cerkveni oblasti kot duhovnik ne more dobiti dovoljenja za izdajo."
Čudimo se izjavi tiskovne centrale celovškega škofijskega ordinariata, da bi morati zgodovinarji na novo ugotavljati stvari, ki so že dokazane. Vsi zavedni kor. Slovenci so pričakovali, da bo celovški škofijski ordinariat zavrnil tendenciozno in lažnivo Mucherjevo pisanje ter knjigo prepovedal razširjati in brati. Tega naši ljudje na Koroškem niso doživeli, zlasti še ne, ker je bila Mucherjeva knjiga javno razstavljena in propagirana — ljudje so jo kupovali — v celovški cerkveni knjigarni Carinthii. Vsa napisana dejstva govorijo za to, da na tihem
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^
Balet ljubljanske Opere v Celovcu
Jutri, ob 19.30 uri, bo v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško gostovala v celovškem gledališču Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Ljubljanski gostje bodo uprizorili balet »Romeo in Julia", znamenito delo slavnega ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva v koreografiji Henrika Neubaura. Dirigiral bo Demetrij Žebre, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Lidija Sotlar (kot Julia) in Janez Mejač (kot Romeo].
Prizor iz baleta Romeo in Julia
Celovško gledališče uspešno zaključilo igralsko sezono
V ponedeljek je 'intendant celovškega gledališča Herbert W o -c h i n z v mestnem gledališču priredil tiskovno konferenco, na kateri je predstavnike tiska 'izčrpno ilnfor-miral o delovanju celovškega gledališča v minuti igralski sezoni, ki konča 17. maja.
Intendant Wochinz je poročal, da lahko z zadovoljstvom gleda na minulo sezono in da je celovško gledališče v celoti izvedlo načrt, ki si ga' ije zastavilo. S posebnim veseljem je ugotovil, do je gledališču uspelo povišati število abonentov od tisoč na dvatisočosem-sto, kar pomeni skoraj za dvesto odstotkov več, kot v prejšnji sezoni. To je brez dvoma zasluga Intendanta \Vochinza in direktorja Jel-litscha, kakor tudi celotnega ansambla ki mu je z uprizoritvami kvalitetnih del uspelo pridobiti toliko novih odnosno stalnih obiskovalcev. Intendant Wochinz je poudaril, da želi ustvariti gledališče za vso Koroško in da so mu pri tem šle na roko posamezne občine, kli so obiskovalcem j>redstav ponekod subvencionirale vožnje na
predstave. Številna gostovanja, ki jih je gledališče izvajalo v prejšnjih sezonah so skrčili na 15 in sicer po pet v Beljaku, pet v Velikovcu in pet v Wolfsbergu. S tem je gledališču uspelo prihraniti ogromno sredstev, ki so bila potrošena za prevoz ansamba v posamezne kraje. Sredstva, ki so jih s tem prihranili, so lahko vložili v aranžmaje dobrih igralcev, kar je dalo hiši možnost, da inscenira zahtevnejša dela.
Na tej tiskovni konferenci pa je 'intendant Woch'inz podal tudi načrt za prihodnjo sezono. V tej sezoni bodo imeli 16 premier, to je za dve manj kot v zadnji. To odločitev je utemeljil s uspehom minule sezone, ki je pokazala, da želijo gledalci videti čimveč dobrega teatra, kar pa seveda zahteva več časa za študij takih komadov. Tudi poskusno gledališče bo imelo manj predstav kot doslej in to zaradi premajhnega števila obiskovalcev teh predstav.
Za prihodnjo sezono je na sporedu šest dramskih 'in deset glasbenih del, od teh pa tri opere.
ordinariat z njim soglaša in tudii na tiho želi, da bi koroški Slovenci čimprej utoniti v nemškem narodnostnem morju.
V zadnjem času se je našim rojakom na Koroškem spet zgodila očitna krivica, ker jim je celovški škofijski ordinariat vzel drugega kanonika, ki so ga doslej stalno imeli v kapitlju krške škofije. Čelov, škof dr. J. Kostner je imenovat za novega kanonika Johanna Zimoli-na 'in je bil ob tej priložnosti imenovan za častnega kanonika dekan Filip Millonig. iPti Imenovanju J. Zimolina za kanonika gre za zasedbo mesta, ki je s smrtjo prelata dr. Rudolfa Bliimla postalo prazno v kapitlju.
Do zdaj je nasledoval umrlega slovenskega kanonika vedno duhovnik Slovenec. Po smrti prelata in kanonika dr. Blumla je bilo med slovenskimi duhovniki in med našimi rojaki veliko ugibanja, kdo bo novi drugi slovenski kanonik, zlasti še, ker mesto ni bilo razpisano. Polagoma pa smo slišali glasove, da ne bo več drugega slovenskega kanonika in da bo škof sprejel argumente svojega bivšega kaplana Mucherja. Vendar tega ni nihče pričakoval, zlasti ne slovenski
duhovniki na Koroškem. Če pa se spomnimo besedi celovškega škofa, ki jih je izrekel na zasedanju duhovniškega sveta, da koroškim Slovencem na osnovi njihovega števila pripada samo še en kanonik, bomo takoj spoznati, da je tudi pri imenovanju novega kanonika botroval z argumenti Mucher. V resnici pa je med duhovniki krške škofije ena tretjina Slovencev in prav tako je razmerje med bogoslovci v semenišču.
In zakaj ti ukrepi? Slovenski duhovniki in slovensko 'ljudstvo onstran Karavank mislijo, da celovški ordinariat izpolnjuje nalogo, ki jo je pred petdesetimi leti dal tedanji deželni glavar dr. Lemisch, da je za preobrazbo, to je za raznarodovanje našega ljudstva časa le še doba ene generacije, potem pa mora biti delo storjeno. V polni meri velja, kakor je dejal naš koroški rojak, da je ta zadnji ukrep celovške škofije samo še potrdilo več, da odločajo na celovškem škofijskem ordinariatu predvsem nemško-nacionalni in šele potem katoliški vidiki, kakor se je ponovno izkazalo ob ukrepih na področju slovenskega verouka po šolah in slovenskega bogoslužja v cerkvah.
Badgasteinski protokoli
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	Ja, sagen's, gibt's denn des a? se začudi moj sodnik.
—	Jo, jo, stimmf schon, bos er sogt, der Professor, mir bollen nix heren von Slowenisch, mir hobn an Kamlner Natlonalstolz, se silovito vključi Frau Oberreiter, kljubovalno šine s stola, kakor da jo je vzdignila nedoločna temna slutnja in jeznorito pomigne Frau Burger, kakor češ pri takšni mizi ni da bi človek dalje sedel kot je nujno treba. Frou Burger razume, vstane Mahlzeit, Frau Oberreiter tudi Mahlzeit, in že odvihrata iz jedilnice v vežo in stakneta glave, gospod sodnik pa zaključi, obrnjen bolj vase kot k meni:
—	Da konnen wir in Wien ja eigentlich troh sein, daf5 uns diese G'schichfen nichts angehn ...
—	Mahlzeit, rečem tedaj tudi jaz in se spravim v svojo sobo. Sodnika ni za menoj.
Zdaj si pa predstavljajte, ljudje božji, kakšno ti je to naše življenje, če se rodiš s slovenskim kljunom: od zibelke do groba ne najdeš miru, si kamen spotike, družbeni odpad in smrad, tarča političnim cmo-kavzarjem, ki se kar cedijo od domoljubnih fraz, in večna uganka kakanijsko neobveščeni, ošabno nestrpni birokraciji ...
Že vidim, spet ne bo literarnega kruha iz teh preprostih političnih otrobov, pa sem sedel z zelo resnim namenom in trdnim sklepom k mizi: stkal bom iz snežink in sončnih žarkov idilo badgasteinsko, vtkal vanjo z rdečo žido rahlo vigredno ljubezensko hrepenenje samotarskega prebolevnika, jo okrasil z nežno girlando vijolic in jo položil svoji modrici v naročje, da bo ponosen njen smehljaj, ko se bo ozrla name ...
Rešeto, ej, zaman iztrepaš, krpucar aforizmov ...
Zrnja ni in ga ne bo.
Ni poezije v tem našem življenju na Koroškem, zato je tudi v naših srcih ni. Zato je ni v naši besedi.
Kaj se je zgodilo pri mizi? Nič več in nič manj kot poskus umora. Zavesten ali ne, to ni pomembno. Da pretiravam, meniš? Dokažem ti: prosim, po tem pogovoru molčim ko grob, kakor ubit, zdaj že osmi dan, pa ne da sem morda nagnjen k čudaštvu, da se sam rad izoliram in zabubim. Naj mi nihče ne očita bolestne razdražljivosti. Beseda ni konj, praviš, o jaz ti rečem, da je ta rek lahko usodno varljiv: hudobna beseda je še več ko konj, je slon, ki te zdrobi.
In vendar sem še koj pri večerji tega dne nameraval prezračiti mučno vzdušje, ki je pritiskalo nevidno, zato pa toliko bolj dušljivo in utesnjevalno na našo mizo. Po mojem drobovju se je razprezol mrzličen strah pred osamljenostjo, pa ne vem zakaj se nisem odločil za prvo besedo. Mevža, bo kdo rekel, zakaj se jim pa daš? Zakaj si pa študiral? Kakopa naj se potemtakem naš 'nešolani' človek brani in uveljavlja v takšnem svetu? Ni lahka reč, prijatelji, če sediš tako sam proti trem, 'danes sem slabo spala', razloži Frau Gruber, 'morda zaradi kopeli', pravi sočutno sodnik, 'ist nur gut dalj nicht regnet, wird bestimmi schon heute', se oglasi še moja ljubka koroška patriotka — in so te že iztirili s svojim žuborečim pleteničenjem ... Besede, ki si jo držal pripravljeno za odskok na jeziku, ne spraviš več iz sebe. 'Es' pozabljate, Frau Oberreiter, se ji v mislih hudobno posmehnem, izdajate se, pa se tega ne zavedate, to je slovenska koroščina, še sledu ni v vas po Nemolh, uboga samozavest, uboga patriotka, pomislim, a ji ne upam povedati ... Bojim se, da ne bi prestopil meje primizne dostojnosti, ženska lahko hitro zameri, tega pa za božjo voljo ne, raje se ugriznem v jezik, kam pa naj potem gledam, saj mi nasproti sedi.
In kmalu je večerja pri kraju.
—	Kummst? povabi Frau Oberreiter rajhovko, torej sta se že posestrili.
Že spet, pomislim, 'du' pozablja, to je slovenskega drevesa list, glavo si dam odrezati, če se motim. Neka čudna mešanica čustev se začne prelivati po mojih prsih, nekje se mi ženska zasmili, rad bi ji bil koristen, saj je moja rojakinja in časa imam na pretek, naučil bi je v teh dneh lepe nemščine, po drugi strani pa me odbija in ji skrivoma prav škodoželjno privoščim, da ga tako lomi, da nosi plakat, pripet na svoj jezik, pred seboj skozi življenje in vsakdo lahko razbere, kakšen da je njen Korntner National-stolz. Hudoben postajam, pomislim, to nikomur ne koristi, najmanj pa meni samemu, ne, jutri že jo povabim na sprehod po promenadi Njenega veličanstva cesarice in kraljice Elizabete žene Franca Jožefa, ki ji je nesrečnici nesrečni (sin se ji je sam ubil) zelo neolikano porinil neki italijanski anarhistični
zanesenjak bodalce med rebra ... — tja do zdravilnega rova v Pocksteinu in nazaj, dve uri in pol, dovolj za to ganljivo zgodbo in še za to, da ji razložim, da takšnega ponosa ni, naj ga nikomur več ne prikazuje, da je ne bo dobila kdaj po nosu, da je Karntner geografski pojem in nič več, da ima na izbiro samo slovenski ali nemški narodni ponos, koroškega pa naj v Acho vrže, v potok ob promenadi.
. .. sicer pa dokler ne bo perfektno znala skriti svoje slovenske matere, naj sploh na nikakršen ponos ne prisega, simpatična moja Korošica, ki si pomaga z vsemi končinomi, da bi jo človek bolje razumel, z rokami, z nosom In z brado, ki melje in melje fo raskavo nemščino . ..
No, pa je nisem povabil. Sem morda čutil, da mi bo vabilo odklonila?
Obe povabim, sem sklenil drugo jutro — lenobno se pretegovaje v kadi, do roba polni blagodejnega toplega vrelca, morda se da poučiti tudi Nemka, na planino Bellevue najbolje, ist schon dort, je rekla moja Korošica pri mizi, torej je bila že tom.
Pa ju nisem povabil, ker nisem našel primerne besede, ker sem jo predolgo iskal.. . ker mi je plahnela dobra volja ...
Peti dan sem napisal vsaki posebej kar se da znanstveno analizo njunega zmotnega mišljenja, vsaki posebej z roko na polo papirja, pa jima listov nisem izročil ...
Moj molk pri mizi je postajal čedalje bolj izzivalen, ozračje naelektreno kakor pred nevihto v julijski sopari. Hlastno sem se nažokol makaronov ali česarkoli, saj od notranje razburjenosti že takoj po kosilu nisem več vedel, kaj sem zaužll, odrinil stol, se priklonil 'Mahlzeit' in zbežal iz jedilnice ...
Sesti In sedmi dan sem študiral sodnika, sobnega tovariša, kaj če bi se morda le dal vpreči za vodjo stvarne diskusije. Kaj če jih povabim vse tri lepo v kavarnico v bregu in se vljudno pomenim z njimi — v spremenjenem okolju, neprisiljeno, se mi ponuja nov izhod iz zagate, pa zavržem misel še nedonošeno, kajti w če me ne varajo vsi čuti — se sodniku fučkajo moje duševne težave, moja 'narodna bol', ki jo pestujem in mllujem kakor vročično dete, da postajam po malem že sam sebi zoprn. In vendar čutim in vidim, kako sitno mu je, ker molčim tudi v sobi: da in ne, habidjere in grisgof so moje štiri besede, ki so mi še na voljo za pogovor z njim.
Osmi dan sem sklenil po nekem nedoumljivem razsvetljenju, naj se mi vsi trije v rit zaletijo, da prav tako sem sklenil, povem po resnici, brez olepševanja, pa naj je beseda še tako surova ali dražljivo nazorna, saj sem jo vsrkal vase že i materinim mlekom in je v moji rodni vasi še danes v rabi, kadar kdo dokončno obračuna s svojim nasprotnikom — pa sem začel pisati to svojo špasno idilo — v duhu Engelsovem, ki pravi nekje: ko delo ni več samo sredstvo za preživljanje, temveč postane človeku življenjska potreba, je to odrešilni skok človekov s področja moreče nujnosti v kraljestvo svobode.
A ta 'življenska potreba' me je zadnje dni že kar na koncih prstov srbela in s pravo svečano zbranostjo sem se lotil samega sebe, da bi snel maske najprej svojim čutom, instinktom in predstavam, da bi jih kultiviral lin harmoniziral. In naravnost sladostrastno uživam kobacljanje črnih črk, ki se mi razlivajo iz peresnika na belo polo papirja: zalotim se pri risanju aforizma KDOR HOČE SVET SPREMENITI, NAJ ZAČNE SPREMINJATI SEBE ...
Danes je moj deveti badgasteinski dan. Radon tukojšnjih zdravilnih vrelcev v meni očitno ne rahlja samo sklepov In vretencev, da postajam bolj prožen, bolj 'zračen', temveč učinkuje tudi kot nekakšen duhovno higienski eliksir v moji zavesti.
V drugi polovici aprila smo, pa je po nekaj sončnih dneh tako čez noč nasulo snega za dve pedi visoko. Badgastein, to skrivnostno gorsko gnezdo, nalepljeno v polkrogu v stene grozljivo strme globače, ždi v statični turobnosti svojih velikanskih starosvetnih hotelov tisoč metrov nad morjem. Človeka z ravninskega sveta, ki duševno še ni popolnoma otopel, strop svoje sobe In se preda malodušnosti, ali pa po sili že po nekaj dneh v odločitev: ali upre pogled v meniško preceja svoja razcepljena čustva — In kdo jih nima? — v posodo nekakšne neresnične nodčut-nosti s strmenjem kvišku na liso neba, ki se zafrkljivo smehlja med grebeni gorskih velikanov.
Jaz s trudom Iščem tretjo mogočost, svoj lastni izhod iz te globeli razklanega bivanja.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Vabilo
Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1969, ob 14.30 url, v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu.
Ravnateljstvo
Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kapli
bo s svojo igralsko družino v nedeljo, 18. maja 1969, ob 20. uri pri Schiitzu v Skofičah gostovalo z ljudsko igro Vlada Pipana
DEKLE S TRENTE Vsi ljubitelji odrske umetnosti iz Škofič In okolice prisrčno vabljeni.
KOLEDAR	
Potek, 9. maj	Gregor
Sobota, 10. maj	Anton
Nedelja, 11. maj	Filip In I.
Ponedeljek, 12. maj	Pankracij
Torek, 13. maj	Servaclj
Sreda, 14. maj	Bonifacij
Četrtek, IS. maj	Vnobohod
Objava Državne gimnazije za Slovence
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo, izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Nenavaden spodrsljaj in značilno vzporedje
„Naš tednik“ je v zadnji številki z rekordnimi štirimi stavki poročal o veličastni osrednji manifestaciji vsega slovenskega naroda v Velenju. Pa to še ni najhujše: čeprav so vsi slovenski časopisi poročali o ogromni udeležbi nad 100.000 ljudi, jih „Naš tednik“ navaja le 50.000 in od več
grobo kršenje novinarske etike in več kot navaden spodrsljaj.
Nadvse značilno pa je vzporedje poročil „Našega tednika“ in „Kleine Zeitung“. Očitno je glavni urednik maloformatnega nemškega glasila smatral za potrebno, da ob tej priložnosti dokaže svojim krivičnim kri-
Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kapli
vabi na zanimivo
PREDAVANJE O ALPINIZMU
ki bo v sredo, 14. maja, ob 20. uri pri Kollerju v Železni Kapli.
Predaval bo znani alpinist Roman H e r I e c , ki je sodeloval na številnih ekspedicijah na najvišje gore v svetu. Predavanje je povezano z barvnimi diapozitivi.
Vse prijatelje alpinizma in lepote gorskega sveta
vabi odbor
M’
an________
i
Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kapli
vabi na
PROSLAVO MATERINSKEGA DNE
ki bo v nedeljo, 11. maja 1969, ob 14.30 uri pri Rastoč-niku v Lepeni.
Spored je pripravila šolska mladina, ki nos bo presenetila z igralskimi prizori.
Vsi prijatelji otrok, posebno pa matere so na to proslavo prisrčno vabljene.
odbor
ko 500 koroških Slovencev je, kakor vse kaže, videl le desetorico odbornikov zso.
Sicer je odziv ali neodziv vabilu na vsenarodno manifestacijo stvar presoje posamezne organizacije, nestvarno poročanje o tako veličastni proslavi pa ne pomeni le pomanjkanje političnega takta temveč je
tikom okrog „Heimatdiensta“, da je popolnoma na njihovi liniji in da tudi njegovi varovanci in ljubljenčki ne pišejo nič drugače kakor in kar on hoče.
V ostalem pa drugače ravnati trt pisati ne more, kdor se uči zgodovine OF iz Žebotove knjige „Slove-nija včeraj, danes in jutri“ ...
HiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiue Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane gostuje z ljudsko igro
I	.	I
1	Sosedov sin
I	i
=	Po Jurčičevi povesti priredil Drago Pogorelec.
	
	
I
= Predstave bodo:
v četrtek (vnebohod) 15. 5. ob 19.30 uri v farni dvorani v SKOCIJANU,
v petek 16. 5. ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v CELOVCU, v soboto 17. 5. ob 20. uri v Kulturnem domu v LOČAH, In v nedeljo 18. 5. ob 14. uri v farni dvorani v SELAH.
Na prireditev Vas vljudno vabita SPZ in KKZ v Celovcu
| Vstopnice v predprodaji pri prosvetnih društvih, pri voditeljih | | farne mladine in eno uro pred pričetkom predstave.
...............iiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiMMiimS
	
*	•	•	•	«5
> •	• •	•
•	•	•	•	•
• • •	•
•	•	•	•	• c
• •••••
•	•••••
• • • • • j • • • •
* • • • •
• • • •
► • • • w •	•	•
• • •
• • • •
r~, ••••••••••
••••••••••»»»»
>••••••••••••••••
• •••••••••••••••--
* * •. J»-JL «. A l i l. i i » » •	A
Visoko gori na severu, daleč od mesta in vasi, je v starih časih živela revna vdova s šestletnim sinkom.
Če si stopil pred hišna vrata, si zagledal pred seboj grič, vse naokoli pa močvirje in velikanske skale. Nikjer nobene hiše ne žive duše, kamorkoli si pogledal. Najbližji sosedje so bili gorski duhovi v prepadih in svetlikajoče se vešče v visoki močvirski travi.
Vdova je vedela mnogo zgodb o prikaznih in o migetajočih veščah, ki so v tem-
Dektica je iz pepela gnetla živalce, ki so bile kot žive in so se premikale, in drevesa z zelenimi listi so rasla nad hišicami in drobceni možički in ženice so hodile sem in tja ter spregovoriti brž, ko je deklica dahnila vanje.
Medtem pa je plamen na ognjišču pojenjal in le bleda svetloba ju je še oblivala. Deček je vzel polena in dregnil z njimi v žerjavico, da bi še vzplamtela. Tedaj pa je sunil v košček žarečega oglja, ki je padel
Jaz sama
Angleška pravljica
n ih nočeh nemirno utripale prav pod hišnimi okni.
Ni rada bedela ponoči, ko je ogenj na ognjišču ugasnit.
Po večerji je še enkrat naložita polen, da je svetlo vzplapolal, nato pa je zlezla pod odejo m zaspala.
Sinko pa ni hotel v posteljo. Vsak večer ga je zaman klicala. Mirno se je igral ob ognju in je ni hotel slišati.
Bil je že od rojstva malo trdoglav, čim bolj je silila vanj, tem manj je dosegla in ponavadi je deček uveljavil svojo voljo.
Nekega večera pa, zima je že šla h koncu, se mati ni mogla odločiti, da bi pustila sinka samega z igračami pri ognju. Veter je butal v vrata in stresal okna, mati je vedela, da v takih nočeh vile 'in škrati uganjajo svoje norčije.
i — V takihle večerih je najvarneje v postelji, je rekla sinku. Toda deček je ni slišal. Mati mu je zagrozila s palico, a nič ni pomagalo. Čim bolj je prigovarjala in grozila, tem trdovratneje je odkimaval. Navsezadnje je mati izgubila potrpljenje in je zakričala: — Naj te le odnesejo hudobne vrle.
Sinko se je zasmejal in ji odvrnil, da si že dolgo želi tovoriša, s katerim bi se igral.
Mati je zajokala in obupana 'legla v posteljo. Bala se je, kaj se bo zgodilo. Njen mali nepridiprav pa je obsedel na pručki ob ognjišču.
Ni še dolgo sedel, ko je zaslišal frfotanje nad ognjiščem. Skozi dimnik se je spustila drobcena, čisto majcena deklica, najmanjša, kar si jo morete predstavljati. Niti za ped je ni bilo, imela je srebrne lase, oči zelene kot trava in tička kot rdeče vrtnice.
Deček jo je ves začuden gledal. — Oh, je rekel, kako ti je ime?
— Jaz Sama, je rekla s tenkim, ampak sladkim glaskom in ga ogledovala. — In kako se imenuješ ti?
— Prav tako kot ti: Jaz Sama, je previdno odvrnil deček in pričela sta se igrati.
na drobno dekličino nožico. Tako divje je zacvililo vilinsko dete, da si je deček nemudoma zamašil ušesa. Toda vrišč je naraščal in naraščal, kot bi vsi vetrovi sveta žvižgali skozi eno samo ključavnico.
Spet je zašumelo na ognjišču. Takrat pa
deček ni več čakal. Butnil je pod odejo in preplašeno gledal, kaj se bo zgodilo.
Glas iz dimnika je ujedljivo vprašal: — Kdo je ta in kaj se je zgodilo?
— Jaz Sama, Jaz Sama, je vzdihnilo vilinsko dete, — nožico sem si opekla, gorje, gorje!
— Kdo je to storil? je vpraševal glas. Takrat ga je deček slišal že blizu sebe in nad ognjiščem je zagledal bled obraz.
— Tudi Jaz Sama, je tožeče rekla deklica.
— Čemu potem kričiš, je zaklicala vilinska mati in iztegnila dolgo roko, zgrabila dekliča za ušesce in nikoli več ga deček ni videl.
Sinko je še dolgo bedel in poslušal, če se bo vilinska mati vrnila.
Naslednji večer pa — kako se je mati čudila — je ubogljivo šel v posteljo, ko mu je ukazala.
Slednjič se je vendarle poboljšal, je mislila mati, sinko pa si je mislil, da bi se težko dobro izteklo, če bi se spet prišla z njim igrat vilinska deklica Jaz Sama.
Kravica
Tonček je sin železničarja. V počitnicah je z očetom hodil na delo, prešteval vagone vlakov, ki so vozili mimo, včasih se je sklonil nad tir, prisluhnili in nekje daleč je v tiru močno bobnelo.
„Oče, kaj pa je to?“
Tudi oče se je sklonil nad tir, prisluhnil ropotu in rekel:
„Vlak bo vsak čas tu, bodi previden!"
In res je vlak pridrvel, dim je‘spuščal v nebo, iznad lokomotive je sikala para; potniki so gledali skozi zaprta vrata in jima mahali v pozdrav.
Pokosila sta travo ob tiru, posušila in jo odpeljala domov; hrana bo zajčkom pozimi. ,j .
Prišla je jesen in trava je znova porasla. Tonček je rekel očetu: „Oče, kupi kravo, popasla bo travo in nam dala mleko!"
Oče je smeje odgovoril:
s »Krava poje vsaj trikrat toliko in naš hlev je zanjo dosti premajhen."
„Pa kupi kravico, če že krave ne maraš,-" de Tonček užaljeno, ker bi rad imel kravico, da bi z njo hodil na pašo.	i
Oče je vse dobro premislil, zbral ves svoj prihranek odšel k znancem v goro in zvečer prignal kravico: vsa bela je bila, imela je dolgo gosto dlako, na glavi dva ostra rožička in štiri drobne nožiče. In ker je bila bela, so jo klicali Belka; Tonček je žarel v veselju.
Privezal jo je na vrvico in vsako popoldne z njo hodil na pašo. Skrbno je pazil, da ni Belka hodila po tiru, da je bila paša kar najbolj varna in sladka; sedel je daleč od tira in na ves glas pel:
»Pasi, pasi kravica, saj je mehka travica ...“
Potem si je Tonček zaželel da bi imel več
ziček nekaj sena in skupaj sta odhitela k železniškemu tiru.
Joj, kaj se je med tem časom zgodilo! Trije mladi kozlički so ležali v travi! Belka je stala in se sklanjala nadnje in jih sušila z jezikom. Zdaj ni več meketala, svetlo so sijale njene oči.
Oče je kozličke zdeval na voziček v mehko seno; potem pa so počasi odšli proti domu; Belka je stopala zadaj in gledala svoj ljubljeni rod.
Privozil večerni je vlak in potniki so zvedavo odpirali okna; Tonček je mahal v pozdrav, gledal tri male »kravice" in klical:
»Juhej, jutri spet gremo na pašo."
Drago Kumer
takih kravic, saj je bilo trave dovolj; škoda če bi zgnila pod snegom. Legel je v mehko otavo, vihtel prste in štel.
»Ena kravica in ena kravica sta dve kravici in ena kravica so tri kravice in ena kravica so štiri kravice ...“
Nekega dne pa je Belka legla pod košat grm, nič več ni mulila i sočne trave ob tiru, otožno je povešala oči na ves glas meketala: meee, meee, meee ... ,j, ..
Tončku je zastalo srce, k Belki se je sklonil, z roko ji razčesaval dlako na vratu in ji govoril:
»Belka, moja Belka, vstani in pasi se, lačna ne moreš domov ..
Belka pa je kar naprej jokala, kakor da kliče nekoga na pomoč; nekaj se bo zagotovo zgodilo.
vf Tonček je tekel k očetu domov, povedal, kaj se z Belko godi, oče pa je vrgel na vo-
Siničja tožba
Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana.
Ta jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj.
Sinica zjutraj prileti, na šolskem oknu obsedi.
Na oknu kljunček svoj odpre, tako prepevati začne:
„Poslušaj me, učitelj ti, kako se pod teboj godi!
Vsi dečki tvoji me črte, povsod love, povsod pode.
Zalezli so moj ptičji rod, iz gnezda vrgli ga za plot.
Mladički tam pomrli so, oči svetle zaprli so.
Grdobe grde, paglave!
Masti ste vredne leskove.
Kdor v gnezdu ptičice lovi, ta v srcu svojem priden ni!"
Fran Levstik
ti
Vesele domače zabave
ec
,4
• VLEČENJE VRVI V KVADRATU
Štiri približno en meter dolge palice zasadimo na oglih kvadrata, ki naj bi imel lest metrov dolge stranice, v zemljo. Nato se postavijo v kvadrat Štirje igralci, vsak naj bo dva metra oddaljen od ..svoje" palice. V roke vzamejo vrv, dolgo dvanajst metrov in zvezano z obema koncema. Vsak igralec poskoka z možnim vleženjem vrvi nazaj doseči »svojo" palico, proti ka-
teri je obrnjen s hrbtom, in jo prevrniti. Zmaga tisti, ki mu to najprej uspe.
• POSLEDNJI MOHIKANEC
Tistemu, ki se prvi Javi za mesto »poslednjega Mohikanca", ni treba biti rojen rdečekoiec, vedeti pa mora nekaj malega o zalezovanju. Igralci sedijo v krogu z naslanjači navznoter. Vsi imajo zavezane oči ali pa si jih pokrijejo z rokami. Obračanje v sredino kroga je prepovedano. »Poslednji Mohi-
kanec" zalezuje enega izmed sedečih soigralcev in se trudi paziti čimbolj nesliino. Ce kdo od igralcev sliii kakien ium, ki ga je povzročil zalezovalec, dvigne roko. »Mohikanec" mora nato v sredino kroga in mora znova prižeti zalezovanje. Ce mu uspe koga od soigralcev tako zalesti, da ta ničesar ne opazi, dokler mu »Mohikanec* ne položi roke na rame, mora uspešno zalezovani v sredino kro-ga.
3
JANKO KERSNIK
antan
Govorili so seveda nemški in celo gospa Boletova, ki je poskusila parkrat ostentativno, in celo proti svoji navadi, slovenski govor z doktorjem Hrastom, ostala je ž njim na cedilu.
Megla je bil nekoliko časa ostat pri mizi; ko pa so zadoneli prvi glasovi godbe iz plesne dvorane, ušel je s svojo sosedo, sodnikovo hčerjo, v dvorano. Pa vrnil se je kmalu; jezilo ga je, da Nemka ne pleše, kojti tu se je želel pokazati mojstra.
Kratek pomalk v razgovoru je porabil zdaj, da bi spričal vsaj svojo navzočnost, ter je vprašal Nemko:
»Kako vam je nocojšnja beseda dopadla?
»Vi preveč zahtevate od mene,” zavrne Elza s svojim zvonkim glasom, »o petju bi morda še sodila, o drugem pa, zlasti o predstavi, mi ni moči. Saj veste, da ne urnem slovenskega."
»Da, da, petje, petje!" reče naglo in samosvestno Megla ter seže z desnim palcem in kazalcem v svoj obraz tja, kjer bi po njegovem mnenju morale že zdavnaj goste brke rosti.
»Pesmi so lepe, krasne!" pravi guvernanta. »Nocoj sem prvič čula slovenske pesmi — nikdar prej nel
»Da, pesmi so lepe! Pa kako se je petje čulo?" sili Megla, ki je v svoji naivni domišljavosti pričakovol pohvale svojemu samospevu.
Nemka je to čutila 'in malo poredno stisnila ustni.
Doktor ji je prihranil odgovor.
»Gospodična je sigurno že toliko krasnega petja čula, da je o našem še vprašati ne smemo!" reče na pol obrnjen v Meglo.
»Verujem," hiti le-ta, »v Nemcih se lejx> poje —."
»Gospodična Elza ima krasen glas, alt, in je dovršena pevka,” reče Bole, pristopivši k družbi.
»A, to je izvrstno! V naši čitalnici smo že dolgo pogrešali pevke — to se pravi, altistovke, kajti tu gospica Marica poje krasen sopran," popravi naglo Hrast svoj entuziastični vzklik. »Kajne, gospodična Elza, vi ne boste neusmiljeni?"
»To je gotovo, da nam bode gospodična pomagala," reče nekako kategorično Boletova soproga ter ponudi guvernanti plošček s pečenko, katero je bila prinesla točajka.
»Zakaj ne,” reče ona ter vzdigne počasi trepalnice; zrla je med pogovorom na plošček predse. »Pa kako bom pela slovenski?”
»Jaz vas bom naučili’ vzklikne zdaj naglo sodnik; »ne peti, tega ne urnem in ne znam, pa slovenski govoriti vas bom naučil. Tu je moja roka! Kdaj pa pričneva?"
»In tu je mojal’ odgovori veselo Elza ter poda sodniku roko, »takoj lahko, ako želite! Jaz sem silno uka-željna.”
»Dobro!" kliče sodnik ter ne izpusti njene roke. »Začniva pri glagolih! Ravno tako kakor v šoli! Arno, amas — recite: ljubim, ljubiš —"
Guvernanta poskuša ponavljati, a drugi se smejejo.
»Pa kaj pomenijo te besede?" vpraša. »Uganila bi morda! ’
»Morda? Ich tiebe, du liebst. ..’ odgovarja sodnik.
»To je skoro tako kakor nemški, ta ,ljubim'," smeje se Elza.
»Korenika je v sanskrtu!" odreže se resno Majaron. »Indogermansko sorodstvo!"
»Za božjo voljo, gospod sodnik, ali se bavite tudi s sanskrtom?" vpije na glas Bole.
»Zdaj ne več, na univerz!..."
»Oh, bogme — jaz stavim, da se ;ljubim, ljubiš' — niste iz sanskrta učili!" smeje se doktor Hrast ter se obrne k sodnikovi soprogi, ki je malo nejevoljno pogledovala svojega moža. »Kaj menite vi, milostljiva?"
»Da je moj soprog že zdavnaj prej ,ljubim, ljubiš' znal, nego mene prvič videl," reče ta na pal dobrovoljno.
»Les aiseaux, ils volent toujours —" oitira Bole, pa v občnem smehu ga nihče ne čuje.
»A brez šale, gospodična," meni zdaj doktor, »vi bi se lahko kmalu slovenski naučili. —"
»Od gospoda sodnika?” vpraša ona še vedna malo v smehu.
»Jaz pedagogičnih zmožnosti častitemu našemu sodniku ne bom kratil; a bojim se, da bo vedno v glagolih, ali bolje, v tem glagolu ostal, s katerim je pričel! Pa brez šale pravim — dozdeva se mi, da 'imate poseben dar za jezike, in ..
Doktor Hrast nehote umolkne; sram ga je bilo, da je sprožil tako okoren kompliment.
»Tu se vam že drugi učitelj ponuja, gospodična Elzal Čestitam, čestitam! A svetujem vam, držite se gospoda sodnika" — kliče Bole, »le-ta doktor bode v svojih glagolih morda temeljitejši nego sodnik, ki jih celo s sanskrtom podpira.’
»Prijatelji’ zavrne Hrast skoro nejevoljno.
Guvernanta se je bila pri tem s svojimi modrimi očmi ozrla vanj in pogleda njuna sta se za trenutek srečala.
»Oh, gospod, doktor," reče zdaj Elza ter zre na pahljač, katerega vrti v rokah, »gospod Bole se jako rad šali in veseli ga, da mu dajemo nekoliko povoda.’
Pogledala je zopet Hrasta.

Koj pravi maršal Žukov o tem? Poglejmo!
Enaindvajsetega junija zvečer mi je štabni načelnik kijevskega vojaškega okrožja generalporočnik M. A. Purkajev po telefonu sporočil, da se je oglasil pri obmejnih stražarjih begunec, nemški vodnik, in zatrjeval, da nemške čete zavzemajo položaje za napad in da se bo le-ta pričel 22. junija zjutraj.
Se isti hip sem poročal J. V. Stalinu o tem, kar mi je dejal M. A. Purkajev. J. V. Stalin je odgovoril:
»Pridite z ljudskim komisarjem v Kremelj. (Ljudski komisar za obrambo oziroma o-brambni minister ZSSR je bil tiste čase maršal Timošenko.)
Sel sem skupaj z ljudskim komisarjem in generalporočnikom N. F. Vatutinom v Kremelj, s seboj pa sem vzel osnutke navodil četam. Spotoma smo se dogovorili, da za vsako ceno izposlujemo sklep o tem, da je trebo spraviti čete v pripravno vojno stanje.
Stalin je bil sam. Očitno je bil v skrbeh.
„'Pa nam menda niso nemški generali podtaknili tega begunca, da bi izzvali spopad?" je vprašal.
„Ne," je odgovoril S. K. Timošenko. »Sodimo, da govori begunec resnico."
»PREZGODAJ JE DAJATI NAVODILA O VOJAŠKI PRIPRAVLJENOSTI!"
V tem trenutku so stopili v delovno sobo J. V. Stalina člani politbiroja.
»Kaj naj storimo?" je vprašal Stalin.
Odgovora mi bilo.
»Moramo takoj poslati navodilo, naj bodo vse enote obmejnih okrožij vojaško povsem pripravljene," je dejal ljudski komisar.
»Berite!" je odgovoril J. V. Stalin.
Prebral sem osnutke navodil. J. V Stalin je pripomnil:
»Bilo bi prezgodaj dajati taka navodila. Morda bomo zadevo uredili po mirni poti. Treba je izdati kratko navodilo, v katerem bo rečeno, da se napad utegne pričeti z izzivalnim dejanjem nemških enot. Čete obmejnih okrožij ne smejo nasedati nobenim izzivanjem, da ne bi povzročile zapletlja-jev."
Navodila so oblikovali tako, 'kot je zahteval Stalin, in jih razposlati enotam 22. junija, pol ure po polnoči oziroma samo tri ure pred prvimi nemškimi vojaškimi akoijomi.
VDOR SE PRIČENJA, STALIN PA SPI
Tik pred svitom smo bili ljudski komisar S. K. Timošenko, N. F. Vatunin in jaz v kabinetu ljudskega komisarja za obrambo.
Ob 3.17 me je po posebnem telefonu poklical poveljnik črnomorskega ladjevja F. S. Oktjabrski in mi sporočil naslednje: »Prisluškovalni sistem mornarice sporoča, da se z morske strani približuje veliko število neznanih letal, mornarica pa je v polni vojni pripravljenosti. Prosim za navodila."
Vprašal sem admirala:
»Kakšna je vaša odločitev?"
»Obstaja samo ena odločitev: sprejeti letala z ognjem mornariške protiletalske o-brambe.
Pomenil sem se s S. K. Timošenkom In odgovoril F. S. Oktjabrskemu:
»Ukrepajte in poročajte svojemu ljudskemu komisarju.” (V tem času je obstajal posebni ljudski komisariat, tj. ministrstvo vojne mornarice.)
Ob treh in 30 minut je načelnik zahodnega okrožja general V. J. Klimovski poročal o napadih nemškega letalstva na beloruska mesta. Čez tri minute je štabni načelnik kijevskega okrožja general M. A. Purkajev poročal o napadu letalstva na ukrajinska mesta. Ob 3.40 je telefoniral poveljnik pribaltskega okrožja general F. I. Kuznecov in poročal o napadih sovražnega letalstva na Kovno in druga mesta.
Ljudski komisar mi je ukazal, naj telefoniram J. V. Stalinu. Poklical sem. Nihče ni prišel k telefonu. Klical sem naprej. Slednjič zaslišim sanjavi glas dežurnega generala iz poveljstva zaščite. Prosil sem ga, naj pokli-
če J. V. Stalina. Čez tri minute se je približal aparatu J. V. Stalin.
MOLK NA VPRAŠANJE
Poročal sem o položaju in zaprosil, da začnemo povračilna bojna dejanja. J. V. Stalin je molčal. Slišal sem samo njegovo dihanje.
»Ste me razumeli?"
Spet molk.
Slednjič je Stalin vprašal:
»Kje je ljudski komisar?"
»Govori s posebnim telefonom s kijevskim okrožjem."
»Pridite s Timošenkom v Kremelj. Povejte Poskrjobiševu, naj skliče vse člane politbiroja."
Ob štirih sem se znova menil z F. S. Okt-jabrskim. Z mirnim glasom mi je poročal:
»Sovražnikov napad je odbit. Onemogočili smo poizkus, da bi z ladjami prizadejali udarec. Toda v mestu je precej ruševin."
Rad bi poudaril, da je bilo črnomorsko ladjevje z admiralom F. S. Oktjabrskim na čelu ena izmed naših prvih enot, ki 'je organizirano pričakovala sovražnikov napad.
Ob 4.10 sta zahodno in pribaltsko okrož-
je poročala o pričetku bojnih operacij nemških čet na kopenskih odsekih okrožja.
PO OBOTAVLJANJU: NEUSTREZNO NAVODILO
Ob 4.30 so se zbrali vsi člani politbiroja. Z ljudskim komisarjem so naju poklicali v kabinet.
J. V. Stalin je bil bled. Sedel je na stolu in držal v roki pipo s tobakom. Dejal je:
»Moramo nujno telefonirati v nemško veleposlaništvo."
V veleposlaništvu so odgovorili, da veleposlanik grof von Schullenberg prosi, da ga sprejmejo zaradi nujnega sporočila.
V. M. Molotovu so ukazali, naj sprejme veleposlanika.
Med tem časom je prvi namestnik načelnika glavnega stana F. N. Valutin sporočil,
da so prešle kopenske sile Nemcev po močnem topniškem ognju v napad na več odsekih severozahodne in zahodne smeri.
Čez nekaj časa je vstopil z naglimi koraki V. M. Molotov.
»Nemška vlada nam je objavila vojno.”
J. V. Stalin se je spustil na stol in se globoko zamislil. Nastopil je dolg mučen odmor.
Tvegal sem in prekinil dolgi molk. Predlagal sem, naj se z vsemi silami, ki jih imamo v obmejnih okrožjih, takoj vržemo na nasprotnikove enofe, ki so se prebile, in zaustavimo njihovo gibanje.
»Ne da jih zaustavimo, temveč uničimo," je natančno dejal S. K. Timošenko.
»Dajte navodila," je dejal J. V. Stalin.
Ob 1.15 dne 22. junija so sporočili okrožjem navodilo št. 2 ljudskega komisariata za obrambo. Toda glede na moči in nastali položaj je bilo očitno nerealno, zato ga tudi niso mogli uresničiti.
Malce pozneje smo izvedeli, da so 22. junija navsezgodaj v vseh zahodnih obmejnih okrožjih poškodovali telefonske zveze s četami in štabi. Armade tako niso mogle naglo prenesti svojih ukazov.
BOJI VZDOLŽ CELE ZAHODNE MEJE
Agenture, ki so jih vrgli Nemci na našo ozemlje, in diverzantske skupine so uničevale telefonske zveze, ubijale pripadnike služb zveze in napadale poveljstva in poveljnike. Velika večina čet na obmejnih območjih ni imela na voljo oddajnikov.
V štabe okrožja so pričeli prihajati nasprotujoči si podatki iz raznih virov, včasih so bili celo izzivalni.
Glavni stan ni mogel dobiti od štabov okrožij in čet resničnih podatkov, to pa je seveda spravilo vrhovno poveljstvo in glavni stan v težak položaj vsaj za nekaj časa.
Okrog osmih zjutraj 22. junija je glavni stan ugotovil:
—	da so bombniki nasprotnikovega letalstva napadli mnogo letališč beloruskega, kijevskega in pribaltskega vojaškega okrožja, kjer je bilo resno prizadeto posebno letalstvo, ki se mu ni posrečilo vzleteti ali se razkropiti po letališčih;
—	da so bombniki napadli mnogo mest in železniških križišč, Pribaltika, Belorusije in Ukrajine ter pomorska oporišča Sevastopolj in na Pribaltiku;
—	da so se pričeli ogorčeni boji z nemškimi kopenskimi silami vzdož vse naše zahodne meje. Na mnogih krajih so se Nemci že spoprijeli s prednjimi odredi Rdeče armade;
—	da so spravili na noge pehotne enote, ki sodijo v prvi ešalon, vendar se jim ni posrečilo, da bi zavzele pripravljene položaje;
—	da je bilo na leningrajskem odseku začasno mirno.
Vendar se Žukov pozneje trudi, da bi prikazal Stalina v najboljši luči kot človeka, državnika in vojskovodja. Tako on pravi, da Stalin »sploh ni bil človek, pred katerim bi ne smeli govoriti ostro in se mu postaviti po robu." »Če nekdo govori nasprotno, potem naravnost trdim, da take izjave niso točne," pravi nekje.
To pomeni, da v bistvu brani Stalina pred obtožbami, da je samovoljen, grob in nestrpen. Kot vemo, je na te Stalinove lastnosti opozarjal sam Lenin delegate 13. kongresa partije in ugotavljal, da utegnejo te Stolino-ve osebne lastnosti škodovati partiji.
V času destalinizacije so Stalinu očrtali, da je sprejel več nespametnih odločitev o vojaških vprašanjih, zaradi katerih je sovjetska armada trpela. Žukov sedaj pravi: »V predvojnem obdobju sem le stežka ocenil obseg znanja in sposobnosti J. V. Stalina na področju vojaške znanosti in o vprašanjih operativne in strateške spretnosti, ker smo se v politbiroju In pri J. V. Stalinu osebno (vsekakor vsoj tedaj, ko sem bil tam) pogovarjali o organizacijskih mobilizacijskih in materialno tehničnih vprašanjih."
Ne smemo kajpada pozabiti, da je maršal Žukov dosegel največji vzpon vojaške kariere v letih, ko so bila prav zaradi Stalinovih čistk v armadi prazna najvišja mesta v vodstvu in armadi. V kratkem času je od poveljnika divizije nepredoval do načelnika glavnega štaba Rdeče armade ...
Spomini in razmišljanje
Te dni je izšla v Moskvi knjiga »Spomini in razmišljanje" maršala Sovjetske zveze G. K. Žukova, ki je vzbudila splošno pozornost zaradi stališča Žukova do Stalina. Maršal Žukov skuša v svojih spominih dokazati, da kritike na račun Stalina niso umestne. Hkrati pa dokazuje, da jih dejanski razvoj prvih dni nacističnega napada potrjuje. Sicer pa govore o tem tudi očitki sovjetskih zgodovinarjev, češ da je nacistična Nemčija »verolomno napadla" Sovjetsko zvezo. To pomeni, da je nekdo ob sklepanju sporazumov z nacisti verjel v iskrenost napadalcev, posebno v pakt o nenapadanju. Objavljamo odlomek, ki govori o prvem dnevu napada hitlerjevskih čet na Sovjetsko zvezo.
»Stvar ni tako resna!” meni s fino Ironijo Bole, »kakor ste me vi, gospodična Elza, po dvodnevni izkušnji analizirali, takega me poznajo prijatelji že leta in leta."
Guvernanfa, ki je edina čutila lahek porogljiv naglas v besedah Boletovih, zardela je malo, a vendar dejala veselo in skoro naivno:
»Ne dvojim o tem!”
Pa gospod doktor se ni hotel več smejati.
Prihod novega gosta je preprečil pogovor. Prišlec je sedel poleg doktorja in je bil za trenutek jako osupnjen, ugledavši na nasprotni strani neznano damo. Bole jo pred--stavi ter reče imenujoč njega: gospod Anton Meden, graščak tu v Borju!"
Ko je zinil zadnje besede, pogledala je guvernanta še enkrat novega znanca. Le-ta se je priklonil okorno — bil je malo v zadregi — ter molče porinil svoj stol blizu mize. Nanjo je polži! obe roki do komolcev in pofem z levico obsegel svojo temno rjavo brado ter pogladil jo navzdol.
Opravljen je bil dokaj elegantno in deloma skoro skrbno. Da zlatnino ljubi, pričala je debela verižica pri uri in dragoceni prstani, katerih je bilo več na vsoki roki. Obraz njegov je bil skoro lep in prijeten, da bi sevalo te količkaj duhovitega iz njega; postava njegova je bila srednje velikosti in primerna životni starosti, katero bi mu bil vsak cenil na kakih sedemintrideset let. Kazili so ga le debel vrat, katerega je deloma zakrivala brada, in pa veliki, rekel bi, kmetski roki.
»Zakaj prihajaš tako pozno?" vpraša Bole prišleca. »Besedo si zamudil in mi se 'bomo morali tudi že kmalu odpraviti."
»E, koj beseda!" ugovarja Meden s čudnim, visokim, ne ravno prijetno donečim glasom. »Kaj hočeš, da se bom paril in kuhal dve uri v tisti vaši sobi ali dvoroni, kakor ji
pravite? Rajši večerjam mirno doma in pridem potem kakor nocoj na vrček piva!"
Govoril je to nekako oblastno, ošabno, tako od zgoraj dol in venomer gledal le gospodično Elzo.
Drugi so ga bili pač navajeni in zategadelj mu nihče ni resno ugovarjal.
»Pa enemu naših prvih mož v trgu vendar pristuje, da se udeleži take domače veselice," pravi Hrast malo porogljivo.
,Ahl" deje oni, ne da bi čutil zasmeh doktorjev, »jaz sem že mnogo petja ču! in mnogo predstav po gledališčih videl! In brez mene tudi izhajate."
»To ni lojalno, prijatelj! Treba je drugim dobrega zgleda!" reče Bole.
»E, kaj lojalno, lojalno —" ponavlja Meden ter pije svoje pivo. »Kaj je meni do tiste vaše slovenščine? To ni nič praktičnega, nič koristnega; kdo pa ima kaj od vsega tega?"
»Seveda," smeje se Bole, »svojih nekaj sto tisoč z golo slovenščino ne boš podvojil. Pa o tem tudi ni govora zdaj."
Ko je Bole omenil onih nekaj sto tisoč, pogladil je Meden zopet svojo brado ter ozrl se nekako ostentativno v guvernanto. Tudi ta mu je pogled zopet vrnila.
»Jaz nisem nič!" poudarja Meden. »Politika me ne briga."
»A ti si Kranjec, star Kranjecl"
»Kaj pa?"
»O ne, vi niste Kranjec," reče doktor smeje se, »vi ste Borjan!"
»Tudi tol’ odgovarja Meden. Doktorjeve 'ironije ni čutil. Zanimala ga je očitno le guvernanta, od katere ni mogel ločiti oči.
Vsa družba je to brez truda opazila in zdelo se ji je menda pri Medenu popolnoma naravno. Glavna oseba Elza je to neprestano pogledovanje čutila, a znala se je izvrstno skrivati za nedolžen, naiven izraz, katerega je nosilo njeno lice. Bole se je skrivaj hudobno nasmehnil, Boletova in sodnikova gospa sta se srečali za trenutek s pogledi in doktor je rinil nemirno po stolu sem ter tja. Megla, ki je bil kmalu spoznal, da se nocoj pri tej mizi o njegovem samospevu ne bo govorilo, lagal se je Marici, s katero se je bil vrnil zopet od plesa, kako izvrstno zna po ledu drkati; le škoda, da ni niti jezera niti majhnega rib-njaka tu v obližju. Sodnik pa je pušii mimo svojo pipo in nikdo ni mogel poznati, da ima sploh kaj drugega v mislih nego sivi gosti dim, ki ga je obdajal.
Pa vendar je on prvi zopet pričel razgovor:
»Gospod Meden, vi imate že mlade zajce v gozdu! Ali verjamete?"
»Ni mogoče! Zdaj o svečnici!"
»Da, včeraj sem videl dva gori pod leskovim brdom. Sprehajal sem se in moj Hektor ju 'je izvohol."
»Je li to v tem času tako čudno?" vpraša Elza, na pol v sodnika in na pol v Medena obrnjena.
„Seveda I" reče naglo ta, vesel, da Ima priliko besedo vrniti svoji novi znanki, kajti premišljeval je bil že dolgo, kako jo ogovoriti; »zajke imajo mlade šele marca mesečo!
»Oh, gospodična, kaj ste storili?" oglasi se sodnikova soproga; »tako zatvornico ste odprli, da vam ne bo mogoče več te lovske povodnji ustaviti!"
»Istina, Istlnol" pritrdi s smehom Bole — »,die Geister, die ich riet', boste dejali! Žalostno je le to, da mi na pamet vemo vse te lovske povesti, katere boste vi zdaj čuti.
»Molči, prijatelj!" reče Hrast s komično resignacijo. »Tudi gospica Elza ne bo ušla svoji usodi."
(Nadaljovanjo v prihodnji UovllkD
TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO
Knjige iz vojnih časov
■	Ivan Matičič: SKOZI PLAMENE PRVE SVETOVNE	žii
VOJNE, knjiga spominov, 400 str., ilustr., ppl.	54.—
■	Z OČMI ZASTRTIMI V SVOBODO, zbornik slovenskega slovstva s tematiko koncentracijskega taborišča,
390 str., slik. priloge, ppl.	75.—
■	Krakar Kumar: OD TOD SO BEŽALE ŠE PTICE, dokumenti iz nacističnih koncentracijskih taborišč,
112 str., ilustr., pl.	52.—
| Hans Habe: ČE JIH TISOČ PADE, roman iz prve
svetovne vojne, 360 str., ppl.	54.—
lija Ehrenburg: PADEC PARIZA, roman o Franciji pred 'in med drugo svetovno vojno, 528 str., ppl.	68.—
| Stefan Heyn: ZADEVA GLASENAP, roman o nacističnem nasilju na Češkem, 272 str., ppl.	62.—
Posamezne knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih.
KNJIGARNA „ N A Š A KNJIGA* CELOVEC, V/ULFENGASSE
Predsednik porotnega sodišča je vstal in prebral sodbo. Državni pravdnik Warren Selvey jo je poslušal z zadovoljstvom. Kriv, kriv, je pomislil Selvey zmagoslavno. Obsojen samo zato, ker je on dokazal krivdo, on, najmlajši državni pravdnik.
Ko je bilo vse končano, je naglo pobral svoje spise in se moral potruditi, da je ohranil na zunaj svoj strogi izraz, čeprav bi mu moral obraz žareti od zadovoljstva. Mislil je na svojo ženo — na Doreen. Poskušal si je pričarati njen obraz, njena rdeča usta, ki so bila včasih tako trda pa zopet zapeljivo mehka — pač po njenem razpoloženju ali muhavosti. Kaj bo de rekla, ko bo zvedela za njegov uspeh?
Iznenada so prekinili njegove misli kolegi, ki so ga obstopili in mu čestitali k uspehu. Garson, višji državni pravdnik, se mu je priznavalno smehljal in je bil očitno zadovoljen s svojim mlajšim kolegom.
■
Ležala je na kavču in ni vstala, ko je stopil v stanovanje. Tako si zares ni predstavljal svojega zmagovitega prihoda na poti domov. Sklonil se je k ženi in jo objel. „Ali si že slišala, Doreen?"
„Da, v radijskih poročilih."
„Ali veš, kaj to zame pomeni? Iz-vojeval sem veliko zmago." Pogledal jo je od strani v negotovosti, kakšno je njeno razpoloženje v tem trenutku.
„Toda ali je morala to biti smrtna kazen?"
Warren Selvey je skomizgnil z rameni. »Hladnokrvno je umoril svojo ženo. Zakaj naj bi ne bila smrtna kazen? Saj sodi smrt v moj poklic."
Napol v jezi, napol igraje ga je odrinila od sebe. Očitno si sama ni bila na jasnem, ali naj ga odbije ali pa se veseli z njim. Slednjič je vendarle položila svoje roke na njegova ramena in začutil je njen dih na svojem licu. S šampanjcem sta praznovala njegovo zmago.
V naslednjih dneh je plaval Selvey v sreči in zadovoljstvu. Nato je prišel dan, ko bi moral nastopiti morilec Rodman svojo zadnjo pot — k električnem stolu.
Na cesti ga je nagovoril neki zgrbljen starejši človek v oguljenem plašču in z zamaščenim klobukom, potisnjenim globoko na čelo. »Prosim," je dejal neznanec, »ali bi mogel samo za trenutek govoriti z vami?" Selvey ga je pozorno motril in pričel nato iskati kovance po žepih.
„Ne,“ je dejal moški, »nočem miloščine." Sivo strnišče na njegovem obrazu se je treslo. »Samo govoril bi rad z vami, mister Selvey.“
»Ali me poznate?"
»Da. V časnikih sem bral o vas."
Selveyev odbijajoč pogled je postajal prijaznejši. »Hm, toda trenutno imam mnogo posla, važne razgovore."
»To, kar vam moram povedati, je
tudi važno. Gre za moža, ki ga bodo danes ponoči usmrtili."
Državni pravdnik je na neznančevem obrazu bral divjo odločnost. »No, pa stopiva v kavarno, ki je tu v bližini. Toda samo za pet minut, nič več."
Starec je počakal, dokler natakar ni postavil skodelic na mizo. Nato se je sklonil proti Selveyu in šepetal: »Ime mi je Phil Arlington. Zadnje čase nisem bil tu, ampak na Floridi. Sicer ne bi bil dopustil, da bi bilo prišlo do tega. Nisem bral časnikov pa tudi radia nisem poslušal."
»K stvari! Ali mi niste hoteli praviti o Rodmanovem procesu?"
»Da. Ko sem slišal o njem, nisem vedel, kaj naj storim. Ubogi mož se
mi je zasmilil do srca. Toda bal sem
__«
se.
»Česa? Prosim vas, govorite pametno."
Sivolasi možakar si je z jezikom ovlažil ustnice. »Hotel sem vas prositi za nasvet. Moram vam namreč priznati, da sem jaz umoril tisto žensko."
Selveyu se je zazdelo, da se je svet zavrtel okoli njega. »Kaj govorite?" je jecljal. »Dokazano je, da je Rodman umoril svojo ženo."
»Ne! Veste, peljal sem se z avto-stopom proti vzhodu. Nekdo me je vzel do Wilforda. Klatil sem se po mestu, da bi dobil delo ali hrano — karkoli. In pozvonil sem pri nekih vratih. Dela sicer ni imela zame, toda dala mi je obložen kruh."
»Toda kako veste, da je bila to mrs. Rodman?"
»Saj sem videl njeno sliko v časnikih. No, ko se je za hip odstranila, sem pričel stikati po kuhinjski omari, saj veste, ženske tam vedno shranju-
jejo kak drobiž. Ko se je vrnila in me zalotila, je postala besna. In takrat sem to storil. Postalo mi je naenkrat črno pred očmi, mister Selvey.“
»Ne verjamem vam niti besede. Nihče vas tam ni videl. Spraševali smo po vsej soseščini. Rodman in njegova žena sta živela v večnem prepiru."
Sivolasi možakar je skomignil z rameni. »O tem ne vem ničesar. Toda bilo je tako, kakor sem vam povedal. In zato vas vprašam: če zdaj
Zdravica
Hej, ti, ki se naslanjaš tam na duri, ne vem, kdo si, in tudi ne, kam misli ti beže v tej omamni uri.
Pa to mi je vseeno, pridi, trči z mano na pošteno misel, nama dano, misel na besedo, ki naju druži.
Pijva! vse, do dna! in se vprašajva, sva z besedo najino tu notri res sama!
Za vse, ki nemo v naju žde in niso krop ne kalna voda, še enkrat nalijva.
Naj jih vest, če jo sploh še imajo, še enkrat zažge.
Andrej Kokot
(Iz zbirke ZEMLJA MOLČI, ki bo v kratkem izšla pri založbi ..Drava")
priznam svoj zločin, kaj bi se zgodilo z menoj?"
»Usmrtili bi vas!" je zasikal Sel-vey hladno. »Usmrtili namesto Rod-mana. Ali si to želite?"
Arlington je pobledel. »Ne — ječo že, toda smrti se bojim."
»No torej, pa pozabite na vso stvar, mister Arlington."
»Toda mož, danes ga bodo usmrtili
»Ker je kriv!" Salvey je udaril po mizi. »Dokazal sem da je kriv. Ste razumeli?"
Starčeve ustnice so se tresle. »Da, sir," je dejal.
■
V tej noči je vprašala Doreen že četrtič, koliko je ura.
»Enajst," je odgovoril mrko.
»Samo eno uro še!" In globlje se je pogreznila v blazino. »Hotela bi vedete, kaj zdaj misli."
»Pusti neumnosti! Svoje delo sem opraviti. Izvršitev smrtne kazni ne sodi v mojo dolžnost."
»Toda ti si ga poslal na električni stol, tega ne moreš tajiti."
»Porotniki so ga poslali tja!"
»Name ni treba kričati, gospod državni pravdnik!"
»O, Doreen...“ Sklonil se je k njej, da bi se opravičil. Vtem je zazvonil telefon. Jezno je dvignil slušalko.
»Mister Selvey? Tu govori Arlington."
Selvey je pobledel. »Kaj želite od mene?"
»O vsem sem ponovno razmišljal. Menim, da le ne bi bilo prav, če bi zadevo pustil kar tako vnemar. Policiji moram ...“
»Arlington poslušajte me! Govoriti moram z vami. Pridite takoj k meni v stanovanje!"
»Hola, kaj pa to pomeni?" se je vmešala Doreen.
»Ste me razumeli, Arlington? Ne prenaglite se! Moram vsekakor govoriti z vami." In povedal mu je svoj naslov.
Ko je odložil slušalko, je Doreen vstala. »Počakaj, Doreen, ta mož je važna priča!"
Toda Doreen ga že ni več poslušala »No, pa dobro zabavo!" Odšla je v spalnico in jo zaklenila za seboj.
Ko je Arlington vstopil, se je plaho ozrl po sobi.
»Imava samo še tri četrt ure časa," je jecljal. »Nekaj morava ukreniti, mister Selvey!“
»Že vem, kaj nama treba," se je nasmehnil državni pravdnik. »Nekaj bova popila in se nato pomenila o stvari."
»Menim, da ne bi imel...“ Medtem se je potepuhov pogled že prilepil na steklenico v Selveyevih rokah. Čez četrt ure je Arlington že težko pregibal jezik, njegove oči so postajale motne in za Rodmanovo usodo mu ni bilo več dosti mar. Selvey je skrbel, da Arlingtonov kozarec ves čas ni bil prazen. Starec je pričel momljati nerazumljive besede, nato mu je glava kinknila na prsi in je zadremal.
Čez čas so ga zbudili iz dremavice udarci ure.
»Kaj je to?"
»Samo ura," ga potolaži Selvey.
»Ura? Koliko je ura?"
»Dvanajst! Vaše žalosti je konec. Rodman je plačal za svoj zločin."
»Ne! Ne! Moram javiti policiji...“ Opotekel se je k telefonu.
Selvey je hitro položil roko na slušalko. „Ne!“ je dejal odločno in odrinil starca od telefona.
»Ne morete mi braniti, mister Sel-vey. Sam bom odšel na policijo in vse priznal. Tudi bom povedal kaj ste vi. ..“ Odmajal se je k vratom, toda Selvey ga je povlekel za suknjo in ga zavrtel nazaj v sobo.
»Kam hočeš, prismojeni stari potepuh? Zakaj hočeš v pogubo? Rodman je mrtev_____“
Selvey je dvignil pest, ki je krepko zadala nabuhli obraz. Arlington je zastokal in še nadalje poskušal priti do vrat. Selvey ga je v naraščajočem besu še enkrat krepko udaril. Nato so njegove roke kot jeklene spone stisnile Arlingtonov suhi vrat. Dosti življenja že tako ni bilo več v starčevih žilah, nato je ugasnilo še to... Ko je Selvey starca izpustil, se je le-ta zamajal in se zgrudil na tla.
Med vrati se je pojavila Doreen prepadena od strahu in z izrazom brezmejnega gnusa v očeh. »Ti si ga umoril!" je rekla.
Odšla je in zaklenila vrata za seboj. Po telefonu v spalnici je poklicala policijo.
Inšpektor Vanče je bil dovolj brihten, da Selveyu ni verjel niti besede, ko je le-ta pripovedoval o nočnem vlomilcu in o silobranu. Tudi Doreen je izpovedala, da ga je Selvey povabil v stanovanje.
Toda Vanče ni triumfiral. Njegov pogled je razodeval nerazumevanje in zmedenost. Strmel je v truplo na tleh in rekel: »Zares ne morem razumeti, Selvey, zakaj ste starega in neškodljivega potepuha umorili."
»Neškodljivega?" je zastokal Sel-vey. »Neškodljivega?"
»Da, neškodljivega. To je stari Arlington. Takoj sem ga spoznal."
»Poznate ga?" je vprašaj Selvey prepadeno.
»Seveda. Spoznal sem ga pred nekaj leti, ko sem bil pomočnik v podeželskem okraju Bellaire. Arlington je bil smešen posebnež. Po vsakem umoru se je pojavljal s svojimi izmišljenimi priznanji. Toda zakaj ste ga umorili, Selvey? Zakaj le?"
Renate Holland-Moritz
TEK
*
Kljub vsem moralnim predsodkom je imel višji knjigovodja Theobald Knosel že dalj časa ilegalno razmerje s svojo tajnico Melito.
Gospa Knosel je to odkrila nekega dne, ko je čistila zeleni kockasti suknjič svojega dragega Theabalda. V žepu je našla njegovo beležko in začela — ne iz radovednosti — malo listati po njej. S svojo oglato knjigovodsko pisavo si je bil Theobald Knosel zabeležil, kdaj mora oddati letno bilanco in zaključne račune. Gospa Knosel je prebrala, da je hotel 8. februarja kupiti karte za gledališče in da se je hotel spomniti obletnice njune poroke 8. marca. Oboje je seveda pozabil. Pri datumu 5. maj pa je onemela.
Previdno si je nataknila očala in še enkrat pogledala v beležko. Bilo je povsem jasno. 'Pri datumu 5. maj je bila jasna in čitljiva stenografska opomba: »Melitin rojstni don. Važno!!!'
Tega Theobald ni mogel napisati, saj ni znal stenografije. Kdo bi lahko napisal te vrstice? Gospa Knosel je takoj vedela odgovor. Tajnica!
Odločno je poiskala kemični svinčnik in pripisala pod Melitino sporočilo: „Ne boste uspeli! Moj mož ne zna sfenografirati."
Potem je beležko vtaknila spet v žep in obesila suknjič na obešalnik. Drugega dne je pričakala svojega moža z domačim suknjičem v rokah že na stopnicah. Ko je sedel pri večerji, je kar naprej vstajala in hitela krtačiti njegov
MICI
suknjič. Bila je zelo presenečena, ko je pod svojim sporočilom prebrala Melitin odgovor: »Hvala za opozorilo) Upam, da kljub temu ne bo pozabil name in mi bo za rojstni dan podaril obljubljeni briljantni prstan."
Gospa Knosel je osupnila. 'Briljantni prstan? To je pa le preveč! Njej je dal za rojstni dan le par nogavic in škatlo sladkarij za štiri marke! Pa še na to bi bil skoraj pozabil. Tej Meliti, tej bedasti, vsaj deset let mlajši konkurentki pa je obljubil briljantni prstan!
Gospa Knosel je nekaj minut napeto premišljevala, potem pa je napisala svoje stenografsko sporočilo: »Kako ste naivni! Prav zavidam vam. Če boste na rojstni dan slučajno strašno razočarani, sem vam pripravljena pomagati. Lahko vam kdaj posodim svoj briljantni prstan!” Tako. To jo bo moralo zadeti. Gospa Knosel je bila strašansko ponosna na svoje psihološko vojskovanje.
Naslednjega dne je prispel Melitin odgovor. »Oprostite nni mojo domišljavost! Vem, da je bil prstan samo lažna obljuba. Poročiti ste groznega skopuha."
Gospa Knosel je bila prav ganjena. Torej tudi s to deset let mlajšo žensko ni postopal drugače ko) z njo! V prijateljskem navdušenju je stenografi rola Meliti: »Ne samo da je skopuh, tudi nevljuden je in egoističen. Vas je že kdaj vprošal, kako se počutite? Vam je že kdaj skušal pomagati?"
»Ne, še nikoli!" je odpisala Melita. »Strašanski slabič je. Ne vem, zakaj ga sploh še prenašam."
*
Nekoč je gospod Knosel vprašal svojo tajnico: »Kaj pa stalno čečkaš v mojo beležnico? Saj veš, da ne znam brati stenografskih hieroglifov!"
,Ohl’ je rekla Melita. »Žal mi je. Želela — želela sem ti samo lahko noč!"
Gospod Knosel se je samozavestno nasmehnil. Kako ga ta ženska ljubi!
»Greva danes v kino?” jo je nežno vprašal.
Melita je zardela. »Danes — danes ne morem," je zajecljala.
Gospod Knosel je bi razočaran. Ko pa tudi drugega dne in ves naslednji teden Melita ni našla časa zanj, je postal nezaupen. Takoj je posumil, da se je vmešal drug moški. Odločil se je, da bo previden.
V pisarni se je Melita vedla skrajno korektno, to je moral priznati. Tudi njeni telefonski pogovori so bili zadovoljivi. Kaj pa dela ob večerih? Kdo tiči za njenimi izgovori, da nima časa?
Radovednost in ljubosumje sta Theobald a mučila tako dolgo, da se je nekega večera odločil, da ji bo sledil. Izginila je v majhno kavarno. Nekaj minut za njo je še sam junaško stopil v lokal. Nikjer sledu za Melito! »Aha, separeji," je pomislil in bil prav ponosen na svojo detektivsko idejo. Odločno je odmaknil zaveso prvega — bil je prazen! Že je hotel pogledati v naslednjega, ko je v bližini zaslišal glas svoje žene: »Veš, Melita, tega tepca po sektu vedno muči zgaga. In pri kosilu si redno popacka kravato..."
Donnerstag - Feiertag Christi-Himmelfahrtstag
SENSATIONS-TOMBOLA
am Messegelande
in Klagenfurt
Beginn 14 Uhr
1 WIGOFERTIGHAUS
Flur, KLiche, Wohn- und E8zimmer, Schlafzimmer Bad und WC, Kabinett und Terrasse
5 AUTOS
1 Audi 100, 1 Ford Capri, 1 Fiat Sport-Coupe 1 Vauxhall Viva, 1 Ford-Escort
und 600 weitere Treffer, wie Flugreisen, Motorroller, Mopeds, Fernseher, Radio u. v. a.
Avstrijski dogodki
D
#	Potroinja vina v Avstriji
Astrijci popijejo iz leta v leto več vina. Leta 1962-63 je znašala potrošnja vina na osebo 20,4 litra, leta 1964-65 29,8 litra, leta 1967-68 pa že 33,4 litra. Na svetovni lestvici potrošnje vina zavzema Avstrija deveto mesto za Francijo s 121,11, Italijo s 108,5 1, Portugalsko z 98 1, Luxemburgom s 43,3 1, Grčijo z 39,2 1 in Švico z 38,31 na osebo in leto.
Dognali so, da potrošnja vina narašča vzporedno z večanjem družinskih dohodkov. Na osnovi natančnih raziskav so tudi ugotovili, da znaša koeficient naraščanja pri vinu 1,0. To pomeni, da se pri povečanju družinskih dohodkov za 10 odstotkov, dvigne za isti odstotek tudi konzum vina.
#	Proizvodnja elektrike OD K
Avstrijska družba dravskih elektrarn (DDK) je v preteklem marcu v elektrarnah na območju Drave proizvedla 77,9 milijona kilovatnih ur, tj. za 20,8 milijona več kot v istem mesecu preteklega leta. S tem je DDK dosegla pomemben rekord, ki se še poveča za nadaljnjih 11,8 milijona kilovatnih ur, če prištejemo še proizvodnjo elektrarn s področja Reifiecka in Kreuz-ecka.
Tudi proizvodnja termoelektrarn je bila večja kot leta 1968. S 182 milijoni kilovatnih ur je letošnja aprilska proizvodnja presegla lansko za 10 milijonov kilovatnih ur.
#	Avstrijska plačilna bilanca
Po podatkih avstrijske Narodne banke je avstrijska plačilna bilanca za leto 1968 izkazovala presežek v višini 2668 milijonov šilingov, ki pa je bil kar za 1329 milijonov šilingov nižji kot v predhodnem letu. Tolikšno znižanje presežka lanske avstrijske plačilne bilance je predvsem posledica povečanega uvoza, ki je lani dosegel vrednost domala 65' milijard šilingov in je bil za 4880 milijonov šilingov večji kot v letu 1967. Vrednost vsega avstrijskega izvoza pa je lani znašala le 51.704 milijonov šilingov, tako da je lanski pimanjkljaj v avstrijski plačilni bilanci dosegel 13.221 milijonov šilingov. V neblagovni menjavi je Avstrija lani zaznamovala za 817 milijonov povečan dotok predvsem od inozemskega turizma, ki je dosegel skupaj vrednost 10.790 milijonov šilingov.
NOVICE
IZ
#	Mednarodno srečanje geologov
Na drugem mednarodnem posvetovanju o geologiji Karavank, ki bo konec maja v Ljubljani pod pokroviteljstvom direktorja geološkega zavoda, bo sodelovalo okoli 80 najuglednejših strokovnjakov s področja geologijo iz Avstrije, Češkoslovaške, Vzh. in Zahodne Nemčije, Nizozemske, Madžarske, Švice, Franoije in Jugoslavije. Ideja o srečanju najvišjih geoloških strokovnjakov na evropski ravni v Ljubljani se je porodila že pred dvema letoma, ko je Slovensko geološko duštvo pripravilo prvo znanstveno posvetovanje o geologiji Karavank.
#	DC-9 ..Ljubljana" na Brniku
Dan pred prvomajskimi prazniki je na letališču Brnik priletelo reaktivno letalo DC-9 z imenom „Ljubljana“ in bleščečim napisom INEX ADRIA AVIOPROMET. Z njim je dobilo slovensko, sedaj z beograjskim podjetjem združeno chartersko podjetje prvo reaktivno letalo. Številni obiskovalci, ki so v času prvomajskih praznikov obiskali Brnik, so z navdušenjem občudovali polete slovenskega reaktivca. Posadke slovenskega charterskega podjetja so namreč ob sodelovanju tujih inštruktorjev urile z novim letalom v vzletu in pristajanju. Po praznikih je reaktivno letalo odletelo na prvo poslovno pot v Rim.
Izdajatel], založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Jonežli; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt • Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j Drava, Celovec • Borovlje.
in orkestralne glasbe — 16.00 Radijska igra — 17.0S Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno-glas-bena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 25.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli Inf slišali.
Sobota, 10. 5.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Koncert moskovskega komornega orkestra — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris
—	18.00 Evropa poje: Zborovska in ljudska glasba iz Belgije — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Avstrijski samostani — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 11. 5.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
11.00	Iz gledališča — 11.15 Velika simfonija — 13.30 Za materinski dan — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 žene Evrope — 17.05 Znanstveni obzornik — 18.00 Materam v veselje — 19.00 Palestrina, glasbena legenda — 23.30 Sodob. glasba.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov); 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč Jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 1200 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 10. 5.: 5.05 Ljudske viže — 5.50 Obvestila za
kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert želja — 16.55 Nogometna tekma Nemčija — Avstrija — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili
—	20.10 Zaplečkar, sodeluj — 21.00 Zveneča Avstrija
—	22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 11. 5.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Mapa veselih not — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbb — 10.30 Pesniki o svojih materah — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Iz domovine — 14.00 Koncert želja
—	15.30 Iz zgodovine materinskega dneva — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncert želja — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Matere so pač take — 18.20 Razgovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Bavarska oddaja — 21.30 Daj srce v glasbo.
Ponedeljek, 12. 5.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Papirnata poplava — 9.30 Ljudska glasba sveta: španska kitara — 10.05 Trgovec današnjega časa —
10.15	Kako slišim glasbo — 11.00 Ljudska glasba —
13.45	Glasba po kosilu — 14.00 V Moskvi vzdržujejo ženske življenje — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Venček melodij — 16.45 Koroška književnost: Lorenz Mačk — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 Kdo bo rešil našega hlapca, radijska igra — 21.30 150 let zbiranja ljudskih pesmi v Avstriji.
Torek, 13. 5.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva
—	8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije —
9.00	Rusija pripoveduje — 9.30 Dežela ob Dravi —
10.05	Poklic — poslanstvo — 11.00 Na štajerskem je krasno — 13.45 Za koroško mladino — 14.00 Dobre in slabe strani tako imenovane diete po točkah — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Geologija in alpske pripovedke — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Glasbeni sprehod skozi mesto.
Sreda, 14. 5.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Pravljice iz vsega sveta — 9.30 Operetni zvoki — 10.15 Človek v družbi — 11.00 Godci, zaigrajte — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Pogovor o znanstvenih knjigah — 15.15 Koroško pesništvo
—	15.30 Koroška včeraj in danes — 16.00 Venček melodij — 16.45 Na obisku v studiu Koroška — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Bocenske trgovinske ladje na vseh morjih — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 15. 5.: 6.35 Vesel jutranji pozdrav — 7.35 Koncert za praznik — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav —
8.15	Prišel je maj — 9.00 Pomlad v Sorentu — 10.00 Pomenek ob kavi — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste
—	13.10 Deželni razgled — 13.20 Glasbeni desert —
13.45	Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 15.30 Pastorki gracij — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Parada ob čajanki — 18.30 Majski pozdrav
—	19.00 Praznični šport — 19.30 Knjižni molj In kakteja — 20.10 Zveneča Avstrija.
Petek, 16. 5.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Veliki prizor — 9.30 Na poti po štajerskem — 10.05 Cestni promet in tl — 10.15 O temeljih države — 11.00 Gradiščanski zvoki — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Literatura iz štajerske — 17.10 Glasba ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in za-
bavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.20 Pogovor čez mejo — 22.25 Preko meja.
SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 10. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 11. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 12. 5.: 14.15 Informacije — Za našo vas
—	18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 13. 5.: 14.15 Informacije — Koroška kronika
—	Slovenske popevke — športni mozaik.
Sreda, 14. 5.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo
—	Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (posnetki s koncerta Kernjakovih pesmi).
četrtek, 15. 5.: 7.00 Mariji čast in slava (koncert Marijinih ljudskih pesmi).
Petek, 16. 5.: 14.15 Informacije — češke godbe na pihala — Kulturna panorama.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestilo — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 10. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Dela Lucijana M. Škerjanca — 12.40 Narodne pesmi iz Slavonije — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek
—	17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje zbor ..Grafika" iz Ljubljane — 18.15 Vsako soboto „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Lado Leskovar —
20.00	Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence
—	23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 11. 5.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske
proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 —
10.05	še pomnite, tovariši: Za Trstom in Gorico še na Koroško — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila
—	11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba
—	13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Novi ansambli domačih viž — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi —
14.30	Humoreska tedna — 15.05 Pester spored operne
Sobota, 10. 5.: 15.30 Za otroke — 16.05 Beatclub —
16.35	Za družino — 17.05 Kultura aktualno — 17.30 Tedenski obzornik — 18.00 Nogometna tekma Nemčija — Avstrija — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar —
20.06	Šport — 20.15 Dober večer v Avstriji — 21.30 športni žurnal — 22.00 čas v sliki — 22.10 Vozovnica za onostranstvo.
Nedelja, 11. 5.: 15.45 70 let trgovinske visoke šole
—	16.15 Za otroke — 16.40 V deželi medvedov — 17.05 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Shakespeare: Julij Cezar — 22.00 čas v sliki.
Ponedeljek, 12. 5.: 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Komisar — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.25 Čas v sliki — 22.35 šansoni Charlesa Aznavoura.
Torek, 13. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Nekdaj — 21.00 Gledališče in diskusija — 23.10 čas v sliki.
Sreda, 14. 5.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Avstrijska državna pogodba — 11.00 Telešport —
12.00	77-Sunset-Strip — 16.30 Za otroke: Kaznovani hrošč — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Samotni otok — 18,00 En Francaise — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mestni razgovori — 21.15 Dinamit, film — 22.40 čas v sliki, četrtek, 15. 5.: 16.00 Za otroke: Zajček in vodnjak
—	16.10 Juzuf, vodni nosač — 16.40 Lov Aljoške —
17.35	Potepuhi v živalskem svetu — 18.00 človek v vesolju — 18.25 Razbiti okovi — 18.55 S skrito kamero
—	19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Sayonara, film — 22.40 Čas v sliki.
Potok, 16. S.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Denar In življenje — 11.00 Grešni kozel — 17.30 Nogometna tekma — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Risarji vabijo v variete — 21.15 časovni dogodki — 22.15 čas v sliki.
Sadna drevesca vseh vrst — žeipljlna in sllvna po možno znižanih cenah — jagodižje In vinske trte odda|a
drevesnica
MARKO POLZER p. d. Lazar pri $t. Vidu v Podjuni
Ponedeljek, 12. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Skladbe Georgesa Gershvvina
—	12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 17.05 Iz opere »Janko in Metka" —
18.35	Mladinska oddaja — 19.15 Trio Vitala Ahačiča —
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —
22.15	Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevcf zabavne glasbe.
Torek, 13. 5.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9,25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje baritonist Leonard Warren — 12.40 Slovenske narodne pesmi
—	14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana —
18.15	V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Radijska igra
—	21.00 Pesem godal — 21.15 Deset glasov, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 PlesnT orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd, Zagreb in Novi Sad.
Sreda, 14. 5.: 8.08 Dvorakove skladbe — 8.55 Pisar* svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavna glasba — 9.45 Pesmi o morju in z morja — 12.10 Arthur Rubinstein igra Liszta — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Naši glasbeni umetniki izvajajo skladbe Mauricea Ravela — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Ansambel Štirje kovači — 20.00 Ti in opera - 22.15 S festivalov jazza
—	23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov.
četrtek, 15. 5.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz opere »Deseti brat" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Pianist Pavel šivic — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Metka Štok — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer
—	22.15 Sodobna francoska glasba — 23.00 V gostetv pri tujih radijskih postajah — 23.30 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe.
Petek, 16. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Iz starejše glasbe — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Koncert zabavne glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature in folklore — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Aram Hača-turjan dirigira svoja dela — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe.
Sobota, 10. 5.: 9.35 Šolska oddaja — 14.30 Tekmovanje v tenisu — 16.00 Prenos športnega dogodka —-
17.45	Po domače — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Jugoslovanska revolucija ser. film — 20.00 Dnevnik —
20.35	Magazin, zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Maščevalci, ser. film —
22.40	Kažipot — 23.00 Poročila.
Nedelja, 11. 5.: 9.05 Poročila — 9.10 Narodna glasba
9.40	Kmetijska oddaja — 10.30 Po poteh partizanske Ljubljane — 11.15 Otroška matineja — 12.00 Kažipot
—	18.15 Trio, angl. film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon —• 21.35 Športni pregled — 22.00 Dnevnik.
Ponedeljek, 12. 5.: 9.3? šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina —
17.15	Kulturna panorama — 17.45 Tiktak, velika doktorska pravljica — 18.00 Po Sloveniji — 18.30 Zdravstvena oddaja — 18.50 Godala v ritmu — 19.20 25 let službe Javne varnosti, reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.35 Adam in Eva, drama — Glasbena oddaja — Poročila.
Torek, 13. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina —
17.45	Risanka — 18.00 Ostržek, film za otroke — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Novosti iz Studia 14 19.05 Turistični vodič — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sreča, franc, film — Jazz — Poročila.
Sreda, 14. 5.: 16.00 Madžarski pregled — 16.30 Ra-stimo, oddaja za otroke — 17.15 En francais — 17.30 Velika pustolovščina, poljud. znanstveni film — 18.00 Nogometna tekma — 20.00 Dnevnik — 20.35 Niti našega življenja, mladinsko tekmovanje — 21.35 Ekraf> na ekranu — 22.35 Poročila.
Četrtek, 15. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina
—	11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne zobrazbe — 17.45 Pionirski dnevnik
—	18.15 Naši zbori — 18.45 Turobna jesen, ser. filn^
—	19.40 Mednarodna nogometna tekma — 20.30 Dnevnik — 20.45 Nadaljevanje prenosa nogometne tekmo
—	21.25 Mali oglasi, nevesta — 22.30 Poročila.
Potek, 15. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa, polj. ser. film —
18.15	Dlapazon, glasbena oddaja — 19.00 Nemirno stoletje Ptujsko gimnazije — 19.45 Pet minut za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Al Capone, amer. fll*1*
—	22.20 Veš. vem — 23.50 Poročila.
AVSTRIJA
reLevizu a
JUGOSLAVIJA