Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 88 Kristina ONUFRIJA Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni Članek se ukvarja z demografskimi vprašanji za potrebe prostor- skega načrtovanja na občinski ravni. Prostorsko načrtovanje mora upoštevati tudi socialne in družbene vidike, ki vplivajo na razvoj v prostoru. Poznavanje in pravilno razumevanje stanja in razvojnih teženj prebivalstva v določenem območju ter kritično vrednotenje demografskih projekcij (ki so vedno rezultat določenih predpostavk) vodi h kakovostnemu prostorskemu načrtovanju. Namen prispevka je opozoriti na potrebnost demografskih analiz na občinski ravni prostorskega načrtovanja in potrebnost njihovega razumevanja pri pripravi prostorskih aktov. S pomočjo veljavne zakonodaje, teoretskih izhodišč in primerov strokovnih podlag v praksi so navedene vsebine demografske študije za potrebe občinskega prostorskega načrtova- nja (s poudarkom na potrebah po stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo). Posamezne vsebine, predvsem demograf- ske projekcije, so natančneje obravnavane, in sicer na primeru občine Škofja Loka. Članek je nastal na podlagi magistrskega dela z naslovom »Strokovne osnove s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni« (2010), ki je bilo izdelano pod men- torstvom dr. Lojzeta Gosarja v okviru Interdisciplinarnega podiplom- skega študija prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Prispevek naj bi pripomogel k primernemu dopolnjevanju med demografskim pristopom v ožjem smislu in interdisciplinarnim strokovnim vrednotenjem za ocenjeva- nje potreb po stanovanjih in opremljanju z družbeno infrastrukturo. Ključne besede: demografija, demografska projekcija, demografska študija, strokovna podlaga, prostorsko načrtovanje, občina, Škofja Loka, Slovenija 1 Uvod 1.1 Predstavitev problema Demografska študija je pomemben element analize v postop- ku občinskega prostorskega načrtovanja, vendar veljavna za- konodaja s tega področja trenutno tako v zakonskih kot tudi podzakonskih aktih ne predpisuje obvezne izdelave demograf- skih strokovnih podlag, temveč potrebnost in njihovo vsebino prepušča strokovni presoji prostorskih načrtovalcev. Obvezne sestavine prikaza stanja prostora kot edine obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov so z vidika demografije zelo splošne (le navedba števila prebivalcev brez predpisane ustrezne demografske analize). Predhodna zakonodaja iz leta 2003 (zakon o urejanju prostora) je v uredbo o vsebini poročila o stanju na področju urejanja prostora ter minimalnih enotnih kazalnikih, ki se sicer ni uvrščala med strokovne podlage, zelo natančno vključila demografsko analizo (brez projekcij), ven- dar ni nikoli zaživela (tudi zaradi kratke veljavnosti zakona). Najstarejša zakonodaja iz leta 1984 (zakon o urejanju prostora in zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) pa je v podzakonskih predpisih zelo natančno uredila vključenost demografije v strokovne podlage za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih načrtov (analiza možnosti dolgoročnega in ana- liza možnosti srednjeročnega razvoja); pri pripravi izvedbenih prostorskih aktov pa se je podzakonski predpis skliceval na strokovne študije, izdelane za potrebe priprave dolgoročnega in srednjeročnega načrta. Strokovna literatura pa ne glede na vrsto prostorskega akta predpisuje izdelavo ustrezne demograf- ske študije, vključno z demografskimi projekcijami. V praksi to pomeni, da strokovne podlage pogosto, tudi če so dejansko potrebne, niso izdelane. Na podlagi konkretnih pri- merov v praksi ocenjujemo, da je trenutno demografska študija (kot samostojna študija za občino) redko izdelana, pogosto je izdelana v okviru vsebinsko širše strokovne podlage s podro- čja poselitve. Študija pri pripravi prostorskega akta pogosto ni upoštevana in zadosti le kriteriju izdelave oziroma (v pri- meru izdelanih demografskih projekcij) pogosto ni strokovno uporabljena pri pripravi prostorskega akta. Kot primer nave- dimo projekcije prebivalstva za občino, ki upoštevajo različne predpostavke prihodnjega gibanja demografskih parametrov (naravna rast, migracijski saldo). Te projekcije pomenijo napo- ved prihodnjega stanja ali razvoja prebivalstva samo, če bodo obveljali demografski parametri, ki so bili pri izračunu upora- bljeni. Rezultati teh projekcij so lahko zelo koristni, vprašanje pa je, ali jih lahko uporabimo tudi kot planski cilj. V praksi se namreč včasih dogaja, da se projekcije, ki so bile izračuna- Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 89 ne le kot opozorilo, kam vodijo določeni demografski trendi, uporabijo kot planski cilj. Na primer širitev stavbnih zemljišč v prostorskem načrtu občine sledi demografski projekciji, iz- računani ob predpostavki visokih notranjih priselitev v občino (ne glede na stvarno presojo o mogočem poselitvenem razvoju v občini, ki je lahko popolnoma drugačen). Prepogosto je izdelava študije vezana na potrebe po stanova- njih, premalo pa se upošteva uporabnost demografskih študij (in projekcij) za potrebe po zagotavljanju družbene infrastruk- ture. V takih primerih je podlaga, ki naj bi zagotavljala kakovo- stne rešitve, sama sebi namen, zahteva veliko časa za pripravo in tudi finančno obremeni pripravljavca prostorskega akta. Na podlagi zgoraj navedenega bi bilo smiselno predpisati ob- veznost izdelave demografske študije za potrebe priprave ob- činskih prostorskih aktov in obvezno metodologijo (enotne kazalnike) za izdelavo strokovne podlage. 1.2 Namen prispevka Na podlagi praktičnega primera izdelave demografske študije za občino Škofja Loka (ki vsebinsko v članku ni v celoti pri- kazana) so v članku navedena navodila za izdelavo tovrstne študije kot podlage za usmerjanje demografskega razvoja v občini v prihodnjih desetletjih, in sicer na podlagi ugotovi- tve obstoječega demografskega stanja, demografskih trendov, analize različnih sestav prebivalstva in demografskih projek- cij. Prikazani so okviri, ki bi prostorskim načrtovalcem lahko služili pri načrtovanju poselitvenega razvoja občine v bližnji prihodnosti. Predstavljene so ključne vsebine za izdelavo demo- grafske študije na ravni občinskega prostorskega načrtovanja, s posebnim poudarkom na izračunu demografskih projekcij. S tem je prikazan vpliv demografskih značilnosti občine na funkcijo oziroma rabo prostora, predvsem na potrebe po sta- novanjih in na opremljenost z družbeno infrastrukturo. Občino Škofja Loka sestavlja 62 naselij; po zadnjih objavljenih podatkih (1. januar 2011) ima 22.713 prebivalcev in se uvršča med prebivalstveno večje občine (15. mesto v Sloveniji med vsemi občinami). 2 Vsebina demografske študije Vsebine kakovostne demografske študije za potrebe priprave občinskih prostorskih aktov (s poudarkom na potrebah po stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo) so[1]: • osnovni podatki o občini in metodološka pojasnila; Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni Slika 1: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na število prebivalcev 30. 6. 2008 Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 90 • število prebivalcev v občini in naseljih; • indeks gibanja števila prebivalcev v občini in naseljih; • naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva v občini in naseljih; • osnovne skupine prebivalstva v občini; • gostota prebivalstva v občini in naseljih; • spolna in starostna sestava prebivalstva v občini in na- seljih; • izpeljani demografski kazalniki v občini, kot so: izobra- ževanje in izobrazbena sestava, institucionalno varstvo starejših oseb, delovno aktivno prebivalstvo in brezpo- selnost, delovne migracije; • drugi ekonomski kazalniki v občini, kot na primer osno- va za dohodnino, povprečna mesečna plača na zaposleno osebo; • analiza družin in gospodinjstev v občini; • analiza stanovanj in ocena potreb po stanovanjih v občini; • primerjava demografskih značilnosti v občini s Slovenijo; • ocena prostih stavbnih zemljišč v občini in ocena prebi- valstvene kapacitete teh zemljišč; • izračun demografskih projekcij za občino (različne vari- ante: po naravni rasti, z upoštevanjem selitev). Pri izdelavi demografske študije je ob obravnavi navedenih vse- bin treba stremeti k čim nazornejšemu prikazu podatkov, kar pomeni, da se je (poleg opisne metode) smiselno posluževati tudi prikazov v obliki preglednic in grafikonov, pri obravnavi po naseljih občine pa tudi prikazov na kartah. Prikaže se stanje in (glede na dostopnost statističnih podatkov) tudi spremem- be glede na preteklo časovno obdobje (običajno zadnjih 10 let), in sicer na ravni občine oziroma (glede na dostopnost statističnih podatkov) na ravni posameznih naselij v občini. Vključi se tudi primerjavo občinskega podatka s podatkom na državni ali regijski ravni. 2.1 Glavne vsebine demografske študije Demografsko analizo pričnemo z analizo števila prebivalcev. Poudari se največje naselje v občini po številu prebivalcev (nje- gov delež glede na skupno število prebivalcev v občini). Vsa naselja se glede na število prebivalcev razvrstijo v velikostne razrede, ki so odvisni od razpona med največjim in najmanjšim naseljem. Slika 1 prikazuje tako razvrstitev naselij na primeru občine Škofja Loka. Ker število prebivalcev prikaže le absolutno vrednost, ne pa tudi spremembe v odnosu na naselje in ostala naselja v občini, K. ONUFRIJA Slika 2: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalcev v obdobju 2002–2008 Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 91 se izračuna tudi indeks gibanja števila prebivalcev, in sicer za krajše časovno obdobje (na primer 10 let) kot prikaz novej- šega demografskega gibanja in za daljše obdobje (na primer 30 let), ki pokaže, kakšen je dolgoročni prebivalstveni razvoj naselij. Pomembno je, da vrednosti indeksa pravilno razumemo in združujemo v skupine. Določitev razredov je odvisna od dolžine obdobja, za katero je izračunan indeks. Na sliki 2 je na primeru občine Škofja Loka prikazana razvrstitev naselij glede na indeks gibanja števila prebivalcev v obdobju 2002–2008. Za temeljito demografsko analizo pa ne zadošča le prikaz spre- membe skupnega števila prebivalcev, temveč je potrebna tudi analiza naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva, s katero lahko bistveno bolj kakovostno ocenjujemo dosedanje gibanje števila prebivalcev in tudi lažje postavljamo hipoteze o priho- dnjih spremembah. V demografski študiji se lahko obravnavajo ti demografski kazalniki: • absolutno število živorojenih in umrlih, • absolutni naravni prirast, • število rojenih oziroma umrlih na 1.000 prebivalcev, • naravni prirast na 1.000 prebivalcev, Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni Slika 3: Naravni prirast prebivalstva v občini Škofja Loka v obdobju 1995–2007 (vir: Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah – Podatkovni portal SI-STAT) Slika 4: Selitveni saldo v občini Škofja Loka v obdobju 1995–2007 (vir: Selitveno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah – Podatkovni portal SI-STAT) • število rojenih na 1.000 žensk v starosti 15–49 let (rodno obdobje), • absolutno število priseljenih in odseljenih, • selitveni prirast po vrstah migracij (zunanje, notranje, skupaj), • selitveni prirast na 1.000 prebivalcev (po vrstah migracij). • Sliki 3 in 4 na primeru občine Škofja Loka prikazuje- ta absolutni naravni prirast in selitveni saldo v obdobju 1995–2007. Pri analizi naravnega in selitvenega gibanja po naseljih se poka- žejo zakonitosti oziroma razlike med naselji, ki iz povprečja za občino niso razvidne in so pri nadaljnjem prostorskem usmer- janju naselja lahko zelo pomembne. Ker gre za obravnavo po naseljih, ki zaradi manjšega števila prebivalcev glede na skupno število v občini izkazujejo večja prebivalstvena nihanja, se pri obravnavi upošteva določeno časovno obdobje (na primer 10 let). Navede se naselja, ki so se v absolutnem številu v desetle- tnem obdobju po naravni oziroma selitveni poti najbolj pove- čala, in naselja, ki so se po naravni oziroma selitveni poti naj- bolj zmanjšala. Za vsako leto desetletnega obdobja se izračuna naravni oziroma selitveni prirast ter upad na 1.000 prebivalcev. Iz izračunanih podatkov se za potrebe obravnave po naseljih iz- računa letno povprečje naravnega oziroma selitvenega prirasta in upada na 1.000 prebivalcev v desetletnem obdobju, kar se prikaže tudi na karti (slika 5 na primeru občine Škofja Loka). Poleg gibanja števila prebivalcev je za značilnosti in razvoj na- selja pomembna tudi sestava prebivalstva, in sicer predvsem starostno-spolna sestava, s katero dosedanji demografski ra- zvoj bistveno vpliva tudi na prihodnjega. Pravimo, da sedanja starostno-spolna sestava prebivalstva pomeni demografski po- tencial, ki ga prikaže starostna piramida prebivalstva. Ob enaki rodnosti in umrljivosti na dveh območjih lahko v območju z visokim deležem mlajšega prebivalstva (predvsem žensk v rodni dobi) pričakujemo večje število rojstev kot v območju s prevlado starejšega prebivalstva. V demografski študiji se lahko prikažejo ti demografski ka- zalniki in podatki: • koeficient starostne odvisnosti prebivalstva občine (z njim merimo starostno odvisnost mladega, starega ali mladega in starega prebivalstva skupaj glede na delovno sposobno prebivalstvo); • povprečna starost prebivalstva; • indeks staranja (indeks starosti); • delež prebivalstva občine po izbranih starostnih skupi- nah, kar prikaže prebivalstvo posameznih izpeljanih pre- bivalstvenih skupin, ki so pomembne z vidika prostorske- ga načrtovanja (kot na primer predšolski in osnovnošolski otroci, srednješolci, študentje, ženske v rodni dobi, delov- ni kontingent, upokojenci in podobno); Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 92 K. ONUFRIJA Slika 5: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni selitveni prirast oziroma upad na 1.000 prebivalcev v obdobju 1998–2008 • razvrstitev naselij glede na delež ženskega prebivalstva v starosti 15–49 let, to je v rodnem obdobju (prikaz na karti); • izdela se starostna piramida, ki omogoča hitro primerja- vo posameznih starostnih generacij (slika 6 na primeru občine Škofja Loka); • koristen podatek dobimo tudi s primerjavo števila pre- bivalcev po spolu v posameznih starostnih skupinah (na primer število žensk v starostni skupini 20–29 let in šte- vilo deklic v starosti 0–9 let za občino), ki hitro pokaže, v kolikšni meri mlajše generacije pokrivajo starejše. Primer za občino Škofja Loka kaže, da so bile po podatkih za leto 2008 v starostni skupini 20–29 let 1.703 ženske, deklic v starosti do 9 let pa je bilo 1.207, kar je 496 manj in pomeni, da bo čez 20 let 496 žensk manj v najbolj rodni dobi. Brez izdelave projekcije prebivalstva lahko vidimo, da bo število prebivalcev po naravni poti upadalo. Ob koncu analitičnega poglavja demografske študije je smisel- no izdelati tabelarični pregled primerjave nekaterih značilnih demografskih kazalnikov v občini s Slovenijo. S tem izlušči- mo glavne razlike demografskih razmer v občini v primerjavi s Slovenijo, kar je mogoče koristno uporabiti pri postavitvi hipotez za izračun projekcij prebivalstva, zlasti če ni na voljo na primer podatka za celotno stopnjo rodnosti, ki je eden od vhodnih podatkov za izračun projekcije. Tako se lahko primer- ja podatek o številu rojenih in umrlih na 1.000 prebivalcev, na- ravni in selitveni prirast na 1.000 prebivalcev, indeks staranja, koeficient starostne odvisnosti prebivalstva. Iz preglednice 1 je razviden primer za občino Škofja Loka. Slika 6: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka na 30. 6. 2008 (vir: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu – Podatkovni portal SI-STAT) Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 93 V demografski študiji se izdela tudi ocena prostih stavbnih zemljišč za stanovanjsko pozidavo in oceni demografski poten- cial teh zemljišč (izhajajoč iz prostora). Ocena prostih stavbnih zemljišč se izdela na podlagi namenske rabe stavbnih zemljišč v veljavnem prostorskem planu občine in evidence dejanske rabe zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Demografski potencial teh zemljišč se dobi tako, da se vsem potencialnim zemljiščem pripiše gostota v preb./ ha. Demografski potencial, izhajajoč iz sedanje sestave prebi- valstva, pa dobimo s projekcijo prebivalstva po naravni rasti. Navedena potenciala (prostorski in demografski) se med seboj primerjata. Bilanca na primeru občine Škofja Loka je pokazala, da je pro- stih 122,7 ha stavbnih zemljišč za stanovanja (od teh približno 30 ha na območju za dolgoročno širitev mesta) in dodatnih 36,5 ha na območjih tako imenovane razpršene poselitve. Treba je poudariti, da gre za teoretično kapaciteto prostora, dejansko ta fond zaradi različnih omejitev (razdrobljenost la- stništva, že formirane gradbene parcele, tipologija naselja in nefleksibilnost trga nepremičnin) morda nikoli ne bo izkori- ščen. Pri izračunu je bila uporabljena gostota 30 preb./ha za območja razpršene poselitve, 50 preb./ha za ostala zazidljiva območja ter 100 preb./ha za območje dolgoročne širitve me- sta. Navedene gostote se v načrtovalski praksi uporabljajo kot realne gostote, normativi gostot v strokovni literaturi so tudi višji. Prebivalstvena kapaciteta v območjih razpršene poselitve je tako ocenjena na 1.095 prebivalcev, v ostalih zazidljivih ob- močjih na 4.635 prebivalcev in še dodatnih 3.000 prebivalcev na območju za dolgoročno širitev mesta, skupaj v občini Škofja Loka torej na 8.730 prebivalcev. 3 Demografske projekcije 3.1 Demografske projekcije v prostorskem načrtovanju Projekcija prebivalstva je izračun prihodnjega števila in sestave prebivalstva, ki je praviloma izdelan v več variantah. Prikazuje nadaljnje spreminjanje števila prebivalcev po starosti in spolu glede na predpostavke oziroma hipoteze prihodnjih sprememb rodnosti, smrtnosti in migracij. Njen pomen v prostorskem Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni Občina Škofja Loka Slovenija rast števila prebivalcev 1953–1961 (v %) 14 8,5 rast števila prebivalcev 1961–1971 (v %) 16 8,5 rast števila prebivalcev 1971–1981 (v %) 6 9,5 rast števila prebivalcev 1981–1991 (v %) 16 4 rast števila prebivalcev 1991–2002 (v %) 4 3 rast števila prebivalcev 2002 – 30. 6. 2008 (v %)* 2,5 4 število rojenih/1.000 prebivalcev leta 2007 11,7 9,8 število rojenih/1.000 prebivalcev 1997–2007 11,0 9,1 število umrlih/1.000 prebivalcev leta 2007 7,4 9,2 število umrlih/1.000 prebivalcev 1997–2007 7,1 9,4 naravni prirast/1.000 prebivalcev leta 2007 4,3 0,6 naravni prirast/1.000 prebivalcev 1997–2007 3,9 0,3 število rojenih/1.000 žensk v starosti 15–49 let leta 2007 47,0 40,5 celotna stopnja rodnosti leta 2008 1,60 1,53 celotna stopnja rodnosti 1999–2008 1,50 1,28 selitveni saldo/1.000 prebivalcev leta 2007 1,7 7,1 selitveni saldo s tujino/1.000 prebivalcev 1997–2007 1,3 1,8 skupni prirast/1.000 prebivalcev leta 2007 6,0 7,7 skupni prirast/1.000 prebivalcev 1997–2007 3,3 1,5 koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva 30. 6. 2008 21,8 22,9 koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva 30. 6. 2008 23,2 19,9 povprečna starost prebivalstva 30. 6. 2008 (v letih) 39,4 41,1 indeks staranja leta 2008 93,9 117,1 Preglednica 1: Primerjava nekaterih značilnih demografskih kazalnikov v občini Škofja Loka s Slovenijo Opomba: *Vira metodološko nista popolnoma primerljiva. Viri: Krajevni leksikon Slovenije (1995), Popis prebivalstva (2002), Podatkovni portal SI-STAT (Demografsko in socialno področje), Statistični letopis (2008), Celotna stopnja rodnosti, SURS. Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 94 načrtovanju je predvsem v prikazu sprememb prihodnjega števila specifičnih skupin prebivalstva (na primer starostnih skupin: 0–6 let, 7–14 let, 25–64 let, 65 let in več), ki so osnova za načrtovanje. V strokovnih gradivih za potrebe prostorskega načrtovanja je vedno uporabljen izraz projekcija, vendar je pomembno, da je izraz pravilno razumljen. Projekcije namreč vsebinsko lo- čimo na napovedi, perspektive in ciljne projekcije. Napovedi oziroma prognoze imajo značaj napovedi verjetnega stanja; povedo, kam gre razvoj prebivalstva, ter nas lahko opozarjajo na negativne razvojne težnje in potrebo po preusmeritvi teh trendov (na primer odseljevanje prebivalstva). Perspektive so projekcije, ki so izračunane v večini primerov, kadar uporablja- mo izraz projekcija. So napovedi prihodnjega stanja ob določe- nih predpostavkah, torej samo, če bodo obveljali demografski parametri, ki so bili uporabljeni pri izračunu. Ciljne projekcije pa povedo, kakšna demografska gibanja bi bila potrebna, da bi bil cilj, ki si ga zastavimo, dosežen. (Gosar idr., 2006) Za potrebe izračuna demografskih projekcij postavimo hipo- tezo o smrtnosti in rodnosti oziroma (v primeru izračuna projekcije z upoštevanjem selitev) tudi hipotezo o migraci- jah. Lahko predvidimo naraščajočo, konstantno ali padajočo smrtnost, rodnost oziroma migracije. Najpreprostejša je kon- stantna skozi celotno projekcijsko obdobje. Izračun projekcij prebivalstva na ravni občine vendarle zahteva drugačen pristop, ker nekateri izmed kazalnikov, ki jih potrebujemo za oprede- litev hipotez, niso dostopni na ravni občine (predvsem zaradi velikih razlik med občinami glede na število prebivalcev). Za pravilen izračun določenih kazalnikov je potrebna določena velikost populacije, na primer izračun celotne stopnje rodnosti je odvisen od števila rojenih v občini; v nekaterih občinah pa je v posameznem letu zelo malo rojstev ali jih celo ni. Zato pri izračunu projekcij pogosto upoštevamo kazalnike, ki jih statistika navaja za raven države. Rezultati projekcij (ne glede na izbrane kazalnike za postavitev hipotez) so močno odvisni od izhodiščne starostno-spolne sestave prebivalstva, ki pa je v vsaki občini drugačna. Običajno izračunamo projekcijo po naravni rasti, ki pred- postavlja, da ni selitev oziroma da je selitveni saldo enak 0; izdelamo jo lahko v več variantah glede na hipotezo o rodnosti. Tovrstna projekcija se izračuna za prebivalstveno manjše obči- ne, za prebivalstveno večje občine pa izdelamo tudi projekcijo prebivalstva z upoštevanjem selitev, in sicer v več variantah glede na hipotezo o migracijah. Podlaga za izračun projekcije z upoštevanjem selitev je projekcija po naravni rasti, ki ji dodamo neto selitveni saldo po posameznih letih in starostno-spolno sestavo migrantov. Variante projekcij izračunamo, da ugotovimo, kako na prebi- valstvene spremembe vplivajo določeni demografski kazalniki (na primer višja rodnost, močnejše priselitve). Pri pripravi variant izhajamo iz analize obstoječega demografskega stanja, demografskih trendov (in opredelitve do njih) in ciljev priho- dnjega prebivalstvenega razvoja, ki si jih zastavimo. Običajno izhodišče je, da se pozitivni trendi nadaljujejo tudi v prihodnje, negativne trende pa se poskuša preusmeriti (na primer močno odseljevanje). Rezultati izračuna projekcij se izdelajo v obliki preglednice, ki omogoča nadaljnjo obdelavo podatkov in prikaz z grafikoni. Pomembno je, da je v preglednici prikazano skupno število prebivalcev (po spolu) v vsakem posameznem letu, za kate- ro je projekcija izračunana, in število prebivalcev posameznih značilnih starostnih skupin (po spolu), ki so pomembne v prostorskem načrtovanju (dojenčki, jasli, vrtec, osnovna šola, srednja šola, fakulteta, delovni kontingent, upokojenci, najsta- rejše prebivalstvo in podobno), in sicer: 0–1 leta, 2–3 let, 4–6 let, 0–6 let, 7–14 let, 0–14 let, 15–18 let, 19–24 let, 25–64 let, 65–84 let, 85–100 let, 65–100 let. Običajno se za vsak rezultat projekcije izračuna indeks na za- četno leto in prikaže v obliki preglednice, pri čemer je indeks v začetnem letu enak 100 (vrednost indeksa pod 100 pomeni upad, vrednost nad 100 pa povečanje). Za posamezne staro- stne skupine se absolutne vrednosti in tudi indeks prikaže z grafikoni, kar omogoča primerjavo med različnimi variantami projekcij. 3.2 Demografske projekcije občine Škofja Loka 3.2.1 Hipoteze za izračun demografskih projekcij Projekcije prebivalstva za občino Škofja Loka so bile izračunane za obdobje do leta 2035, kajti projekcije so zanesljive za največ 20–25 let vnaprej. Popolne projekcije prebivalstva je mogoče izdelati le za prebivalstveno večja območja, torej za občine z več kot 5.000 prebivalci (kjer je manjša možnost, da se v kateri izmed starostnih skupin pojavi vrednost 0). Projekcije so bile izračunane v štirih variantah: • varianta A – konstantna rodnost 1,5, nizke migracije: projekcija prebivalstva z upoštevanjem celotne stopnje rodnosti 1,50 in z upoštevanjem selitev (pozitivnega se- litvenega salda 40 prebivalcev letno); • varianta B – konstantna visoka rodnost 2,1136, brez migracij: projekcija prebivalstva le po naravni rasti z upo- števanjem celotne stopnje rodnosti 2,1136; • varianta C – srednja varianta (rodnosti in migracij): projekcija prebivalstva z upoštevanjem celotne stopnje rodnosti 1,60 v obdobju do leta 2015 in zvišanjem vre- dnosti na 1,70 po letu 2015 ter z upoštevanjem selitev (pozitivnega selitvenega salda 100 prebivalcev letno); • varianta D – visoke migracije, konstantna rodnost 1,5: K. ONUFRIJA Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 95 projekcija prebivalstva z upoštevanjem celotne stopnje ro- dnosti 1,50 in z upoštevanjem priselitev, ki so ocenjene na podlagi predvidenih novogradenj (in posledičnih pri- selitev) v občini, in sicer je realizacija časovno ocenjena po tej dinamiki – letni pozitivni selitveni saldo: • 50 prebivalcev do leta 2013, • 100 prebivalcev v obdobju 2014–2018, • 150 prebivalcev v obdobju 2019–2023, • 200 prebivalcev v obdobju 2024–2028, • 250 prebivalcev v obdobju 2029–2033, • brez selitev v obdobju 2034–2035. Izhodiščni podatki za izračun projekcij so bili statistični po- datki o prebivalstvu po enoletnih starostno-spolnih skupinah v občini po stanju na 31. 12. 2008. Pri izračunu vseh variant projekcij je bila upoštevana ista, kon- stantna hipoteza o smrtnosti – uporabljeni so bili starostno specifični koeficienti verjetnosti doživetja, ločeno za moške in ženske iz tablic smrtnosti prebivalstva Slovenije 2000–2002. Ker za posamezna območja Slovenije (občine) ni podrobnih podatkov o razlikah v umrljivosti prebivalstva posameznih sta- rostnih skupin, so bili uporabljeni državni podatki. Razlike v umrljivosti na 1.000 prebivalcev med posameznimi občinami nastajajo predvsem zaradi razlik v starostni sestavi prebivalstva, kar se kaže tudi pri rezultatih projekcij po naravni rasti, tudi če pri vsaki projekciji uporabimo isto hipotezo o rodnosti. Hipoteza o rodnosti je bila izražena s starostno specifičnimi koeficienti splošne rodnosti po enoletnih starostnih skupinah v Sloveniji leta 2008, in sicer z istimi za vse variante projekcij in s celotno stopnjo rodnosti. Podobno kot pri koeficientih smrtnosti lahko tudi pri koeficientih splošne rodnosti rečemo, da razlike med občinami niso velike. Podatki o celotni stopnji rodnosti na ravni občine Škofja Loka (v obdobju 1999–2008) so bili pridobljeni na Statističnem uradu RS, ki podatka o ce- lotni stopnji rodnosti za občine sicer ne izračunava in objavlja avtomatično, ker so občine po številu prebivalcev zelo hetero- gene in je v posameznih občinah zelo malo (v določenih letih tudi nič) rojstev. Za občino Škofja Loka je bilo izračunano povprečje celotne stopnje rodnosti iz podatkov za desetletno obdobje. To znaša 1,50 in je bilo uporabljeno pri izračunu va- riant A in D. Varianta C izhaja iz povprečja celotne stopnje rodnosti v zadnjih dveh opazovanih letih (2007–2008) – to je 1,60 in predvideva zvišanje celotne rodnosti na 1,70 po letu 2015. Varianta B je upoštevala stopnjo 2,1136, ki še zagotavlja preprosto obnavljanje prebivalstva in po letu 1980 v Sloveni- ji ni bila več dosežena. Pričakujemo, da se bodo vrednosti v prihodnosti nekoliko zvišale, vendar bodo še vedno pod vre- dnostmi, ki zadoščajo za obnavljanje prebivalstva. V primeru treh variant projekcij (A, B in D) je bila uporabljena hipoteza o konstantni rodnosti, v primeru variante C pa hipoteza o naraščajoči rodnosti. Hipoteza je bila izražena tudi z deležem novorojenih v staro- stni skupini 0 let, ki znaša 15 %, in s koeficientom maskuli- nitete 0,517 (kar pomeni, da je na 1.000 rojenih otrok 517 dečkov in 483 deklic). Razlike pri koeficientu maskulinitete so med posameznimi deželami izredno majhne. Hipoteza o migracijah je bila postavljena na podlagi letnega migracijskega salda in starostno-spolne strukture migrantov. Hipoteza pri izračunu variante A je pozitivni letni selitveni saldo opredelila iz povprečnega selitvenega salda v obdobju zadnjih 10 opazovanih let (1999–2008), ki znaša 36. Povprečje selitvenega salda med občinami v obdobju zadnjih 10 opazo- vanih let je bilo močno negativno (–59). Hipoteza v primeru variante C izhaja iz predpostavke, da namen izračuna projek- cije ni v prenašanju negativnih selitvenih teženj v prihodnost, zato tudi ni bilo upoštevano povprečje selitvenega salda med občinami. V letu 2004 so bile sprejete spremembe in dopol- nitve prostorskega načrta občine, s katerim je bila opredeljena večja površina zazidljivih zemljišč. Izvedbeni prostorski akt za novoopredeljena zemljišča je bil sprejet sredi leta 2005. Če upoštevamo še pridobivanje zemljišč (s strani developerjev) in pridobivanje ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, ugo- tovimo, da je do realizacije prišlo v letu 2007 (v tem letu se je močno povečalo število dovoljenj za gradnjo in število do- končanih stanovanj). Dejansko gre za časovni zamik oziroma realizacijo sprostitve večjih površin zazidljivih zemljišč v letu 2004 in glede na obstoječe večje proste površine lahko tudi v prihodnjih letih pričakujemo nekoliko močnejše selitveno gibanje – pozitivni selitveni saldo 100 prebivalcev letno. Hi- poteza pri izračunu variante D je upoštevala pozitivni selitveni saldo, ki izhaja iz predvidenih novogradenj v občini in skupno pomeni priselitev 3.800 ljudi v projekcijskem obdobju. Starostna in spolna sestava migrantov pri izračunu variant s selitvami izhaja iz desetletnega povprečja (za obdobje 1998– 2007) starosti in spola notranjih migrantov v Sloveniji (kajti podatki so dostopni le na državni ravni), ki po oceni izraža tudi sestavo priseljenih v občino Škofja Loka. Stanovanjsko vprašanje si namreč rešuje predvsem prebivalstvo v starosti med 20 in 40 letom, ki si ustvarja družino oziroma spada med mla- de družine (zato je precej visok tudi delež v skupinah otrok do 10. leta starosti). Za izračun projekcij je bilo treba deleže petletnih starostnih skupin preračunati na enoletne starostne skupine, in sicer je bila predvidena enakomerna porazdelitev po enoletnih skupinah (na primer na starostno skupino 0–4 let odpade 10,4 % vseh selitev, na posamezno skupino, na primer otroke v starosti 2 let pa 2,08 %). V starostnih skupinah 20–24 let in 25–29 let je precej večji delež žensk med migranti, kar vpliva tudi na povečanje števila rojstev. Notranje migracije so bile upoštevane, ker je število tujcev težko napovedati in je odvisno od trga dela; v glavnem gre za začasno delovno silo (glede na intenziteto dela v gradbeništvu). Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 96 K. ONUFRIJA 3.2.2 Rezultati demografskih projekcij Varianta A pri izračunu upošteva trenutne demografske trende v občini, varianta C je primer, pri katerem poskušamo trenutne trende preusmeriti oziroma izboljšati. Projekcija z upošteva- njem močnejšega selitvenega salda (varianta D), ki ima sicer podlago v obstoječih zazidljivih zemljiščih, pa je vprašljiva z vidika, ali si tolikšen obseg selitev lahko dovolimo z vidika komunalne oskrbe in ali je sploh realna izvedba vseh upošteva- nih predvidenih novogradenj. Projekcija po naravni rasti brez upoštevanja selitev, vendar z višjo stopnjo celotne rodnosti (varianta B) pa je prikaz, kaj pomeni zviševanje rodnosti v razmerju do močnejših priselitev (varianta D). Primerjava variant demografskih projekcij pokaže, da število prebivalcev občine Škofja Loka (slika 7) po varianti A v letu 2035 ne bo doseglo števila prebivalcev v izhodiščnem letu (890 ljudi manj). Pri varianti B bo število prebivalcev v končnem letu nekoliko višje od števila v izhodiščnem letu (za 143 ljudi). Projekcija prebivalstva po varianti C kaže, da bo število prebi- valcev stalno naraščalo in to močneje kot pri varianti B (1.730 ljudi več v letu 2035). Najmočnejšo rast števila prebivalcev pa prikazuje projekcija po varianti D, vendar je naraščanje mogoče opaziti le med priselitvami, opazni pa so tudi prehodi v letih, v katerih se poveča število priselitev (2.211 ljudi več v letu 2035). Za starostno skupino 0–6 let (slika 8) velja, da bo največje število otrok v tej starosti po varianti projekcije B leta 2015, ko bo število otrok preseglo število iz leta 2008 za 666 oziroma po varianti C v letih 2017 in 2018 (227 otrok več kot leta 2008). V letu 2035 bo število otrok v tej starosti najvišje pri varianti B (za približno 2,7 % več kot v letu 2008). Po varianti A pa bo število precej nižje kot v izhodiščnem letu projekcije (384 manj). Število otrok v starosti 7–14 let (slika 9) se bo do leta 2035 najbolj povečalo pri variantah projekcij B in C. Število bo rastlo do leta 2023 oziroma 2025, ko bo kar 851 otrok več po varianti B oziroma 450 otrok več po varianti C kot v izhodiščnem letu projekcije. V letu 2035 bo število otrok te starosti po varianti A za 243 otrok nižje kot v izhodiščnem letu projekcije. Število prebivalcev v starostni skupini 25–64 let (slika 10) se bo do leta 2035 povečalo po variantah projekcij C in D, to- rej projekcij z močnejšim doseljevanjem, pri katerih se pokaže vpliv priselitev (priseljeno prebivalstvo se sčasoma postara). Tudi zmerno priseljevanje ne more prispevati k ohranjanju sedanjega števila prebivalcev, ampak nazadovanje števila pre- bivalcev le nekoliko ublaži; to se pokaže pri varianti A. Število prebivalcev v starosti nad 65 let (slika 11) bo stalno naraščalo in se bo do leta 2035 močno povečalo v vseh vari- antah projekcij (skupno za 29–37 %) – najbolj pri variantah D in C (za 1.286 oziroma 1.243 ljudi). 3.2.3 Uporaba rezultatov demografskih projekcij Po varianti A bo upadlo skupno število prebivalcev in število prebivalcev starostnih skupin do 65 let, močno pa se bo po- Slika 8: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 0–6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (vir: lasten izračun) Slika 9: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 7–14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (vir: lasten izračun) Slika 7: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebival- cev občine Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (vir: lasten izračun) 96,0 98,0 100,0 102,0 104,0 106,0 108,0 110,0 112,0 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 2 0 1 6 2 0 1 7 2 0 1 8 2 0 1 9 2 0 2 0 2 0 2 1 2 0 2 2 2 0 2 3 2 0 2 4 2 0 2 5 2 0 2 6 2 0 2 7 2 0 2 8 2 0 2 9 2 0 3 0 2 0 3 1 2 0 3 2 2 0 3 3 2 0 3 4 2 0 3 5 A B C D in de ks 2 00 8 = 10 0 leto 70,0 80,0 90,0 100,0 110,0 120,0 130,0 140,0 150,0 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 2 0 1 6 2 0 1 7 2 0 1 8 2 0 1 9 2 0 2 0 2 0 2 1 2 0 2 2 2 0 2 3 2 0 2 4 2 0 2 5 2 0 2 6 2 0 2 7 2 0 2 8 2 0 2 9 2 0 3 0 2 0 3 1 2 0 3 2 2 0 3 3 2 0 3 4 2 0 3 5 A B C D in de ks 2 00 8 = 10 0 leto 80,0 90,0 100,0 110,0 120,0 130,0 140,0 150,0 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 2 0 1 6 2 0 1 7 2 0 1 8 2 0 1 9 2 0 2 0 2 0 2 1 2 0 2 2 2 0 2 3 2 0 2 4 2 0 2 5 2 0 2 6 2 0 2 7 2 0 2 8 2 0 2 9 2 0 3 0 2 0 3 1 2 0 3 2 2 0 3 3 2 0 3 4 2 0 3 5 A B C D in de ks 2 00 8 = 10 0 leto Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 97Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni večalo število prebivalcev, starejših od 65 let. Varianta B, ki upošteva zvišano rodnost, ne more zagotoviti večjega poveča- nja skupnega števila prebivalcev, kakor tudi ne števila prebi- valcev, starih 25 do 64 let. Rezultati variante D, ki upošteva povečan obseg doseljevanja, kažejo, da se bo število prebivalcev vseh starostnih skupin (izjema je najmlajša starostna skupina) povečalo. Varianta C pa v primerjavi z varianto D kaže večje povečanje števila mlajšega prebivalstva in manjše povečanje števila starejšega prebivalstva, zato bi bilo za dimenzioniranje potreb po družbeni infrastrukturi (kajti ugodni prostorski po- goji imajo povratni učinek na demografski razvoj) smiselno upoštevati to varianto projekcije. Leta 2035 bo po varianti projekcije C v občini živelo 1.730 prebivalcev več, skupno število prebivalcev pa se bo najbolj povečalo po varianti D (leta 2033 bo 2.399 prebivalcev več kot leta 2008). Ocena prebivalstvene kapacitete v območjih prostih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je pokazala, da je prebivalstvena kapaciteta celo večja (ocenjena na 5.730 prebivalcev oziroma še dodatnih 3.000 prebivalcev na območju za dolgoročno širitev mesta). Pri pripravi prostorskih aktov je zato treba večjo pozornost nameniti zagotovitvi družbene in komunalne infrastrukture, ne pa stanovanjski gradnji. Podatki za varianto C so pomemben vhodni podatek pri pri- pravi prostorskega akta. Opozorijo nas, da lahko kmalu priča- kujemo povečane potrebe po vrtcih, ki bodo naraščale vse do leta 2018 (227 otrok več), in nekoliko pozneje tudi po osnov- nih šolah vse do leta 2025 (450 otrok več), ko bodo potrebe precej večje, kot so trenutno. Število prebivalcev, ki so delovni kontingent, se bo do končnega leta projekcije povečalo za 250 ljudi. Opazimo pa lahko močno povečanje števila prebivalcev v starosti nad 65 let, kar opozarja na dodatne potrebe po oskrbi starejših občanov (1.243 ljudi več v letu 2035). V prihodnjih desetih letih (do leta 2020) bo treba računati na izgradnjo novega vrtca (za približno 220 otrok oziroma upoštevati bo treba še prosta mesta v vrtcih). Proste kapacitete v osnovnih Slika 10: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število pre- bivalcev v starosti 25–64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (vir: lasten izračun) Slika 11: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebi- valcev v starosti 65 let in več v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (vir: lasten izračun) šolah bi trenutno lahko sprejele predvideno povečanje števi- la šoloobveznih otrok (ob spremembi meja šolskih okolišev), vendar so proste kapacitete ocenjene (na podlagi obstoječih demografskih podatkov) le za prihodnjih nekaj let, ko tudi iz projekcije še ne izhaja močnejša potreba. To nas opozarja tudi na potrebe po novi osnovni šoli. Če računamo, da (po Strategiji varstva starejših, 2006) najmanj 6 % prebivalcev, starih nad 65 let, potrebuje določeno obliko varstva, ugotovimo, da bo leta 2035 v občini takih ljudi 286. Ob spremembi načina življenja je mogoče pričakovati, da se bo normativ v prihodnje kvečjemu dvignil. Zaradi daljšanja delovne dobe otroci ne bodo mogli več poskrbeti za svoje starše, kot je bila to praksa v zadnjih le- tih (zgodnje upokojevanje). Tudi na področju oskrbe starejših občanov bo treba zagotoviti dodatne kapacitete (stanovanja, zdravstvene storitve in podobno). Na to skupino v absolutnem smislu spremembe v rodnosti ali migracijah za krajša obdobja praktično ne vplivajo. Spremenilo se bo tudi razmerje med številom zaposlenega in upokojenega prebivalstva. 4 Sklep Strokovne podlage za potrebe priprave občinskih prostorskih aktov naj bi bile celovite ter naj bi pokrivale področja in stro- ke, ki so relevantni za prostorsko načrtovanje. Vse strokovne podlage povezuje v smiselni okvir demografska študija, ki na podlagi pregleda dosedanjih in ocene prihodnjih gibanj napove najverjetnejši razvoj prebivalstva v določeni občini ali naselju ( Jankovič Grobelšek, 2008). Demografska strokovna podlaga za potrebe prostorskega načrtovanja mora kakovostno predstaviti pretekli demograf- ski razvoj v občini, ki močno vpliva na sedanji demografski potencial, ter realno prikazati sliko prihodnjega števila pre- bivalstva in njegove starostno-spolne sestave, torej k celoviti demografski študiji občine spadajo tudi demografske projek- cije, s pomočjo katerih se oceni prihodnji demografski razvoj 85,0 90,0 95,0 100,0 105,0 110,0 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 2 0 1 6 2 0 1 7 2 0 1 8 2 0 1 9 2 0 2 0 2 0 2 1 2 0 2 2 2 0 2 3 2 0 2 4 2 0 2 5 2 0 2 6 2 0 2 7 2 0 2 8 2 0 2 9 2 0 3 0 2 0 3 1 2 0 3 2 2 0 3 3 2 0 3 4 2 0 3 5 A B C D in de ks 2 00 8 = 10 0 leto in de ks 2 00 8 = 10 0 leto 95,0 100,0 105,0 110,0 115,0 120,0 125,0 130,0 135,0 140,0 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 2 0 1 6 2 0 1 7 2 0 1 8 2 0 1 9 2 0 2 0 2 0 2 1 2 0 2 2 2 0 2 3 2 0 2 4 2 0 2 5 2 0 2 6 2 0 2 7 2 0 2 8 2 0 2 9 2 0 3 0 2 0 3 1 2 0 3 2 2 0 3 3 2 0 3 4 2 0 3 5 A B C D Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 98 prebivalstva občine. Analizi števila prebivalcev sledi analiza gibanja prebivalstva (naravno, selitveno, skupno gibanje) in njegove socialno-demografske sestave po naseljih, pri kateri se je treba izogniti le deskriptivnemu obravnavanju. Posebna kategorija so tudi izpeljani demografski kazalniki, kot so izo- brazbena sestava, izobraževanje, aktivno prebivalstvo, dnevne delovne migracije. Izdela se analiza družin, gospodinjstev in stanovanj. Ugotoviti je treba osnovna demografska gibanja in presoditi, ali so pozitivna ali ne, kakor tudi ugotoviti vzroke zanje. Izdela se tudi analiza prostora glede na možnosti za po- selitev ter primerjava projekcije po naravni rasti in projekcije z upoštevanjem selitev. Demografska projekcija je obvezna in bistvena sestavina de- mografske strokovne podlage, pri kateri se pokaže vpliv de- mografskih značilnosti na rabo prostora, kajti izračunana projekcija pokaže prihodnje potrebe po stanovanjih, vrtcih, osnovnih šolah, domovih starejših občanov, število delovnega kontingenta, upokojencev, kar je treba upoštevati pri pripravi prostorskega akta, ki je vedno usmerjen v prihodnost. Treba je izračunati variante projekcij (ob uporabi različnih hipotez) in pri izdelavi teh vključiti strokovnjake različnih strok (de- mografi, prostorski načrtovalci, predstavniki lokalne skupno- sti, za katero se projekcija izdeluje), kajti izračun in predvsem uporaba projekcije sta tudi stvar odločitve za prihodnji razvoj občine. Prispevek prikaže način strokovnega presojanja okoli- ščin pri pripravi parametrov za izračun projekcij prebivalstva za načrtovalske namene. Metoda dela, ki je v prispevku prikazana pri izboru parametrov za izračun projekcij prebivalstva, lahko kot primer lahko služi izdelovalcem demografskih strokovnih podlag za potrebe drugih občin. Posebna pozornost je v članku namenjena tistim ocenam, ki bi jih prostorski načrtovalci morali upoštevati pri načrtovanju opremljenosti z družbeno infrastrukturo. Načrtovalske odloči- tve ne smejo biti deterministične in izhajati samo iz sedanjih razmer, ampak morajo upoštevati tudi izboljšanje opremljeno- sti z družbeno infrastrukturo. Treba je upoštevati visoke stan- darde opremljenosti naselij oziroma občine kot celote, kajti tudi to je eno izmed učinkovitih sredstev za preusmeritev ne- gativnih demografskih tokov. Bistveno izboljšana opremljenost naselij bo pripomogla, da naselja ne bodo imela značilnosti spalnih naselij, ampak bodo ugodno bivalno okolje. Nekate- re cilje za izboljšanje kapacitet družbene infrastrukture lahko dosežemo preprosto z uvajanjem večnamenske uporabe tistih prostorov, ki niso polno zasedeni oziroma z dopolnjevanjem različnih funkcij. Zavedati se je treba, da ni mogoče izdelati tako natančnih usmeritev in navodil, da bi bile lahko demografske študije popolnoma poenotene, hkrati pa to tudi ni namen, kajti vsak prostor, za katerega se pripravlja prostorski akt, je specifičen K. ONUFRIJA (tudi z vidika demografskih značilnosti), prav tako pa tudi vsak poseg v prostor, ki se načrtuje s prostorskim aktom. Zato se izdelani primeri strokovnih podlag v praksi tudi ločijo glede na namen njihove izdelave. Vsebina študije je močno odvisna tudi od dostopnosti statističnih podatkov, zlasti na ravni manjših te- ritorialnih enot (naselij). Normativi za vrednotenje kazalnikov pri izdelavi študij v praksi izhajajo večinoma iz izkustvenih pri- merov in so zato predstavljeni na različne načine. V strokovni literaturi je namreč težko pridobiti podatke oziroma normative za vrednotenje tovrstnih kazalnikov. Mag. Kristina Onufrija, univ. dipl. geogr. Poljanska cesta 67, 4220 Škofja Loka E-pošta: kristina.onufrija@siol.net Opombe [1] Ker niso vsi demografski podatki na voljo po naseljih, je posebej navedeno, ali je predlagana obravnava tudi po naseljih. Projekcije prebivalstva so bile izdelane z računalniškim progra- mom, ki ga uporablja dr. Lojze Gosar. Programski del programa je izdelal dr. Peter Gosar, vsebinskega pa dr. Lojze Gosar. Viri in literatura Belec, B., Orožen Adamič, M. (ur.), Perko, D. (ur.), Kladnik, D. (ur.), Pavšek, M. (ur.), Fridl, J., Horvat, U., 1995. Krajevni leksikon Sloveni- je. Ljubljana, DZS, str. 638. Celotna stopnja rodnosti ter živorojeni in število žensk v rodni dobi za občino Škofja Loka za obdobje 1999–2008. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K., 29. januar 2010. Osebna komunikacija. Enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva občine Škofja Loka na 31. 12. 2008. Statistični urad RS. Message to: Gosar, L., 10. av- gust 2009. Osebna komunikacija. Gosar, L., 1997. Izdelava prostorske dokumentacije: analiza stanja prostora in razvojne možnosti prostora po regijah (končno poroči- lo). Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, str. 163. Gosar, L., Berce Bratko, B., Jakoš, A., idr., 1980. Demografske pro- jekcije v prostorskem planiranju. Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije, str. 371. Gosar, L., Jakoš, A., 1998. Demografija v prostorskem planiranju. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, str. 66. Gosar, L., Jakoš, A., 1999. Demografske metode v prostorskem regi- onalnem planiranju. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, str. 69. Gosar, L., Memišević, G., Mujkić, S., 2006. Metodologija izdelave demografskih analiz in projekcij v izrednih razmerah – primer kantona Sarajevo. Urbani izziv 17, 1/2, str. 139–147. Gosar, L., idr., 2006. Demografske metode v prostorskem in ur- banističnem planiranju. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja, str. 115. Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 99 Jakoš, A., Boldin, D., Gosar, L., Mihevc, P., Miklič, J., 1996. Projekcije prebivalstva: analize in projekcije demografskega razvoja v Sloveni- ji do leta 2020 po občinah za potrebe prostorskega plana. Ljublja- na, Urbanistični inštitut RS, str. 135. Jankovič Grobelšek, L., 2008. Prostorsko planiranje med ambicio- znimi razvojnimi načrti občin in zadržanimi demografskimi kazalci (prostorski planski akt za Novo mesto). V: Malačič, J., in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.–14. okto- ber 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan, str. 28–31. Malačič, J., 2003. Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, str. 339. Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah (absolu- tni podatki in kazalniki), Slovenija, letno. SI-STAT podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Stati- stični urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/00_05155_kazalni- ki/00_05155_kazalniki.asp (24. 6. 2009). Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Ur. l. SRS, št. 20–941/85: 1141. Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini pro- storskih izvedbenih aktov. Ur. l. SRS, št. 14–692/85: 806. Notranje selitve po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, letno. SI-STAT podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. Dostopno na: http:// www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/04_05156_ sel_gib/02_05562_notranje_selitve/02_05562_notranje_selitve.asp (24. 8. 2009). Onufrija, K., 2006. Analiza razvojnih teženj v prostoru v občini Ško- fja Loka. Strokovna podlaga. Škofja Loka, Občina Škofja Loka, 45 f. Onufrija, K., 2006. Analiza stanja v prostoru v občini Škofja Loka. Strokovna podlaga. Škofja Loka, Občina Škofja Loka, 146 f. Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K., 2. februar 2010. Osebna komunikacija. Pogačnik, A., 1992. Urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 179. Pogačnik, A., 1999. Urbanistično planiranje. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, str. 252. Pogačnik, A., 2006. Kako izdelamo prostorske načrte. Maribor, Založba Obzorja, str. 300. Popis prebivalstva 2002 Podatkovni portal SI-STAT. Ljubljana, Sta- tistični urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/pxweb/Database/ Popis2002/Popis2002.asp (21. 6. 2009). Površine sprememb namenske rabe prostora v osnutku občinskega prostorskega načrta občine Škofja Loka (interno gradivo), 2008. Občina Škofja Loka, 137 f. Prebivalci Škofje Loke po naseljih. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K., 10. februar 2010. Osebna komunikacija. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, polletno. SI-STAT podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. Dostopno Demografska študija za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni na: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebival- stvo/02_05007_stev_strukt/01_ 05203_star_spol/01_05203_star_ spol.asp (21. 6. 2009). Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, pol- letno. SI-STAT podatkovni portal. Demografsko in socialno podro- čje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. Dostopno na: http:// www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/02_05007_ stev_strukt/01_05203_star_spol/01_05203_star_spol.asp (21. 6. 2009 in 2. 6. 2011). Prebivalstvo št. 3 = Population No 3 (Tablica umrljivosti prebival- stva Slovenije, 2000–2002). Statistične informacije št. 169. 2004. Ljubljana, Statistični urad RS, str. 2–5. Dostopno na: http://www. stat.si/doc/statinf/05-SI-111-0401.pdf (10. 8. 2009). Pregled po občinah = Review by Municipalities. Statistični letopis RS 2008. 2008. Ljubljana, Statistični urad RS, str. 533. Dostopno na: http://www.stat.si/letopis/2008/31-08.pdf (18. 5. 2009). Register prostorskih enot – naselja, občina (format shp). 2008. Ljubljana, GURS. Selitve 2008. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K., 5. februar 2010. Osebna komunikacija. Selitveno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah, Slo- venija, letno. SI-STAT podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebival- stvo/04_05156_sel_gib/00_05156_kazalniki/00_05156_kazalniki.asp (24. 6. 2009). Starostnospecifične stopnje rodnosti žensk po enoletnih starostnih skupinah v Sloveniji leta 2008. Statistični urad RS. Message to: Gosar, L., 6. avgust 2009. Osebna komunikacija. Strategija varstva starejših do leta 2010 – solidarnost, sožitje in ka- kovostno staranje prebivalstva. 2006. Ljubljana, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, str. 44. Dostopno na: http://www.mdd- sz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ strategija_starejsi_2010.pdf (10. 1. 2010). Zakon o prostorskem načrtovanju. Ur. l. RS, št. 33–1761/07: 4585 s podzakonskimi predpisi. Zakon o urejanju prostora. Ur. l. RS, št. 110–5386/02, popr. 8/03: 13057 s podzakonskimi predpisi.