257 macijski sistem za vodenje celotne transfuziološke dejavnosti (1991), pridobivanje plazme s plazmaferezo (1996), avtolo- gna transfuzija (1996), številne nove laboratorijske storitve. Bil je organizator, predavatelj in moderator številnih, tudi med- narodnih, seminarjev in simpozijev o novostih in napredkih v stroki: Transfuziološko-hematološki dnevi, Serološke preiska- ve nosečnic in uporaba RhoGAM-a (1970), Au/SH antigen (1971), Separacija celic za terapijo (1979), Hepatitis (1981), Medicinska sestra in transfuziologija (1983), Diagnostika inhi- bitorjev koagulacije in fibrinolize (1983), VIII. kongres trans- fuziologov in hematologov Jugoslavije v Mariboru (1986), 500- letnica rojstva Andreja Perlacha (1990), 500-letnica rojstva T. B. v. Hohenheima – Paracelsusa (1993), 100-letnica odkritja rent- genskih žarkov (1998), Simpozij transfuziologov Alpe-Jadran (1993 ) in številnih drugih. Jubilant se je posvečal tudi pedagoškemu delu, aktivno je so- deloval na številnih kongresih, seminarjih in simpozijih doma in v tujini: Avstrija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Grčija, Turči- ja, Francija, Italija, Anglija, Rusija, Kanada, Združene države Amerike itd. Njegovi bibliografski podatki obsegajo nekaj sto člankov, pri- spevkov, samostojnih publikacij in soavtorstvo učbenikov: Mi- kroanalize fetalne krvi in novejši postopki v porodništvu (Ma- ribor 1971, leto dni kasneje razširjena izdaja v srbskem in hr- vaškem jeziku), Perinatalna medicina (Zagreb 1977), avtor in urednik zbornikov: Philippus Aureolus Theophrastus Bom- bastus von Hohenheim – Paracelsus (1993), Sto let rentgen- skih žarkov skozi prizmo medicine, veterine in medikohisto- rikov (1998), Separacija krvnih komponent (1979) itn. Je soavtor zvočnega barvnega filma v slovenskem, nemškem, srbskem/hrvaškem in angleškem jeziku Morbus haemolyti- cus fetalis (Maribor – Zagreb 1969), ki je bil z uspehom pred- vajan v številnih evropskih državah. Dolga desetletja se je udejstvoval v strokovni in družbeni jav- nosti. Bil je dolgoletni predsednik transfuziološke sekcije Slo- venskega zdravniškega društva in predsednik Združenja he- matologov in transfuziologov Jugoslavije (1984–1986), je dol- goletni predsednik Medikohistorične sekcije Zveze zdravni- ških društev Slovenije, je ustanovitelj in dolgoletni predsednik mariborske podružnice Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, predsednik Društva za boj pro- ti raku Štajerske – Maribor, bil je dolgoletni predsednik Sklada za izgradnjo Splošne bolnišnice Maribor, dolgoletni tajnik Slo- venskega zdravniškega društva Maribor, je član Mestnega od- bora Rdečega križa, član Združenja transfuziologov in imuno- hematologov Nemčije in Mednarodnega združenja za foren- zično hemogenetiko. Številne so njegove pobude za ohrani- tev mestne identitete Maribora. Bil je izbran za podpredsedni- ka Mestnega sveta Maribor. Neprecenljiva je njegova zdravstvenovzgojna dejavnost. Opra- vil je stotine predavanj, obiskal stotine zborov Rdečega križa in aktivno sodeloval pri organiziranju prostovoljnega, anoni- mnega in brezplačnega krvodajalstva. Aktivno je sodeloval pri oskrbi s krvjo ob nesrečah in katastrofah (Skopje, Črna gora – tudi vodja mariborske kirurške ekipe, vojna za osamo- svojitev). Profesor dr. Glaser je na mnogih področjih oral ledino. Prejel je številna priznanja in odlikovanja (družbena, lokalnih sku- pnosti, državna). Njegovo delo ni potekalo brez težav in ovir, bil je svojevrsten entuziast, k razvoju slovenske transfuziolo- gije in imunohematologije je prispeval pomemben pionirski delež. Čestitamo iz vsega srca in mu želimo predvsem dobrega zdrav- ja, pa tudi, da mu usoda prizanesljivo nakloni še mnogo ust- varjalnih let. PROF. DR. EDVARD GLASER – PREJEMNIK BRONASTEGA GRBA MESTA MARIBOR Ljerka Glonar Dne 14. februarja 2002, Maribor, ob 12.00. Počasi korakam po Gosposki ulici. Prišla sem z vlakom, v katerem mi je uspelo prespati precejšen del poti skozi deževen, siv, prebujajoč se dan – v Maribor. V roki imam povabilo Mestne občine Mari- bor, podpisano od njenega župana Borisa Soviča, univ. dipl. inž. el. V mestni hiši Rotovž je sprejem, kot piše, prirejen za uglednega someščana in dobitnika bronastega grba mesta Ma- ribor, prim. prof. dr. Edvarda Glaserja, ki je dal pomemben prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti, še posebej na pod- ročju krvodajalstva, v mariborski regiji in celotni Sloveniji. Častni sprejem in podelitev odličja je prejel naš kolega, speci- alist transfuzijske medicine ob svoji osemdesetletnici. Obdan z uglednimi someščani in člani svoje družine je ob toplih be- sedah župana sprejel odličje. Profesor se mu je prisrčno zah- valil. V kratkem govoru pa ni pozabil omeniti svojih staršev, ki so ga že v rani mladosti naučili poleg dela spoštovati tudi de- lovnega človeka. Proslava je končana, vračam se z vlakom v Ljubljano.V mislih se mi vrste slike na mnoga preživela leta; razgovori s profesor- jem ob njegovih prihodih v Ljubljano ali naših v Maribor. Po- leg strokovnih debat smo govorili dosti tudi o drugih dejavno- stih, glasbi, filateliji, nogometu ipd. Profesor dr. Edvard Glaser je bil rojen 5. 2. 1922 v Mariboru, kjer je končal gimnazijo. Leta 1952 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zaposlil se je na »transfuzijski postaji« Splošne bolnišnice Maribor, kjer je bila njegova predstojnica dr. Drina Gorišek. Po njeni pre- zgodnji smrti je leta 1962 prevzel oddelek in ga vodil vse do upokojitve. V rutinsko delo je uspešno uvajal novosti transfu- zijske medicine. Po specialističnem izpitu leta 1964, strokov- nem delu in delu s krvodajalci je leta 1976 na Medicinski fakul- teti v Ljubljani zagovarjal doktorsko temo Preučevanje razšir- jenosti hepatitis B antigena in podtipov v zaprtih in polzapr- tih kolektivih. Po izvolitvi za docenta leta 1977 je bil leta 1982 izvoljen za izrednega profesorja. Bil je dolgoletni predsednik transfuziološke sekcije SZD in je njen častni član. Vsa leta je tesno sodeloval z RK Slovenije. Imenovan je bil za predsedni- ka Odbora za krvodajalstvo in transplantacijo pri RKS. Bil je član Uredniškega odbora »Biltena za hematologiju i transfuzi- ju«. Napisal je številne strokovne članke. Objavil je tudi samostoj- ne strokovne brošure. Sodeloval je pri izdelavi filma o intra- uterini fetalni transfuziji. Organiziral, vodil in moderiral je šte- vilne simpozije in seminarje. Predaval je v Sloveniji in zamej- stvu. Organiziral in vodil je VIII. kongres transfuziologov in hematologov Jugoslavije v Mariboru leta 1986. Bil je predse- dnik in častni član te sekcije. Bil je dolgoletni član komisije za specialistične izpite. Sodeloval je pri usposabljanju zdravstve- nih delavcev svoje stroke. Profesor Glaser se je udejstvoval tudi na različnih drugih pod- ročjih zunaj svoje stroke. Uvajal je patronažno službo na mari- borskem področju. Leta 1961 je bil imenovan za predsednika UO Sklada za izgradnjo Splošne bolnišnice v Mariboru. Je pred- sednik Društva za boj proti raku v Mariboru, predsednik Znan- stvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije – podružnica Maribor in predsednik Mediko-historične sekci- je SZD. Sodeloval je na simpoziju o 500-letnici rojstva Andreja Perlacha, večkratnega dekana Medicinske fakultete ter rek- torja Univerze na Dunaju; na simpoziju ob 500-letnici rojstva Ph. A. Th. B. von Hohenheima – Paracelsusa. Je član Izvršnega odbora visokošolskih profesorjev mariborske Univerze. Kljub vsej svoji delovni vnemi, ki kot vidimo ni veljala samo transfuzijski medicini, ni nikdar pozabil na svojo družino – le JUBILEJI 258 ZDRAV VESTN 2002; 71 tu je našel tudi razumevanje za svoj poklic, saj je njegova žena zdravnica, medicini pa je zapisala dušo tudi njegova hči. Da ga še noče niti Oni zgoraj niti hudič spodaj, pa je dokaz njegova izjemna volja in današnja dejavnost kljub težki nesre- či, ki jo je pred kratkim preživel. Kličemo ti, Edi, živijo in na zdrava, plodna leta še naprej! VIVANT IUBILANTES VSAKOLETNA SLOVESNA PODELITEV DIPLOM KOLEGOM ZA DEVETDESETI IN OSEMDESETI ROJSTNI DAN Marija Pečan Dne 18. decembra 2001 je ob 17. uri v dvorani Slovenskega zdravniškega društva organizirala Sekcija upokojenih zdrav- nikov SZD veliko slovesnost: podelitev jubilejnih diplom de- vetdesetletnikom in osemdesetletnikom. Prireditev je otvorila predsednica sekcije gospa Elizabeta Vran- čič, dr. stom. Pozdravu je sledila zahvala sedanjim devetdeset- letnikom, da so ob svoji upokojitvi uspeli ustanoviti Sekcijo upokojenih zdravnikov pri SZD in vzdrževali njene aktivno- sti. Predsednica se je zahvalila jubilantom, da so se slovesnosti udeležili tako številno. Edini gost slovesnosti je bil generalni direktor Kliničnega cen- tra prof. dr. Primož Rode, dr. med. Predstavnik Združenja SZD, ki je predsednik strokovnega sveta SZD, prof. dr. Miran F. Ken- da, dr. med., pa je podeljeval diplome. Najprej so prebrali verze doktorja Del Cotta o sekciji, nato je zapel Gorenjski kvintet venček slovenskih narodnih pesmi. Prof. Kenda je s prijaznimi čestitkami izročal diplome osem- desetletnim kolegom profesoricam in profesorjem Ljubici Vu- četič, Darinki Soban, Zori Konjajev, Pavli Mavec-Lah, Cirili Špin- dlar, Štefki Kavčič, Saši Luzarju, Petru Borisovu in Bojanu For- tiču. Predsednica je objavila, da bodo kolegi, ki se srečanja niso mogli udeležiti, dobili diplome na dom (prof. dr. Draga Černelč in Rozika Dovč). Sledilo je branje Del Cottove pesmi »Starina«. Jubilej ob devetdesetletnici so slavili trije kolegi: prim. dr. Ve- la Tuma, prof. dr. Zvonimir Šušteršič in Marjan Križman. Vsi prisotni, ganjeni in vzhičeni ob lepem dogodku, so slav- ljencem zapeli Gaudeamus igitur, kolegica Breda Poznič pa je prebrala še pesem Slavljencem. Besede profesorja Rodeta so zajele oceno in značilnosti medi- cine naših učiteljev in naših sodobnikov ter naše dobe v prija- zni in mehki maniri, kot smo ga vajeni ob takih prilikah. Spre- govorila je tudi profesorica Zora Konjajev. Preletela je prejš- nje, a »naše« stoletje trpljenja, junaštev in uspešnega razvoja. Sedaj, ko se vrste njenih sodobnikov že redčijo, predstavlja Sekcija koristno in prijetno druženje, za kar se je toplo zahva- lila predsednici dr. Vrančičevi. Slovesnost so zaključili pevci s pesmijo Kol’kor kapljic tol’ko let. Druženje je trajalo še naprej, saj je bilo treba še osebno spre- govoriti z jubilanti, s kolegi, ki jih redkeje vidimo, in pospraviti ponujene dobrote. V začetku natrpana dvorana se je le počasi praznila. Vsi udeleženci so odšli srečni in obogateni ob lepem doživetju. Nekrologi IN MEMORIAM PROF. DR. DRAGA ČERNELČ, DR. MED. Aleksander Brunčko Dne 16. februarja 2002 je umrla naša upokojena predstojnica prof. dr. Draga Černelč (roj. Horvat). Rodila 30. 11. 1921 v Zgor- nji Beli, občina Kranj. Gimnazijo je končala v Mariboru l. 1940. Medicino je študirala najprej na Dunaju, diplomirala je v Zagrebu l. 1947. Avgusta 1947 se je zaposlila v Splošni bolni- šnici v Mariboru na Otroškem oddelku. Specialistični izpit iz pediatrije je opravila z odličnim uspehom v Ljubljani decem- bra 1951. Za predstojnico Otroškega oddelka Splošne bolni- šnice v Mariboru je bila imenovana novembra 1958. V Beogradu je leta 1962 uspešno zagovarjala disertacijo s pod- ročja pediatrične alergologije z naslovom »Rezultati uporabe preventivnih postopkov pri preprečevanju zapletov pri otro- cih z astmo«. Aprila 1966 je bila habilitirana v naziv docenta pediatrije. Julija 1966 je postala primarij. Predsednica Alergološke sekcije SZD je bila v letih 1968 do 1970. Predsednica Združenja alergologov Jugoslavije je bila v letih 1969 do 1971. Decembra 1971 jo je pedagoško znanstve- ni svet MF v Ljubljani habilitiral v naziv izrednega profesorja pediatrije. Avgusta 1973 je postala predstojnica Oddelka za znanstvenoraziskovalno delo Splošne bolnišnice v Mariboru. Za izsledke na področju alergologije je dobila aprila 1974 na- grado sklada Borisa Kidriča. Oktobra 1975 j e odprla sodobno opremljen laboratorij za elektronsko mikroskopijo v okviru OZRD Splošne bolnišnice v Mariboru. Po letu 1975 je prof. dr. Draga Černelč nadaljevala delo na ORL kliniki in na Inštitutu za medicino dela v Ljubljani do upokojitve leta 1982. Jugoslo- vansko združenje alergologov in kliničnih imunologov ji je podelilo diplomo z nazivom alergolog in klinični imunolog leta 1980. Napisala je 150 strokovnih in znanstvenih člankov, objavlje- nih v domači in tuji strokovni literaturi. Izšlo je tudi pet knjig, v katerih je obravnavala na poljuden način alergijske bolezni v otroški dobi, in knjiga z naslovom »Zdrav in bolan otrok«, v kateri svetuje mladim staršem ob bolezni otroka. Sodelovala je pri izdelavi liofiliziranih in vodnih izvlečkov inhalacijskih in nutritivnih alergenov za kožne teste po vbo- dni metodi in pri izdelavi alergenov za izzivalne inhalacijske teste pri otrocih za Imunološki zavod v Zagrebu. Izdelala je standarde za spirometrijske teste za otroke in ugotovila, da so pljučne funkcije otrok z astmo, ki niso redno zdravljeni, stati- stično značilno nižje od otrok z astmo, ki so redno zdravljeni in spremljani.Tudi bronhiektazije se pojavljajo znatno pogo- steje pri prvi skupini.