štev. 6 Cena 15 din PTUJ, 13. februarja 1959 Letnik XH Dela na ncvem ptujskem cest- nem rnizstu v Ptuju so že tako ■diateč, da že pričaikuje Občinski IjiUds^.i odbcr I*tuj od recmbli- škege: grEdibein&ga inšpektorata v Ljubljani začasno giradbeno upo- rabno o- nosni naši strokovnjaki in de- lavci ter vsi koristniki naših cestno prometnih objektov. Z zgraditvijo mostu iz prednapete- ga betcna, z velikimi razponi in s sodobnejšim načinom graditve mo5tu s samonosilnimi opaži je naša gradbena tehnika svetu po- novno dokazala, da je sposobna prevzeti vsa dela in jih opraviti v splošno zadovoljstvo investi- torja in koristnikov. , VJ. Pogled na prijazno zgodovinsko mesto Ptuj z novega cestnega mosta čez Dravo Papravek Tipkarski škrat je krivec zme- šanih vrstic v članku »Priprave za voliitve pcitir<3;šniš;kih svetov« v št. 5/59 Ptujskega tednika na prvi strani, ki se pravilno gilasijo: ... Tudi naši prvi delavski sveti niso imeli jasnih form svojega dela takoj po nastanku, praksa in izkušnje so jih usmerile k pra- vilnemu delu ... in v naslednjem odstavku: ... sklesiil predložiti ObLO Ptuj, da imenuje posebno kcmisijo pri tem svet', ki bi^z njim sodelovala .., OBVESTILO Mladinci, ki bodo odšli v mla- dinske brigade že marca letos, bodo še tekom meseca februarja t 1. cepljeni proti trebušnemu ti- fusu, proti črevesnim nalezljivim boleznim in proti - tetanusu. Po cepljenju bodo mladinci pregle- dani na rentgenu zaradi se pregleda pljuč in srca. Na sistematskem pregledu bo ugotovljeno njihovo splošno zdravstveno stanje. Te- lesno in duševno nesposobni mla- dinci ne bodo mogli oditi v bri- gade. Pred odhodom v brigado bo dobil vsak mladinec potrdilo o opravljenih pregledih in ceplje- njih. ' ^0 ¥ LacIiGVi ylici v sredo 11. februarja ti. je vo- dil predsednik Občmske,ga ljudske- ga odbora Ptuj tov. Vogrinec ko- misijo predstavnikov PIT direkci- je iz Ljubljane, urbanistov in ai- hitektov iz Maribora in Ptuja, ki je pregledala stavbišča v Ptuju, ki bi prišla v poštev za zgraditev rtovega trinadstropnega poštnega poslopja. V komisiji so bili direk- tor PTT iz Ljubljane tov. JoŽ3 Gerbec, inž. Horvat, inž. Gosak, Stane Knez, šef odseka za zgradbe Cerar, inž. arhitekt Branko Koc- mut, Ivan Rudolf, Vlado Klinar in Alojz Čuček. Komisija se je zedi- nila s predlogom direktorja Jožeta Gerbeca in bo kot kaže slala nova poštna zgradba v podaljšku nove zadružne hranilnice na prostoru nekdanje kasarne v Lackovi ulici, Obe novi zgradbi bosta zakrili po- gled na zgradbe v kotu med Lac- kovo in Miklošičevo ulico ter osta- nek kasarne nasproti Mestne hra- nilnice. Avtomatska telefonska centrala v novi trinadstppni zgradbi v Ptu- ju, ki bo nekak prototip poštne zgradbe v Novi Gorici, bo imela kapaciteto 400—500 številk. Od zgraditve nove ptujske poštne zgradbe je odvisen nadaljnji raz- voj sistema avtomatskih telefon- skih central v smeri Ormoža in Ljutomera. Avtomatska telefonska centrala v Ptuju bo omogočila vključitev Ptuja v mrežno avto- matsko skupino Maribora, kar po- meni, da se bodo lahko telefon- ski naročniki iz Ptuja direktno razgovarjali z naročniki maribor- ske telefonske skupine. Po ureditvi vseh formalnosti v z\'ezi s stavbiščem in po izdelavi in odobritvi glavnega projekta bodo nadaljnje priprave za gradi- tev hitro nadaljevali. Konec leta 1960 ali najpozneje v začetku leta 1961 bo nova ptujska poštna zgradba s PTT opremo izrečena namenu. Ker bo nova zgradba zadružne hranilnice trinadstropna, bo nujno morala biti enako visoka zraven stoječa nova poštna zgradba, ki bo imela eno nadstropje za stanova- nja, dve nadstropji pa za uradne prostore. Prostor med Brenčičev^ hišo in med novimi zgradbami bo ostal za prehod med Lackovo uli- co in Titovim trgom ter med Lac- kovo in Trstenjakovo ulico. Dovoz k novi poštni zgradbi pa bo iz Mi- klošičeve ulice. Prvotno zamišljeno stavbišče ob novem cestnem priključku na ms- stu hiše, kjer je sedaj TT sskcija. za poštno zgradbo ne pride v po- štev, ker je preblizu železniške proge in cestnega prometa, ki škoduje telefonsko- telegrafskim napravam. Tudi ne odgovarja pro- stor pri minoritskem samostanu, kjer bodo prej ali slej odstranjene razvaline nekdanje cerkve in šu- pe. Te vrzeli bo-potrebno zazidati s primernimi stavbami. Pošti p?č najbolj odgovarja lokacija med Lackovo • ulico in Titovim tr.^om, ker so čez to parcele speljani te- lefonski kablovodi, in ker je ta prostor v centru in na mirnem mestu. Od lokacije je pač odvisna ob- lika zgradbe, ker bo ta prila-ojen? okolju, zato ne bo mogoče na tem prostoru uporabiti načrta kake tipske poštne zgradbe, ampak bo moral biti izdelan nov načrt. VJ. OBVESTILO Pozivamo vse člane Z veze borcev NOV iz mesta Ptuja, ki so bili v času okupacij:* zaradi sodelovanja z NOV inter- nirani, izseljeni ali zaprti, da se javijo v pisarni občinskega odbora Zveze borcev NOV, Ptuj, M klošičeva 14. I. nadstr., soba št. 4, zaradi zb ranja podatkov. Javijo naj se tudi tisti tovariši-ce, ki še niso člani ZB NOV. imajo pa pogoje, da postanejo člani. Člani Zveze borcev NOV iz ostalih krajev občine Ptuj naj se javijo pri svojih kr ajevn~h odborih ZB NOV Zadeva je nujna gled e na sklic občnega zbora in vo- iDirganov sekcije. Predsednik ljudske skupščine LRS je sklica! oba zbora skupšči- ne na zasedanje, ki bo v četrtek, 19. februarja 1959, ob 16. uri v novih prostorih ljudske skupščine. Predlog dnevnega reda obsega poročilo izvršnega sveta ljudske skupščine LRS za leto 1958." pred- log zakona o narodnih parkih, predlog zakona o veterinarski službi v Sloveniji, predlog zako- na o spremembah zakona o uni- verzi v Ljubljani ter predlog od- lokov o potrditvi statutov neka- terih zbornic. — Sovjetski veleposlanik v DR NemčIM Pervuhin se je včeraj vrnil v Berlin s XXI. kongresa KP SZ, n>3 katerem je prebral svojo samokritiko. (AP) — Predstavnik Bele hiše Hagerty je včeraj sporočil, da se predsednik Eisen- hower in sovjetski podpredsednik Mikojan nista menila o morebitnem sestanku predsednikov vlad Vzhoda in zatioda. Tega ne more trditi o razgovorih Dulies — MIkojaa. (USIS) Pjrcvažanje gline pri Opekami Žabjek, ko ni vreme primemo za . ^...... .________________4r^flo detoi ._____________ Po poletni libanonski krizi je kazalo, da bo na Srednjem vzho- du dalj časa mir in da bodo ve- lesile, kot majhne države, posku- šale urediti vse zadeve. Sedanji položaj pa je povsem obraten. Na eni strani imamo nekoliko zao- strene odnose med Icakom in ZAR, čeprav obe državi zatrjuje- ta, da nimata nobenih teženj po vmešavanju v notranje zadeve druge, toda komentarji in člai ki, ki izhajajo v Kairu, so dovolj tehten dokaz, da bi verjeli v bolj pesimistično verzijo. Tudi najavljeno izboljšanje od- nosov med ZAR in Veliko Britani- jo ni preveč laskavo. Najprej so se sporazumeli, da bodo uredili zadeve z reparacijami, odškodni- no in blokiranim egiptovskim de- narjem, sedaj pa postavljajo An- gleži naknadno zahteve, ki doka- zujejo, da imajo v svoji politiki drugačne smotre. Velika Britani- ja ve, da je ZAR v hudih finanč- nih in gospodarskih škcipcih in sedaj bi radi izsilili najprej svo- je finančne koristi, na drurji stra- ni pa bi radi dobili tudi nekaj političnih koncesij. Naser je prav- zaprav v precepu Sovjet-vka zve- za ga napada zaradi protkomuni- stičnega stališča in mu obenem daje denar, Zahnd pa pa obsoja, da je pirosovjetski oolitik. Ti mu nudijo manj denarja, ker bi ga radi &f aviii na kolena. Britanci sedaj ribarijo v kalnem in raču- najo, da bo čas delal zanje. Na Bližnjem vzhodu p.T je kon- čno zablestela vsaj drobna iskri- ca, ki kaže, da bi lahko uredili nanete mednarodne odnose. Tur- ški in grški predsednik sta se v Ziirichu domenila, da bodo pri- znali Cper kot samostojno re- publiko, seveda če bo na to pri- stala Vel ka Britanija. V tem pri- meru je v«;e odvisno od nje in njenih interesov. Če si Britanci nrizadevajo, da bi vsaj s svojim kapitalom o^-odrli na Srednii in Bližnii vzho^d. ni rečeno, da bodo kar teko bhko soustili Ciper iz rok. Ne glede na to pa je važno, da n-vboijšata odnose Turčija in Grčija. Po d3lj.šem z^.t šju v .Alžh-u -<:n Francczi začeli novo ofenzivo. Mi- nist-^ski predsednik Michel Dehre je pri^toel v Alžir. da bi se do- govoril za tesnejše gospodarsko sodelovanje z deželo, ki se nika- kor ne strinja z integracijo. Boji potekalo naprej, kolonialisti pa vzklikajo fašistične parole, kot »živel Petain«. Sedaj nameravajo graditi tovarne na osnovi zemelj- skega plina, drugi pa zagovarjajo investicije v kmetijstvu. Oprez- nejši kapitalisti v metropoli za take podvige niso preveč navdu- šeni, ker je to vlananje denarja na nosiguma tla. Začasna alžirska vlada pa je v zvezi z obiskom iz- javiš, da so Francozi s svojimi zadnjimi izjgvami podrli vse mož- nosti za sporazumevanje. Nemčija k-^t trpnutno najaktu- alnejši problem .^e vedno visi v zraku. Tp dcii bodo štiri zahodne sile odgovorile m sovjetsko n-^to o mirovni pnriodbi z Nemčijo. D il- les je sicer bil v treh n!avn'h zahodnih evrop5k'h mestih, ven- dar DO nieaovem potovanju ve- do povedati samn to, da bodo vzfajali na dosedanjem stetusu Berlina, pripravljeni pa so sesti s srj\'J9ti za 7"'pt!o m.Hn in se oo- najati o Nemčiji. Nekateri pa ve- do celo novedati, dn so Amer'Č3ni rnnravljeni na prožnei^^ .cta^išča in čei>rav bo treb-? .skleniti spo- ra^im m'mo Nemčije. Vsi t> zq^'etHqii 5> razčišoeva- nie drmačih 7'q'ilev, da b' se ori- praviii vr^dHr.v važnih mel- narcdn''h soorov. IN KIM-lI^IGIiE ^ številna jugoslovanska me- sta so še vedno brez lavnega vo- dovoda ali pa je preskrba z vodo nezadovoljiva, ker so zmogljivo- sti premajhne, mreža pa zasta- rela in ne zajema celotne površi- ne številnih mest. Tako n. pr. uporablja javn- vodovod v Sla- vonski Požegi samo 5.7 odst. vseh prebivalcev, v Novem Sadu 31, v Zagrebu 56.8, v Ljubljani 83.6. v Beogradu 92.8 odst. itd. ^ Tudi potrošnja vode po pre- bivalcu kaže, da so zmogljivosti javnih vodovodov premajhne. — Prebivalec K;k:nde porabi dnevno 5 litrov vode, Skoplja 12 litrov. Zagreba 67. Ljubljane 76, Beo- grada 122 :n Maribora 47 letrov. Ni malo krajev in m'»st. poseb- no v južnih reoublikah, ki sploh nimajo javne ks.nalizacije ali pa je mreža povsem nezadostna (ja-/ne kanalizacije nimajo n. or. v Kragjjevcu, Pr štini. Titogradu, Nikšiču itd.). V Skoplju uporab- lja javno kanalizacijo le 10 od- stotkov, v Krpnju 30.5 odst.. v Celju 41.9, Zagrebu 67.7, Beogra- du 58.7 odst Itd. Tudi lokalno električno omrežj«^ je zastarelo. Od 245 anket ranh mest :n kra- jev so v 36 odstotkih oprav!: elektrifikac.jo do orve svetovne vojne. 57.1 odst med obema voj- nama in v 6.9 cd.st. krajev po drug: svetovn: vojni. ^ Podobno je tudi v ostalih komunalnih dejavnostih, kar ka- že, da so sredstva za razvoj reh panog v posameznih me.stih pre- majhna Prav zato je povečani^ obspga in kakovost- komunaln'h storitev važna naloga ljud.skih odborov. (Pres-serv^) POZIV gajani iz zgodcmm Kfl m podredju Ptuija in oko- spoirJ!i3 V zvezi s proslavo 40-letn'ce ustanovitve KPJ pozivamo vse predvojne komuniste in člane re- volucionarnh sindkatov, člane revolucionarnih delavskih kultur- nih društev (»Vzajemnost« itd.) ter ostale priče važnejših dogod- lCo\ (štrajki, manifestacije, de- monstracije, sestanki in pndob- no), da v čim krajšem roku na- pišejo svoje spominp ali odlomk? svojih spnmmov, ki se nanašajo na razne revoluciontrne dogodke v Ptuju in okolici. Te soomine naj pošljejo občinskemu komiteju ZKS Ptuj ali pa se osebno znla- sijo na občinskem komiteju, da bomo njihove izjave zapisali. Vsi napisani spomini bodo honorirani. Občinski komite ZKS Ptuj. Odobor za proslavo 40-letnice KPJ med pr¥yiiii Prav iz celjskega okraja bo od- šla na avtomobilsko cesto Beo- grad-Skopljc mladinsua delcna brigada »Mladi /adru/niki'i. v.' bri- gado se je prijavilo 120 mladih zadružnikov iz vseh z.'drug celj- skega okraja. Crigado bo vodil kmetijski tehnik Stane Horvat iz Velenja. Okrajna zadružna zvezo pa je prevzela patronat nad bri- -gado in jo bo primerno opremila. Istočasno so poskrbeli, da se bodo mladi zadružniki v pro?terr; času lahko izobraževali. 7 brigado bo šlo namreč tudi več kmetij- skih tehnikov, ki bodo brigadirjem predavali in jih seznanjali z osno- vami sodobnega kmetovanja. V brigadi bodo priredili tudi posebne tečaje za fotoamaterje radioama- terje in traktoriste. Brigada bo delala na odseku Niš-Paračin. Iz Celja bo na mla- dinski cesti letos delaio pet mla- dinskih brigad — tn kmečke in dve srednješolski, -mi STRAN I PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 13. FEBftUARJA 1^9 DoloCbe zakona o nacionalizaciii nimnili in iraillieiiiii mS Zvezna ljudska skupščina je 26. decembra 1958 sprejela zskon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Ta zakon je pomemben pri izpolnjevanju si- stema socialističnih odnosov, ker ukinja nesocizilistične odnose, ki so se odražali predvssm pn pro- daji in nak-jp/n stanovanj in grad- benih zcm'jijč. Sic3r so že dose- danji prcdpsi v glavnam prepre- čevali okoriščanje posameznikov, vendar so le ob^-tajale gotove mož- nosti, vsled najasnosti predpisov, da je prišlo do posameznih špe- kulacij. Zakon sam loči .stanovanjske hiše, ki služijo lastnim potrebam lastnika iste in hišo, katerih sta- novanja se oddajajo v najem. Zato loči zakon družinsko stano- vanjsko hišo, t. j. h.šo z dvema stanovan ema a i s tr mi man simi stanovanji, in najemne .stanovanj- ske hiše, ki imajo več kot dva ali tri manjša stanovanja. Vse take hiše pc-stanejo družbena lastnina, dosedanji lastniki pa prejmojo zato odškodnino. Nacio- nalizirajo se tudi stanovanjske hiše in stanovanja kot posamezni deli hiš, ki so lastnma civilno- pravnih oseb, družbenih organi- zacij in di-ugih društev državlja- nov. Izjemoma dopušča zakon, da lahko ostane v lasti državljana stanovanjska hiša, ki ima poleg dveh stanovanj oziroma treh mrnjših še eno stransko stanova- nje, ki pomeni po svojem namenu stL.nski del hiše. Last državljana lahko črtane tudi stanovanjska hiša, ki ima poleg enega stano- vanja ali dveh manjših stanovanj poslovne prostore, ki ne merij^o več kot 70 kvadratnih metrov. Ne nacionalizirajo se zgradbe, name- njene za občasni počitek in oddih l£;stnika ter njegovih družinskih članov, ne glede na to, v katerem kraju taka zgradba stoji. Toza- devno pa občinski ljudski odbori predpišej-o, kakšne stavbe je šteti za zgradbe namenjene oddihu in počitku. V nacionalizirani hiši ostane prejšnjemu lastniku v nje- govi lasti na njegovo zahtevo in po njegovi izbiri eno od stanovanj, ah pa dve st;novanji, če nimata skupaj več kot štiri sobe. Pri tem se ne računajo stranski pro- stori. Nac-;onafeiraj.o se tudi po- slovne zgradbe in poslovni pro- stori namenjeni za gospodarske, upravne, prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne in druge podobne dejavnosti, vendar pa tudi te lahko ostanejo na lastni- kovo zahtevo njegova last v na- cionalizirani poslovni zgradbi, če so namenjeni za opravljanje do- voljene poslovne ali kakšne dru- ge dejavnosti lastnika. Pod na- cionalizacijo ne pridejo gospodar- ska poslopja* namenjena kmetij- ski dp.i"vnr>.~ti kmetov ter zgrad- be in prostori, ki služijo verski skupnosti za versko dejavnost. Nacionalizirajo pa se tudi vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki ležijo v ožjih gradbenih oko- liših (v občini Ptuj pride v po- štev me-to Ptuj z okoliškima na- selji Hajdina in naselji Kidričevo in Majžperk). Ožji gradbeni okoliš more obsegoti s-mo tisto območ- je, ki je urbanistično že zgrajeno in bo po planirani stanovanjski in komunalni greditvi v doglednem ča.-.u zazidano. Nacionalizirano, pa še nezazidano gradbeno zem- ljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga p>o odločbi obč. ljud. odbora ne izro- či cbčini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt. Dokler ima prejšnji la.st- nik nezazidano gradbeno zemljišče v posesti, ima pravico brezplač- nega uživanja, lahko pa ga da v uživanje tudi tretji osebi, lahko pa tudi zaprosi, da na tem zem- ljišču .ogradi hišo. V kolikor se da v uporabo nacionalizirano gradbeno zemljišče drugemu dr- žavljanu, da si zgradi hišo, mora ta plačati za to zemljišče najmanj toHko, kot je bila plačana od- škodnina prejšnjemu lastniku. Za nacionalizirane hiše in zem- ljišča bodo dobili prejšnji lastniki odškodnino, ugotovljeno v skup- nem znesku, ki se bo izplačevala v mesečnih obrokih. Vsi prejšnji la.stniki nacionaliziranega zemlji- šča, ki so opravljali na tem zem- ljišču kmetijsko dejavnost, ki jim je bila glavni vir dohodkov, pa prejmejo odškodninski znesek naenkrat. P. S, Težave podružnice RK v Po€iL]iniku Podružnica Rdečega križa v Podlehmku šte.je nad dve sto čla- nov, ki pa že dve leti ne vedo, kdaj ima organizacija občni zbor. Odbor namreč ne postopa po pra- vilih in ne obvešča članov niti o občnem zboru ter vse "sam ure- juje v ozkem krogu. Podoben namen zasleduje tudi letos, ko je bilo le nekaj članov obveščenih, da bo občni zbor v nedeljo, 25. januarja. Nekateri člani pa so le izvedeli, kdaj bi naj bil občni zbor ter sp jih je ob napovedanem času zbralo kakšnih 20, ki so ugo- varjali temu. da bi se občni zbor sploh vršil ob tako malem številu navzočih. Zato je bilo tam skle- njeno, da se zbor preloži na ne- deljo, 1. februarja t. 1., in da naj vsak član odbora obvesti svoje člane. Ko pa so se v nedeljo, 1. febru- arja, člani začeli zbirati k občne- mu zboru, jih je presenetil listek, ki je bil nalepljen v šoli in s ka- terim jim je bilo sporočeno, da je občni zbor preložen. Zakaj, nikdo ni vedel, prav tako ni bilo sporočeno, kdaj bi se naj zbor v resnici vršil. Odbor torej tudi letos dela po svoje. ker. kot je videti, hoče zo- pet prikriti dan občnega zbora, kakor je to že dvakrat napravil. Štirideset iet od ustanovitve KPJ 5pminski dneui KPJ Letos rfavimo štirideaetletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Pod rubriko z na&lovom »Spominski dnevi KPJ« objavljamo najznamenitejše dogodke iz njenega delo- van.ia v naših krajih do konca dmge svetovne vojne. 6. februarja 1945: zborovanje rudarjev na osvefeojenem ozemlju; izvoljen akcijski odbor za ustanovitev enotne strokovne zveze rudarjev. 7. februarja 1945: manifestacijsko zborovanje profesoejev in učiteljev na osvobojenem ozemlju. 7. februarja 1926: prve volitve v Dclavrfco zbornico. 7. februarja 1940: izdan nailog, da se internirajo vsi komu- nisti v Bileči. 10. februarja 1921: požig tiskarne komunističnih listov »Delo« in »II lavoratore« v Trstu s strani fašistov. 11. februarja 1937: začne izhajati »Mladina« legalni ]ist SKOJ v Sloveniji (tiskan je bil v Kranju, izhajal do 30. apri- la 1937, ko je bil prepovedan). 11. in 12. februarja 1945: v Cerknem posvetovanje aktivistk OF za Primorsko. Neugotovljencga dno v februarju 1941: v Novakovi hiši v Tacnu pod Šmarno goro konferenca SKOJ za Slovenijo. Neagotovljenega dne v februarju 1945: prihod Iva Lole Ri- barja in Rate Dugcnjiča v Slovenijo, da bi pomagala pri organiziranju SKOJ in ZSM NeugotovIjenega dne v februarju 1944: v Beli krajini veliko mladinsko zborovanje; podeljeni zastavi na.ibo!.iši mla- dinski organizaciji v brigadi in najboljši mladinski orga- nizaciji na terenu. Neugotovljenega dne v februarju 1944: v Ajdovcu pri Žu- žembergu prvi sestanek četnih, bataljonskih in brigacl- nih sekretarjev SKOJ iz enot na področju »Ljubljanske pokrajine«, ki ga je vodO Rato EJugonjič, org. sekretar CK SKOJ. Kmetllsifi strokovniaki Ptujska podružnica Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov z 71 mladimi člani, zaposlenimi na kmetijskih gospodarstvih in po gospodarskih organizacijah ter pri kmetijskih zadrugah na območju občine Ptuj, bo letos še bo'.j kot doslej navezala svojo dejavnost na kmetijske zadruge. Tem so kme- tijski strokovnjaki potrebni kot strokovni svetovalci, kot aktivni organizatorji sodobnejše kmetijske proizvodnje in kot gospodarsko- politični delavci med kmetijskimi proizvajalci. Skupno z zadružnimi sveti, zadružnimi upravnimi odbori in s funkcionarji SZDE.. zlasti pa z mladimi zadružniki bodo zmogli svoje naloge; le z združenimi na- prednimi močmi na vasi bodo uspešno posegli v kmetijsko pro- izvodnjo in razvili vs? možne ob- like kmetijskega sodelovanja z i izboljšanje hektarskih donosov v poljedelstvu, sadjarstvu, vinograd- ništvu in živinoreji. Tako so sklenili na občnem zbo- ru podružnice Društva km.etijskih inženirjev in tehnikov Ptuj v pe- tek, 6. februarja t. 1., po poročilih funkcionarjev podružnice in po diskusijah. Gostje zbora inž. Ada- mič iz Ljubljane, Jože Tramšek in Jože Globačnik iz Maribora ter Janko Vogrinec in Ivan Kranjčič iz Ptuja so v diskusiji kot pred- stavniki oblasti in organizacij iz- rekli podružnici priznanje za do- sedanje uspešno dslo. Po ugotovitvah zbora gre na območju Zadružne proizvajalne poslovne zveze Ptuj za vprašanje, kako pomagati kmetijskim zadru- gam in kmetijskim proizvajalcem dalje razvijati vse oblike sodelo- vanja. Izkušnje iz leta 1958 po- trjujejo, da so bili doseženi na tem področju veliki Uspehi zlasti z visokimi hektarskimi donosi hi- bridne koruze, italijanske pšenice in krompirja, ker se je več sto kmetovalcev cprijelo sodobne.jše- ga načina kmetijske proizvodnje ob pomoči kmetijskih zaarug. Zbor se je zadržal pri ugotovitvi, da že imajo mnoge kmetijske za- druge stroje, umetna gnojila, se- menje in drugo, kar je potrebno za sode'ovanje s kmetovalci v borbi za boljše hektarske donose, nimajo pa dovolj strokovnih rpoči, ki bi jim bile v pomoč z nasveti, in ki bi bili organizatorji proizvodnje in politični delavci med zadruž- nimi funkcionarji in kmetijskimi proizvajalci. Inž. Adamič je po- udaril, da te vrzeli ne bodo rešili samo kadri, ki bodo leto za letom zapulčali kmetijske strokovne šo- le, ampak bi morali kmetijski in- ženirji in tehniki, ki so že na te- renu, zbirati okrog sebe vse na- predrfe mlade ljudi in jih uspo- sabljati za dela, ki jih sam' ne zmorejo glede na malošteviljiost kmetijskega strokovnega kadra in na obsežnost terena. Tov. Šepec je v diskusiji prikaza! lanskoletne ugotovitve v zvezi s kooperacijo, z vedno večjim številom sklenje- nih kooperativnih pogodb pa tudi težave, ki še nastajajo pri delu ZPPZ Ptuj • za izboljšanje razmer v našem kmetijstvu in njegovi so- cializaciji. Tov. Branko Gorup je povedal nekaj o izkušnjah v sad- jarstvu in n.jegovi obnovi, tov. Novak iz Ormoža pa o razvoju kmetijstva in živinoreje v občini Ormož. Tov. Tramšek je poudaril, da je razveseljiva ugotovitev po- družnice, da je opravila svoje na- loge v socialističnem kmetijstvu in pri uveljavljanju vloge kmetij- skih zadrug in ji je želel v bodoče postopne uspehe v smislu sk'epov zbora iz poročil in diskusijo članov in gostov. Degustacijska komisija podruž- nice, ki je prejela 43 vzorcev lan- skoletnih vin od kmetijskih go- spodarstev in vinarskih zadrug z območja bivšega ptujskega okraja je sporočila zboru rezultat svojih ugotovitev, in sicer je ocenila 13 vzorcev KG Jeruzalema, Zavrč, Podlehnik, Dravin.jski vrh in Vi- narske zadruge Ptuj z 90 do 95 točkami, 20 vzorcev KG Dravinjski vrh, podjetja Slovenske gorice, KG Z^vrč, KG Podlehnik, VŽ Ptuj, KG Ivanjkovci, VZ Ormož. KG >iKerenčič'<. KG Dornava s 85 do 88 točkami ter 10 vzorcev z 78 do 84 točkami. Zbor podružnice DIT Ptuj je bil v dvorani Gostišča na gradu. Pogled na upravno poslopje KG Podlehnik v času, ko še ni skop nela tanka plast zadnjega snega ilFto-molo krožek tudi v Ctrkovcih Decembra lani so v Cirkovcih ustanovili A\'to-moto krožek pod okriljem Avto-moto društva Ptuj. da bi ugodili želji mladine, ki se želi seznsniti s tehniko upravlja- nja motornih vozil in s cestno- promotnimi predpisi in da bi o slednjih tudi poučil odrasle. Novoustanovljeni krožek že ima 37 tečajnikov, ki se udeležujejo tečaja za vozače ~ amaterje mo- tornih vozil. V ta namen so uspo- sobili za uporabo star avtomobil Tatra, ki je last KZ Cirkovci in ki ga je ta dodelila v uporabo krož- ku. Da bi krožek lahko opravil čim- več nalog, ki jih je zajel v svojem delovnem programu, namerava kupiti tudi motorno kolo. da se bodo tečajniki usposobili tudi za vožnje z motornimi kolesi. Ta pa js odvisno predvsem od sredstev, ki jih mora krožek pridobiti s kako prireditvijo ali z denarno pomočjo, za katero se je obrnil že na več strani. Ko bo končal prvi tečaj, bodo takoj začeli z naslednjim, saj je že sedaj prijavljenih nad 20 novih kandidatov. P. Z. Čebelarji iz Cirlanc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pav- ličev. 14. febr. glav. dež. dr. Nada Pavličev, pom. dež. dr. Fran Bru- men. 15. febr. glav. dež. dr. Nada PavKčev, |>om. dež. dr. Fran Bru- men. 16. febr. gilav. dež. dr. Nada Pavličev, pom. dež. dr. Fran Bru- men. 17. febr. glav. dež. dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved. 18. febr. gJav. dež. dr. Mdayer — 16. febr. dr. Aleksander Poz- n;k — 17. febr. dr. Ljuban Cen- c;č — 18. febr. dr. Ljuba Neudau- er — 19. febr. dr. Ljuban Cencič. Vse informacije daje in naro- čila hišnih obiskov sprejema de- žurni center Zdravstvenega doma v E*tuju, štev. tel. 70 m 80. H.šne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naroče- ni hišni obiski se bodo izvrŠTil: samo v nujnih primerih. Splošne ambulante ZD Ptuj po- slujejo ves dan od 6. do 18. ure. Čakanje na številko v ranih ju- tranjih urah za prebivalce Ptuja m bldžnje okolice ni potrebno, ker se delo pcipo'dan3ke amibulan- te Z3k';^,'č šele. ko ie sorejet zadnji, pacient. Uprava ZD Ptuj Padli za novo Jugoslavilo (Nadaljevanje) NAD 500 ŽRTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. Gašparič Ivan se je rodil 8. aprila 1926 v Ključarovcih pri Ormožu v druždni posestnika. Bil je edinec. Doma so ga dobro in skrbno vzgojili. Avgusta' 1944 so ga Nemci mobilizirali v vojsko in dodelili k SS enoti. On pa ni hotel služiti tujcem, zato je poiskal zvezo s partizani — kurirji. Po krivdi domačinov, ki so ga izdali, je prišel v roke okupatorja v Sodincih pri Veliki Nedelji. V tež- k= borbi z 28 nacisti je podlegel težkim ranam 26. decembra 1944. Horvat Franc se je rodil leta 1906 v Gomil ca h pri Destemiku. V osnovno šolo je hodil na De- stemik, nato pa je pomagal do- ma pri kmečkem delu. Za politič- no življenje mu ni bilo mar. V narodnoosvobodilni borbi se je povezal z Osojnikovo partizansko skupino in ji nudil, kar je mogel v svoji domači hiši. Zaradi aoie- iovanja s partizani-prvoborci, ga je okupator zaprl, zverinsko mu- čil in naposled ustrelil v Mari- boru 4. oktobra 1944. Horvat Anton se je rodil 19. avgusta 1914 v Gomilcah pri E>e- sterniku v kmečki družini. Kakor brat Franc, tako je tudi Anton pomagal na domačem p>osestvu. Tudi on je bil povezan z Osojni- kovo partizansko skupino. Gestapo ga je aretiral in ga v Mariboru ustrelil 4. oktobra 1942. Hrga Franc se je rodil 27. no- vembra 1910 v Šturmovcu, v kmečki hiši. Bil je sin — edinec. Po končani osnovni šoli pri Vidmu je delal na domačem posestvu. Ker je 1. 1941 hranil doma vo- jaško puško, je prišlo to na uho nemškim orožnikom. Pozvali so ga na predajo orožja. Ker se tri- kratnemu pozivu ni odzval, so ga junija 1942 pri zadnjem pc/zivu na orožniški postaji Breg areti- rali. Zaprt je bil dva dni v Ptuju, nato šest tednov na Borlu, odko- der je moral v Dachau. kjer je f>reminil v krematoriju leta 1943. Horvat Janez se je rodil 13. decembra 1899 v Hlapencih v dru- žini malega kmeta. V šolo je ho- di! v Ptuju. S sedemnajstim letom je moral v Prvo svetovno vojno. Ko se je vrnil v novo državo Ju- goslavijo, se je izučil v Zagrebu za z-idarja. V Novi vasi pri Ptuju je imel svoj dom, odkoder je ho- dil za kruhom v razne kraje. Po mišljenju je bil napreden. Udele- žil se je shoda v Ljutomeru z naprednimi Pti^čani. Okupacijo je učakal v domači vasi. V po- vezavi z Lackom je sodeloval pri OF. Lacko se je v ilegali zatekal na njegov dom. Dne 14. avgusta 1942 so ga odpeljali v ptu.iske za- pore. Pri zasliševanju so ga zve- rinsko mučili, nato so ga odpeljali kot talca v Maribor, kjer so ga ustrelili 2. oktobra 1942. Afctivnost sindikata v Kidričeven Sindika.lna p>cdružnica v Kidri- čevem je na-jvečja in najmočnej- ša sindikalna organizacija v ptuj- ski občini. Življenje v njej se razvija v sindikailmh gruipah po obratih, ki jih vodijo sindikalni podcdbo'-!, celotno organizac jo pa vodi 29-članski izvršna odboi* po- družnice. Naloge izvršnega odibora so ve- like in odgovorne ter se tega odbor v celoti zaveda. Zato se jih je tudi lotil zelo resno in z veli- kim čutom odgovornost:. Sindikalna podružnica bo posve- tila letos '/so skrb proizvK^dnji, finančnemu poslovanju in proiz- vodnemu planu p>cdjetja. Iskali bodo vse m^ožnost« za dvig pro- izvodnje, za znižanje proizvodnih stroškoa- ter za dvig delovne sto- rilnosti, ker so to temelj, za dvig osebn;h dohodkov zaipcslenih. Iz- vršni odbor bo izvedel anketo med delavci o delavskem samo- upravljanju, o tarifni politiki, o de'u sindikalne podružnice, o nor- mah in premijah ter upa. da bo dala anketa obsežne napotke za izboljšanje dela na vseh i>odroč- jih. Prired-.li bodo predavanja za p>oIitičn.. kulturni in strokovna; dvig ter predavanja o varnosti pr: delu. Izvršni odbor podružnice bo nudil vso pomoč pn izdelavi ta- rifnega pravilnika, na množičnh sestankih pa bodo člani pododbo- rov tolmačili strakturo nove ta- rifne politike. Sindikalna podruž- nica bo posvetila vso sV^b dvigu življenjskega stajKlarda ter dvi- gu kultumo'prc.svetne tn športne dejavnosti med člani kolektiva. V načrtu je sindikalno športno tek- movanje, za prvi maj proslava s pestrim sporedom in razvedri- lom. Za proslavo 40-letnice KPJ bo pripraviia podružnica skupno z ostalimi društvi in organizaci- jami program, da bo praznik naše Partije v K d.ričevem čim d.^stoj- neje proslavljen. V načrtu ie več izletov in ekskurzij, prav tako pa bo ix>svečena vsa skrb cenenemu letovanju članov kolektiva. Sindi- kalna podružnica bo obravnavala zakl,i'Učn' račun ter trimesečne obračune in delitev dohodka, per- spektivni plan tovarne, k3drov- sko vzgo.jo, delo organov samo- upravljanja, pravila podjetja, za- kon o delovnih razmerjih, pravil- nik o hig ensko-tehnični zaščiti itd. Naloge .so torej res obsežne. Nedavno je izvršni odbor po- družnice obravnaval predloge, ki jih je dal v razoravo delavskemu svetu pndiet.ia. Eden od teh pred- videva kontro'o bolnikov na do- mu. Odstotek obolenj do sedem dni je namreč precej visok ;n bi kontrola verjetno to obolevanje precej zmanjšala. Stavljen je bil predlog, da se organ žira v to- varni kuhanje enolončnice za de- lavce ter puredlog. da se ponovno uvede avtobusna prc^^a Kidriče- vo—Maribor, če bi se prijavilo vsaj 25 Interesentov. To so le utrinki iz dela m živ- Ij^^nia sindikata v Kidričevem, kaj več zanimivega pa drugič. BF P1XU. 13. FjEiBRUAR J.'^ _^ 1^ ^, PTUJ.SKI TEDNIK 2e V novi šoli V KiirlčeveHi otroci '•■n učitelji iz Kidričevega od ponedeljka, 9. februarja, da- lje prav prijetna počutijo v no- vih šolskih preatorih, ki so zanje nov skupen šo'ski dom s topli- mi, svefhni in prijazn-m.i prostcri tor 3 sodcbno šolsko cpremo. Nova šcla v bliž-ni naseilja Ki- d-r;č3vo, ki jo obdaja mlad.boirov gcmd, je no-va pcimiemibina kuiltur- nciprosvetna pndobitev za Kidri- čevo in za vso ptujsko občino. Namenjena je vzgioji in izobra- ževanju ctrclk :;ni!,ustrij:3kog3 kra- ja in njegioive ckolice ter je zgra- jena iz sredist&v, ki so ustvarje- na z rnadjrlvlm' delom i.nd-distrij- skih delavcer/, nameščen.c8.v in Jcmatov ptujialce abčine. V pone- dellijeik, dne 9. febtruaarjia, so sedtli otroci iz Kidričevega v nove raz- rede, kjer s9 bodo naučili osnov- nih stvari, ki jah bodio potrebo- , vali za naidaJijnje šolanje in za živiljlenje. Pretbivailci liiz Kidriče- vega so vetseli, da je izpolnjena (ta njihova večil-atna žalja in da so Cahko sneli s prejšnjih zasilnih šolskiih prostorov napis »Osnovna šola Kida-ičeiTO«. K otvcritvecTi Sik»vesniO«st: so iprišilii 'kot pTadatavniki oblasti in njenih organov ter ipredstavniki mmcužačnih orgamiizaicij iz Maribora cn Ptuja tovariši: Tine Lah, Mro Bračiič, Lojze Frangež, Janko Vo- grinec, LojiZika Stropnik, Ivan Kranjčič. Anldrej Mr.šek, Stane Stanič, Karel Sepec, Jože Stropnik dn Franc Veronek. iLz Maribora je prišel tudi inž. Borut Maister s soprogo, iz Kidričeva pa so se uderinaša med ljudi, bo novi naslov mnogo bolj odgo- varjal. Smoter revije bo z naslo- vom »Otrok in družina« jasno označen. S krajšimi vzgojnimi na- sveti in daljšimi razpravami bo pomagala družini še bolj vse- stransko kot doslej. Vsebina 1. številke je približno takšna: Za uvod je napisala od- govorna urednica lista Zima Vrščaj-Holy o preimenovanju re- vije in o pomenu, ki ga ima za vse, k; delajo z otroci in odra- ščajočo mladino. Leopold Krese nam je pisal o sklepu vodstva sindikatov, da bi uporabili čimveč sredstev za vsakdanje življenjske potrebe. Lojzka Jančič nas je se- znanila z varstvom otrok v Celju in s tem, kaj vse so že tam sto- rili, da bi razbremenili ženo vsaj najbolj napornih gospodinjskih opravil. Zdaj je na vrsti ustanav- ljanje ustreznih ustanov, ki bi pomagale di-užinam pri varstvu in vzgoji otrok. Da bi bili tudi starši seznanjeni, kako je zdaj s pio- PredsednSc Občinskega Ijud^skega odbora Ptuj tov. Vogrinec Je govoril navzočim pred otvorjtrijo — Vzhodna stran nove šole z veilScimi in številnimi okni OlroR In dru^in^ nirško in mladinsko organizacijo na šolah, je napisala o tem Irena Levičnik. In o otroških hišnih svetih? Tudi na to misli uredni- štvo in skuša stanovanjskim skupnostim pomagati z nasveti in z izkušnjami, ki so jih imeli dru- god. O otroških hišnih svetih je pisala Ela Peroci (naslov članka: »Zares in za šalo«). Dr. Milica Bergant je naoisala razpravo: »Čustvena vzgoja in duševni razvoj otroka v predšol- ski dobi«. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnji številki. Ker je bil zdaj čas ocenjevanja in spričeval,'' je objavljen članek Vladimirja Cvetka: »Ocenjevanje in napredovanje učencev v osnov- ni šoli«. Otroške vrtnarice bo gotovo zelo zanimalo, kar je napisala Andreja Hadži o najnovejših iz- kušnjah zavoda za šolski film o avdiovizuelnih sredstvih v otro- ških vrtcih. Se nekaj o predvaja- nih filmih v naših kino dvoranah in ob uprizoritvi Osbornove dra- me »Ozri se v gnevu« — Pisala sla Marija Vogelnik o filmu, o drami pa Ivan Potrč. Potem sledi naš priljubljeni »Pomenek s starši«. V letošnjem letniku nadaljuje Helena Puhar- jeva spolni pouk in prehaja v spolno vzgojo. Končno še rubrika »Midva«, za oddih in premišlje- vanje nekaj lepih literarnih pri- spevkov; na ovitku pa nekaj risbic za otroško pustno rajanje. Številka je vsebinsko in likovno bogata in bo gotovo razveselila vsako družino. Novoizvoljeni odbori za osnovne orgrmzacije SZDL na območju občufs Ptui RODNI VRH: Fajferič Franc, Mohorko Jakob, Krajnc Štefan, Beloglavec Maks, Vindiš Jakob, Žerak Jožef, Večrič Ivan, Vidovič Vili, Srdinšek Ivan ml. KOZMINCI: Vapotič Anica, Mere Ana, Kozel Franc, Svenšek Avguštin, Svenšek Franc, Mlakar Jožef, Zajšek Franc, Habjanič Franc, Petrovič Jožef. SEDLAŠEK: Širovnik Blaž, Hernec Andrej. Svenšek Jože, Hernec Maks, Koren Franc. CIRKULANE: Žuran Angela, Milošič Terezija, Majcenovič Franjo, Žuran Martin, Fijaško Anton, Zavec Franc, Za- goreš Stanko, Bratušek Franc, Orlač Jakob, Milošič Ivan, Gabro- vec Štefan, Kokol Franc, Hercog Franc, Gabrovec Peter, Bratušek Jožef, Belšak Jakob, Žumbar An- ton, Kelc Jožef, Pintarič Liziki, Brodnjak Ivan, Glavica Andrej. TABORNIŠTVO V PTUJU Spomalmo vrednost tabor- niške organizacije ZIMSKE PRIPRAVE NA LEPE POČITNIŠKE MESECE Mairsikdo ne razume pomena taJbomištva in misli, da je to sa- mo taiborjenje v počitnicah, zato ne dovoli svojim otrokom, da bi se viključiili med taibormike. Pre- pričana sem, da bi jih z vese- ljem pustni; in še drugim bi pri- poročili to organizacijo, če bi poznali vsaj delec njene vredno- sti za mladega človeka. Mučni so izgovori miladega člo- veka, ko ga doma vprašajo: »Kje si zopet bil?« Najraje bi odgovo- ril, da je biO na sestanku ali te- čaju taroomikniv, pa se mora zla- gati. Nerazumevanje staršev je večkrat krivo neskrenosti in ne- zaupanja svojih otrok. Avtoriteta staršev zelo trpi, ko jih otroci varajo. Odnosi v taki družini niso nikomur za zgled. Mislim, da vse to odpade, če se poskušajo starši približait; in raizumeti mladi rod. Pa si oglejmo 12-letnega deč- ka, njegove želje, interese in zah- teve. Zeli biti hraber, najmoč- nejši med tovariši, žel; doseči uspehe in razne podvige. Navdu- šil se je za junaka in njegove žrtve ter u&p>ehe, ko je gledal fiilm. Hoče posnemati junaka v dobrem, če je o njem praivilno poučen in če je film dobro ra- zurnel, sicer pa je nevarnost, da ga fvosnema v slabem, če si je sliko o filmu sam ustvaril, ki je večkrat napačna. Če so otroci brez nadzorsiva, zabredejo v gro- bosti. Starši se nato razburjajo in uporabljajo najrazličnejše, naj- večkrat nevzgojne kazni, ki ne dosežejo namena. Vse to pa lah- ko prihranijo otrokom in sebi, če znajo otroke pravilno usmerjati in nanje vplivati. Toda kako? Toliko lepega, poučnega in ple- menitega nudi narava sama, mno- gi pa so za vse to slep:. Ali ni škoda, da vseh teh leipot ne b: poznal in videl mladi rod? Malo- katera organizacija nam tozadev- no toliko nudi kot ravno ta^bor- niška. Izlet:, pohodi, ta'borjenja zapu- ščajo mlad;m tabornikom toliko leipih vtisov in spominov. Pnjetna sikupna doživetja navdušujejo in plemenitijo mladega človeka. Po- stane dovzeten za vso letpoto, ki g,a obdaja. Ob tem se razvija t:- sta iskrena ljubezen do narave, ki jo mnogi pogrešajo. V njih se vzbuja in razvija ljubezen in S;po- štovanje do soljudi in postanejo iskreni tovariš:. Obogateti za vsa ta spoznanja ni težko, kjer starši začnejo s tem v zgodnji mlado- sti. Ravno tu nastanejo trdni te- melji dobrega in zdravega člo- veka — zavestnega branitelja in graditelja socia^lizma. Spominjam se nedeljskega ta- borniškega pohoda. Kako srečni in zadovoljni smo se vračali do- mov. Toliko sme.ha in dobre vo- lje je bilo ta dan! Pozabili smo na skrbi, ki so nas trle v šoli, in si zopet nabrali novih rhoči za sedenje in poslušanje v šoli. Na- gledali smo se toliko nepopisnih lepot in se sooiznaiLi z neboglje- nimi prijateljčki v gozdu m po- skrbeli za njihove želodčke. Niti ne morem opisati vseh lepot te nedelje^ ki smo jo skupaj pre- živeli. Še nisem pozabii'a na pre- srečne in zadovoljne obraze, rde- ča lica in svetle oči, ki so ob slovesu vprašujoče strmele va- me: »Kdaj se spet vidimo?« Naj se i>ovmem k prvotni mi- sli. Današnja družba nam nudi vse možnosti udejstvovanja, vsa- kemu v tisti mladlnsiki športni al! izobraževalni organizaciji, ki mu je najbolj pri srcu. Nekatere so po vsebini obširnejše, druge spet nekoliko ožje. Med katere naj prištevamo taborniško organiza- cijo? Lahko bi rekli, da je mla- dinska športna organizacija, kr zajema vsa vzgojna področja. Njen namen je velik: ust>osob«ti in vsestransko vzgojiti mladega človeka, ki bo znail pravilno in zdravo živet . Zato ni čudno, da se je naša organizacija v tako kratki dobi obstoja razširila že skoraj po vseh mestih in vaseh naše domovine. Njene široke veste pa nam oričajo in potrjujejo slO"- ves. ki si ga je pridobila kot ena izmed n^'ibo:j vzgo-''^-^' m^^dnskih organizacij Anka Stonjšek SoIa s širokim družbenim upravljanjem v Markovcih Novoizvoljeni šolski odbor v Markovcih je na prvi letošnji seji ponovno izvolil za predsednika tov. Simona Solina. Sestavil je tudi različne komisije in sicer splošno upravno komisijo, komi- sijo za proračun in materialna vprašanja šole, za vzgojna vpra- šanja predšolske, šolske in šole- proste mladine ter komisijo za mlečno kuhinjo. V komisije je šolski odbor imenoval po enega člana odbora in starše. Šolski od- bor si je tako izbral najširšo ob- liko šolskega upravljanja. Imel je tudi že več sej z obravnavo ma- terialnih in učnovzgojnih vpra- šanj. Konec prvega polletja je bil četrti roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 200 staršev. Na sestanku, ki ga je vodil pred- sednik šolskega odbora, je vodil ravnatelj Franjo Žlahtič o učno- vzgojnih uspehih m problemih te- kočega polletja. V prvem p>olletju je izdelalo 412 učencev od 553 učencev, t. j. 74,5% in je za ■3,7% boljši učni uspeh od lan- skega leta v istem času. Povpreč- ni šolskio bisk je letos 94,9'7<' in je za 2,4% boljši od lanskega. Učen- ci izostajajo zaradi bolezni pa tu- di zaradi domačih del. V tem letu še ni bilo izostajanja učencev, ki so izpK>lni!i 14. življenjsko leto. Niti oni sami niti starši se niso upirali rednemu obiskovanju po- uka, kot se je to dogajalo v prejš- njih letih. Ravnatelj je na se- stanku seznanil navzoče s skle- pom učiteljskega zbora, da bodo v drugem polletju p>opoldnevni obvezni krožki za učence višje osnovne šole z negativnimi oce- nami. Vodilo jih bo učiteljstvo. Analiza u^ovzgojnih uspehov in probleme šolskega dela z na- vedbo imen najboljših učencev in tistih, za katere bodo morali star- ši v bodoče bolj skrbeti, so po- jasnili staršem razredniki razre- dov in oddelkov. Na sestanku se je bilo potrebno fMomeniti tudi o delovanju mlečne kuhinje in o kuhanju enolončnic. Z ustanavljanjem šolske kuhinje je nastalo vprašanje prostorov. Šola je namreč že odstopila mleč- ni kuhinji polovico svojih kletnih prostorov in se omejila na mini- mum. Z ustanovitvijo šolske ku- hinje bo pa potrebno povečati obednico in shrambo za živila. Šolska kuhinja bo v bodoče nujno potrebovala kos zemljišča za pri- delovanje najnujnejših povrtoin, ki jih bo kuhinja rabila v zim- skem času. To vprašanje bo mo- rala rešiti komisija za mlečno kuhinjo skupno z vodstvom šole in ostalimi upravno-političnimi or- gani kraja. Zavod za pospeševanje gospo- dinjstva za okraj Maribor je pod- prl šolski kuhinji v Markovcih z dodelitvijo električnega Tobi šte- dilnika in garnituro pohištva za šolsko kuhinjo. Za to naklonje- nost se je Zavodu ravnatelj za- hvalil v imenu vseh navzočih. Nekaj staršev je izrazilo priprav- ljenost podpreti kuhinjo s krom- pirjem in drugimi naturalijami. Po končanem roditeljskem se- stanku so starši poskušali magne- tofonske posnetke šolskega pro- grama »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«, ki so ga izvedli otroci . predšolske dobe in učenci od 1. do 8. razre- da .šole v Markovcih. Vsi nasto- pajoči so prejeli nagrade, ki jih je prispevalo učiteljstvo. ptujski kolektivi in starši. Šolski odbor se je vsem za naklonjenost lepo zahvalil, zlasti pa požrtvovalne- mu učitelju Karlu Joštu, ki se je največ trudil pri zbiranju sred- stev za to prireditev. Pri prvem nastopu otrok je šlo predvsem za vzgojno stran, da bi se otroci na- vadili javno nastopati, v bodoče pa bo šlo predvsem za kvaliteto.' Starši so z zanimanjem sprem- ljali magnetofonsko reprizo na- stopa njihovih malih skritih ta- lentov. Ž. E. ' Humor ZAMENJANA VLOGA »Je res, da se je Ivan poročil s svojo tajnico?« »Bo že držalo, saj sta se že dolgo rada videla«. »Kako se le sedaj razumeta?« »Menda prav dobro, čeprav sta menjala vlogi. Prej je on njej diktiral, sedaj pa ona njemu!« NE 2ALUJTE... Na družbeni prireditvi je polil natakarski vajenec z juho plesno obleko mlade plesalke. Ta se je močno razburila. Dečko ni vedel, kako bi se izmotal iz zadrege in je rekel: »GosfKKiična. ne bodite žalostni, saj imamo v kuhinji dovolj j\ihe.« Dnevni spored za nedeljo, dne 15. februarja 1959 6.00—7.00 Veder ned&ljslsi jutranji pozdrav — vmes ob G.Oo—6 10 Foročiia, vremenska napoved in dnevni koletlsr. 7.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame.. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7..35 Vedri zvoki. 8.C0 Mladinska radijska igra A. A Milne M. Stanovnik: Povesti o medvedku Puju — n, del. 9,00 Heitor Vilia-Lobos: Otročič- kova družina (Izvaja ipanistka Marisa Re- gules). 9.15 Nedeljska zabavna matine- ja. 10.00 Se pomnite tovariši . . . Stipe Ugarkovič: Zapiski ilegalca. 10.30 Pri- ljubljeni zbori in samospe-vi. 11.00 Mali koncert lahke glasbe, n.45 Stevan Hri- stič: Simfonična fantazija za violino in orkester. 12.00 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napo-ved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Naooved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Re- klame. 15.25 Narodne v priredbi Cirila Preglja pojo solisti komornega zbora RTV Ljubljana. 15.40 Cedric Dumont s svojim ..Mijfbecherjem". 16.00 Matija Maležič: Elektrogospodarska skupnost Ju- goslavije (reportaža). 16.30 Trije jugo- slovanski skladatelji. 17.00 Popevke, ki jih radi poslušate. 17.30 Radijska igra — Richard Hughes: Nevarnost, Dvlan Tho- mas: Vrnitev fpnnovitev). 18.26 Robert Schumann; Koncert za klavir in orkester v a-molu. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Kedeljska revija zabavne glasbe. 21.00 Uro pri Giacomu Pucciniju (Povzetka oper .,La Boheme", in ,,Mada- me Rutterfly". 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V ples- nem ritmu. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23 10 Ponevke in melodije za lah- ko noč. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 13. do 13. febru- arja t. 1. ameriški film »DAMA ,IZ ŠANGHAJ.A« in od 17. do 19. februarja t. 1. jugoslovanski film »GIMNAESTRADA«. KINO MURETINCI predvaja 14. in 15. februarja t. 1. angleški barvni film »PLA- VOLASA ZAPELJIVKA« in 15. ter 16. februarja t. I. angleški film »LEPO JE BITI MLAD«. Svetovne meteorološke karte Mednarodna zveza za telekomu- nikacije pri Združenih narodih je dosegla, da bo Svetovna meteoro- loška organizacija izdala posebne vremenoslovne karte, iz katerih bo razvidno gibanje neviht po vsei zemeljski krogli. Priprave so tra- jale tri leta. Zbrani podatki bodo izšli v seriji 17 kart, ki bodo pri- kazovale število viharnih dni v vsakem mesecu, tromesečju in letu. Osebna kronika Rojstva: Mlač V.da, Ilirska Bi- strica — Aleša; Ljudmila Doli- ška. Selška 9, Ptuj — Jožefa; Anušek Frančiška, Vuzmetinci 12 — Milana; Ivana Šegula, Rotman št. 54 — Danico; Marija Čuček, Vitomaroi 19 — Vinka; Marija Novak. Ptuj. Jadranska 5 — Ne- nada; Terezija Gajser, Apače 19 — Greto; Manja Ravšl, Središče štč 196 — Tatjano; .Angela Ce- bek, Sela 2 — Draga; Marija Puc- ko, Smolinc' 51 — Vinka; Marta Toplak, Kog 101 — Marjano; Ma- rija Cugmas', Dražavas 61 — Iva- na; Julijana Mlakar, Destemik 42 — Franca, Terezija Kukovec. Rotman 19 — Jožefo; Elizabeta Lešnik. Starše 2 — Franca; Iva- na Kostanjevec. Lovrečan — Ano; Marija Vidovič, Pobrežje 33 — Edvarda; Nežika Kolar, Dobrina št. 12 — Ireno. Poroke: Franc Kelemina. Grabe št. 11. in Alice Onssach, Goišloov- je 159; Jožef Ktmstek, Krčevna št. 115, m Elizabeta Jakolič. Mest- ni vrh 63; Jakob Drobnak, Brst- je 12. m Elizabeta Kuhar, Budi- na 24. Smrti: Terezija Brus, F>tuj, Ma- riborska 24, roj. 1882, umrla dne 8. febr. 1959; Tomaž Liber, Spuh- Ija 16, roj. 1906. umrl 8. febr. 1959; Franc Zavec. Ptuj. Zagreb- ška 39, roj. 1879. umrl 8. febr. 1959. Kulturni presled v Prešernovem tednu Slovenci smo ponosni na svoje- ga duhovnega genija Franceta Prešerna. Vsako leto ob kultur- nem tednu so razgibane široke množice delovnega ljudstva na vseh kulturnih področjih. Pionir- ji, mladina, odrasli po vaseh in mestih radi prisluhnejo vsem kul- turnim prireditvam, ki jih prire- jamo v ta nam.en. V ptujski obči- ni smo imeli proslave po vseh šo- lah. Skupna proslava za vajenske šole in gimnazijo je bila na sam praznik v nedeljo, dne 8. t. m., v Gledališču. Uvodno besedo je imel tov. Drago Zupančič, ki je v iz- branih besedah prikazal veličino Franceta Prešerna. Na tej prosla- vi je .sodeloval tudi dramski igra- lec iz Ljubljane tov. Janko Ho- čevar, ki je s svojimi izbranimi recitacijami zelo zadovoljil vse mlade poslušalce. Naše vodilo za bodoče naj bo, da bomo za mla- dino dajali samo dobro priprav- ljene in kvalitetne prireditve. Vsa šolska vodstva naj si v proračunu zagotovijo za to potrebna denarna sredstva. Centralna prireditev v okviru kulturnih prireditev SZDL občine Ptuj bo v petek ob 19.30 v Gleda- lišču. Uvodno besedo bo imela tcvarišica prof. Urbasova, sodelo- vali pa bodo gostje iz Maribora: profesor Pal. violina; prof. Kla- sinc. klavir, in recitator Janko Ho- čevar, dramski igralec iz Ljub- ljane. Stran 4 PTUJSKI TEDmi^ Učineh mamil na živčni sistem Vsekakor je nenavadno in za- nimivo, kako moremo vplivati na pajkov živčni sistem z različnimi tekočinami in opiji. Odkritje j© delo švicarskega zdravnika Petra Witta iz Bema. ki je po dolgo- trajnih pKjizkiisih in vplivih na pajkg vigotovil. da je pajek edina žival, ki je v stanju izvajati za- nimive preobrate, če smo ga hra- nili z različnimi mamili. Poizkuse je delal na navadnem pajku, ki ga najdemo v grmovju in p>o drevju na naših poljih. Ta pajkec nosi na skra,inem delu zadka od 4 do 6 nitic, iz katerih izpušča najfinejšo svileno nitko in jih nato sprede ter potegne na ravno na tipalke glavničaste oblike skozi zadnji par krempeljcev ter spotoma izdeluje mrežo. Vanjo, kakor nam je zna- no, lovi žuželke, s katerimi se hrani. Če je vetrovno ali deževno ali če prihajajo drugi vzroki od zunaj, ki mrežo raztrgajo, se pa- jek vrne in sprede drugo, ki je enaka prvi. Dr. Witt je odkril te presenetljive vplive na pajka v svojem laboratoriju, potem ko ga jp nasitil z določeno snovjo. Ob vsaki različni sestavini te snovi ali mamila je pajek predel po- vsem drugačno mrežo kot bi jo predel v normalnem stanju. Spre- minjajoč obliko pajčevine začne pajek prikazovati »grafično« do neke mere delovanje svojega živčnega sistema, seveda z ozi- rom na vsebino, količino in uči- nek snovi, ki jo je zaužil. Različ- na nasprotja v njegovi mreži po- vsem istovetijo s stanjem pajko- vega živčevja. Pod vplivom plina smejavca tke pajek krčevite niti, podobne živčnemu trepetu in so nepr£>vilne. Po zaužitju veronala se pajkoveč trudi raztegniti nitke žarkovito. Toda to se mu ne po- sreči. Zares »neuravnovešena« je pajčevina, spredena pod vplivom neskalina, to je mešanico alkalo- ida, ki se nahaja v peyothu, kak- teji podobni rastlini, iz katere Indijanci v Mehiki srkajo posebno opvojno snov in se z njo opijanijo. MreŽ3i je najbolj neredno splete- na okrog središča, ki pa raste po- lagoma navzdol in navzven. Per- vetin na primer učinkuje na pajka, ustvarja običajne zavore, vendar če.sto preneha z delom in pogo- stoma prekriža nitko. Kokain pa nasprotno napoti pajka, da spleta najbolj pravilno mrežo, tako da se ta mreža v ničemer ne razli- kuje od mreže, ki jo je spletel v popolnoma normalnem stanju. V čem je pomembno to od- kritje? Dr. Witt pravi, da pred- vsem v tem. če z znanstveno na- tančnostjo proučujemo reakcijo na pajka, ker ta reakcija prav tako vpliva na "živce človeka, to- rej da reagira prav tako kot člo- vek, voden od svojega osrednjega živčnega sistema. Morda se bo kmalu posrečilo z natančnostjo ugotoviti z ozirom na odkritje dr. Witta. učinke raznih mamil na člo- vekove možgane. Po vsej verjet- nost: pa se bo dalo ugotoviti tudi razmerje, ki obstaja med živčnim s-istemom človeka in majhnega pajka. Torej utegnejo biti zani- mivi zaključki, kateri nam bodo pokazali učinke raznih drog na človekovo obnašanje in vedenje. Podzemlje velemesta Pod ulicami milijon.skega mesta leži zamotan .sistem kablov, cevi. podzemeljskih hodnikov in pre- dorov, nekak »živčni« in »krvni« sistem velemesta. V raznih globi- nah je n. pr. pod Nevv Vorkom že položenih okrog 20 milijonov ki- lometrov telefonskih kablov. 70 milijonov cevi. nad 3000 kilome- trov televizijskih vodov, alarmnih kablov za pK>licijo in gasilce, ka- blov za prometne oznake itd. Po- leg vsega tega vozlišča kablov je tu še 1200 km hodnikov podze- meljske železnice, železniških predorov in predorov avtostrad. Vse te kable in predore pa pre- pletajo kanalizacijske cevi. nad 1000 km plinskih cevi, 120 km vodov za paro itd. Predor v glo- bini 200 m dovaja v mesto vodo iz daljave 200 km. Nevv York je začel prodirati v globino zemlje leta 1799. ko so položili prve lesene vodovodne cevi. Leta 1870 so začeli graditi podzemeljske predore za promet. Prve telefonske kable so položili leta 1878. dve leti kasneje pa električne kable. Skoraj neverjet- no je, vendar resnično, da po{x>l- nega načrta teh podzemeljskih instalacij danes sploh nimajo. Mnogoštevilne električne telefon- ske in druge dnižbe hranijo na- črte svojih napeljav, toda rrmogi posamezni načrti so že izgubljeni. Družbe, ki postavljajo danes nove instalacije, morajo uporabljati načrte iz kolonialnih časov, na katerih so označeni potoki, moč- virja, izviri, kar vse leži danes pod mestom. Pri gradnji podze- meljske železnice so naleteli na jamo z vodo. Ko so začeli vodo črpati, se je začela cerkev Tri- nity, ki stoji v bližini, pogrezati v zemljo. Ker nimajo splošnega načrta podzemel.jskih instalacij, morajo pred vsakim novim delom izvr- šiti poskusna vrtanja, da bi se seznanili s sistemom kanalov in cevi, ki mnofjokrat niso nikjer označeni. Največji problem je bil vedno gradnja predorov za pod- zemel.jsko železnico. Na nekaterih mestih leži en predor pod drugim. Danes ima newyorška podzemelj- ska železnica v prometu dnevno 8700 vlakov, ki prepeljejo vsak dan približno 4 milijone ljudi, pa vendar se že od leta 1928 dalje nt smrtno ponesrečil noben potnik. Okrog 30.000 delavcev skrbi, da so vse te podzemeljske instalacije v redu. Najbolj nevarno je pri- pravljanje električnih vodov pod- zemeljske železnice, ker je pro- met vsakih 30 sekund, to se pravi, da pridrvi mimo vlak vsakih 30 sekund, popravilo pa mora dela- vec opraviti med enim in drugim vlakom! Neznana soseda Med planeti našega sončnega sistema je za Marsom Venera najbližja. Na svoji poti se pri- bliža Zemlji na 40.000.000 kilo- metrov in je tedaj le .stokrat dlje kot Mesec- Vendar pa to našo so- sedo zelo malo poznamo. Astro- nomi niso mogli doslej ugotovi- ti niti tega. koliko časa potre- buje za en obrat okrog svoje osi, to je koliko traja njen dan. To jim onemogoča njena atmosfera, ki sodijo, da je precej pK>dobna naši. Zaradi tega gradijo v An- gliji velik radioteleskop. s kate- rim nameravajo oddajati močne radijske valove, ki bodo dosegli Venero in se spet vmiH na Zem- ljo ter prinesli s seboj podatke o njej. Indijska Na poti v Avstralijo je neka nemška rodbina blizu otoka Cevlo- na, južno od Indijskega polotoka, za šalo napisala razglednico s svo- jim avstralskim naslovom, jo stla- čilav prazno steklenico, steklenico tesno zaprla in jo vrgla v morje. V novem domu daleč na južni po- luti so na to že zdavnaj pozabili, ko se jim je s pismom javil neki lovec na korale. Pri Sejšelskih otokih, kjer je bil do nedavna in- terniran ciprski nadškof Makarios, je koralni lovec naletel na njihovo steklenico in v njej našel naslov. Zdaj so v živahnem medsebojnem dopisovanju. Zakopani zakladi Pred kakimi štirimi leti so našli na obali Mrtvega morja ne- kaj bakrenih trakov, popisanih s starimi hebrejskimi znamenji. Ko so naposled po več letih tru- da razbral pisavo, so ugotovili, da gre za zapiske o veHkih koli- činah zakopanega zlata in drugih dragocenosti, ki so jih Židje skrili pred približno 2000 leti. da ne bi prišlo vse to bogastvo v roke Rimljanom. Zapiski govorec naravnost bajni vrednosti, saj omenjajo okrog 200 ton zlata. Angleški, francoski in ameriški arleologi so že prišli v Palestino in začeli iskati zakopani zaklad. Čeprav ne dvomijo v verodostoj- nost starih zapiskov, je upanje, da bi ga našli, kaj majhno, saj so ga medtem lahko že izkopali in odnesli. Kaliko stane umetni satelit? Sovjetski znanstveniki niso do- slej objavili ničesar v zvezi s tem. kolika finančna sredstva sta zahtevala oba umetna sate- lita. Zato pa njihovi kolegi na Zahodu ugibajo in skušajo vsaj približno določiti znesek, ki so ga Rusi žrtvovali za svo,io tehnično zmago. Neki italijanski učenjak je mnenja, da sta stala oba Sput- nika neverjetno mnogo. To za- ključuje po tem, da stane že na- vaden letalski motor 1000 dolar- jev kilogram, medtem ko stanejo reaktivni motorji tudi stokrat toliko. Ena izmed navadnih ra- ket z dirigiranim izstrelkom sta- ne že nič manj kot dve milijardi dinarjev- Koliko sta stala Sput- nika, je pa za zdaj še skrivnost. Spor okrog hlač Skupina .švedskih znanstveni- kov je objavila učeno razpravo o — moških hlačah. Učeni možje so jih postavili na zatožno klop in jih obtožili hudih pregreh. Pravijo, da preprečujejo dastop zraka in sonca k telesu in da so najmanj tako nevarne za razvoj človeštva kot atomsko izžareva- nje. Seveda so našle hlače tudi zagovornike. Ti trdijo, da so se moški neovirano razvijali, čeprav že nekaj stoletij nosijo ta del obleke. Kolodvor brez primere Med najsvojevrstnejšimi kolo- dvori na svetu je brez dvoma va- tikanski. Nima okenc za prodajo voznih listkov, nima čakalnic in in nobenih prodajalnic, obstaja le iz 65 m dolge, zelo reprezentativ- ne veže, kjer sprejemajo prišlece. Tri salonske vozove, ki iz njih se- stoji vatikanski vlak. uporabljajo skoraj izključno le vladarji vseh vrst in visoki člani vlad kot tudi papež sam. Celotna vatikanska železniška proga meri 594 m. pa še od tega teče 275 m po italijan- skem državnem ozemlju. Na tej kratki progi je tudi 91 m dolg predor. Lokomotivo in vlako- spremno osebje stavlja po potrebi na razpolago uprava italijanskih državnih železnic 35 AROV NJIVE v Novi vasi 65 pri Ptuju prodam. Naslov v upravi lista. ^ VOZ ZAPRAVL.7IVCEK v izredno dobrem stanju poceni prodam ali zamenjam za vino. Ogled voza in informacije na dvorišču gostilne »Breg« (prej Strašil). RADIO PHILIPS prodam. Petrovič Franc. Vičava 14. Kuj. Ogled v nedeljo od 9. do 11. ure. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in nekaj zemlje v Zgor. Hajdini 74. prodam. NOVO POSTELJO (dvojnik) in nočni omarici prodam. Naslov v upravi hsta. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 7 ha zemlje prodam. Vprašajte Hiaponci 44. 80 AROV NJIVE ob cesti v Sp. Velovlaku prodam. Naslov v upravi lista. - ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom in braidami v Mariboru, ob cesti proti Vurberku, zamenjam za enako z nekaj zemlje v bližini Ptuja. Naslov v upravi lista. KUPIMO vsako količino kislega zelja v trgovini »Sadje in ze- vajalne poslovne zvezeofamiaa lenjava« Ptuj, podjetja Zadruž- ne proiz\'ajalne poslovne zveze Ptuj. SLUŽBO POMOŽNEGA KNJIGO- VODJE ali blagajničarke v Ptu- ju iščem. Naslov v upravi lista.- NAJDITELJA MOŠKE ZAPESTNE URE, ki sem .jo izgubil v Ptuju, prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Naslov v upravi lista. VABILO V soboto, 14. februarja t. 1., ob 15. uri ho v Ptuju v mali dvo- ra«! občinskega komiteja ZKS sestanek vseh članov Ptujskega akademskega kluba v zvezi z aka- demskim plesom in drugimi pro- blemi kluba. Odbor Objava najdenih predmetov Denarnica z gotovino; kolo za motamo kolo; moška kolesa; raz- ni deli za kolo; okvir moškega kolesa; žepna ura; ročna ura; pr- stani; ženski plašč; blago za žen- sko obleiko; ženske rute; ženski pasovi; kape; rokavice; šali; kra- vata; aktovka; kovček; cekar; ženske torbice z gotovino; uhan; okrasne sfKmke; obeski; verižice; zaipestnica; okenski okvir; leseni * USTNA LICITACIJA Vojna pošta 8164 Ptuj, razpisu- je USTNO JAVNO LICITACIJO za prodajo 50 m' hlevskega gno- ja z izklicno ceno 900 din za m'' in za prodajo 500 kg sirkovega semena z izklicno ceno 15 din za kg. LICITACIJE SE LAHKO UDELEŽIJO: 1. Gospodarske organizacije, 2. Zadružne organizacije in 3. Zasebni kmetovalci. Licitacija bo 4. marca 1959 ob 9. uri. v pisarni Vojne pošte 8164. Ptuj. Kavcijo je treba položiti v go- tovini v znesku 5000 din ali jam- stveno izjavo. Udeleženci licitacije pod 1. in 2. naj prinesejo s seboj izjavo, da so jim znani pogoji licitacije, potrdi- lo o položeni kavciji in pooblastilo organizacije, ki jo zastopajo. Hlevski gnoj in sirkovo seme na ogled dnevno od 7. do 13. ure na vojni ekonomiji pri Tovarni avto- mobilske opreme v Mlinski ulici v Ptuju. Za Vojno pošto 8164 Ptuj kapeian I. klase Roknič Peter s. r. in kovinasti metri; patentni svinč- nik; razni etuiji; očala, žepni glavnik; žepni nož; ključi. Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da se zglasijo pri tu- kajšnjem uradu zaradi prevzema svoje lastnine. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve ObLO Ptuj PRI FOTOGRAFU ,Mati je prosila fotografa, naj bi povečal sinovo sliko. Ko sta se o tem domenila, je vprašal foto- graf, ali želi povečavo s klobu- kom ali brez njega. Mati je de- jala, da želi sin povečavo brez klobuka. Fotografovo radovednost, kako se je sin česal in kako fri- zuro je imel, je mati zavrnila z besedami: »Vsega pa vam res ne morem povedati. To boste že vi- deli, ko boste sneli sinu klobuk!« Upravni odbor Kmetijske zadruge Moškanjci razpisuje mesto kmetijskega tehnika z nekaj leti prakse. — Nastop službe takoj. Prošnjo z navedbo dosedanje službe in življenjepisom pošljite Kmet.jski zadrugi Moškanjci ah pa jo pHrinesite osebno v upravo. Samsko stanovanje na razpolago. — Plača po tarifnem pravikuku oz.roma po dogovoru. Otvoritev nogometne sezosie ¥ Ptuju Letošnja muhasta zima brez snega je omogočila, da so nogo- metaši Drave v nedeljo, 8. febr., odigrali svojo prvo tekmo v letoš- nji sezoni. V gosteh so imeli enaj- storico Kladivarja iz Celja, ki igra v slovenski ligi. Obema mo- štvoma se je poznal zimski poči- tek. Celjani pa so očitno podcenje- vali nasprotnika, precenili pa svo- je lastne moči. Zato vseh 90 minut igre niso predstavljali resnega na- sprotnika Dravi, ki je imela stal- no iniciativo na terenu. V opravi- čilo gostov moramo povedati, da so jim manjkali nekateri stan- dardni igralci, ki so zapustili klub ali pa še ne trenirajo. Drava je postavila svo.io naj- boljšo enajstorico, v kateri sta se zopet pojavila Letonja in Erhatič. Kakor navadno, je obramba solid- no opravila svoje delo. Napad je z lahkoto prodiral pred nasprot- nikov gol, posebno preko obeh hi- trih kril in z dolgimi žogami iz obrambe, kar je bilo na težke", zmrznjenem terenu edino pravil- no. Manjkala pa je zakl.jučna ak- cija pred golom, zato je končni rezultat tekme tako nizek. Obi gola za Dravo je dosegel Sirec Polda. Drava tudi ni izkoristila kazenskega strela. Tekma je pokazala, da razpola- ga Drava s solidnim moštvom. Novi igralci pomenijo vsekikor pridobitev, v kratkem pa se bo vrnil iz JA že znani napadalec Ci- ril Kovač. Do pričetka prvenstve- nega tekmovanja v začetku apnla, bo moštvo NK Drave gotovo v for- mi, ki bo zagotovila osvojitev nega tekmovanja v začetku aprila stvu MNP, kar bi mu omogočilo napredovanje v višje tekmovanje. EV ŠAH Brziopotezni turnir šahovskega društva Ptuj za februar bo v to- rek. 17. februar.ja, v društvenih prostorih — posebni sob; gostil- ne »Slon« — s pričstkcm ob 19.30. Prijatelji šaha vabljeni! Nekaj »Kurentov« je zašlo na pu stna dneva tudi v Ptuj. Nekatri so segali v roko, nekateri pa so stikali za dekliškimi robčki minif |e pustni čas Predpustni čas je zahteval, da so gostišča in društva ter organi- zacije svojim gostom in članom pripravili veselice, zabave ali ples. Na njih je lahko dal vsakdo du- ška svoji dobri in slabi volji, se napil, napel in naplesal, našalil ali celo namučil, če je pregloboko pogledal v kozarec ... Stanovalci v Narodnem domu skoraj vedno sodelujejo s priredi- telji, pa ne v društvenih prostorih v 1. nadstropju, ampak vsak v svojem stanovanju. Dve dvorani in tri sobe od teh, dve za točilnici in ena za bar. so iznad stanovanj in uradnih prostorov Reševalne postaje Ptuj. Ob zabavah in pri- reditvah ni govora, da bi lahko kdo v hiši spal. To srečo imajo tudi stanovalci v sosednih hišah na drugi strani ulice. Sicer se za- radi tega noben ne pritožuje. Kdor je utrujen pač zaspi, kdor pa ni, si kakorkoli krajša čas, dokler se sliši močan glas trobente ali bob- na... Nedavno je bila v Narodnem do- rrtu prireditev, ki se je zavlekla pozno v noč. Spali niso stanovalci, niti pri reševalni postaji ni legel dežurni šofer, ker je malta zaradi skakanja in plesanja zapuščala strop in padala na počivališče za dežurnega šoferja. Ta se je nekaj časa kratkočasil s poslušanjem radia, potem je še prečital časo- pis, nazadnje pa je nekolikokrat zaklel in odšel na dvorišče k avto- mobilu, kjer je bilo treba nekaj pogledati. Ko je bil sklonjen k avtomobilu, je slišal čuden glas skozi odprto "okno iz nadstropja, kmalu zatem pa je nekaj tekoče- ga priletelo na tla in se razpršilo, da je občutil pljusek celo na svo- jih hlačnicah. Vstal je, pogledal kvišku in se zadri: »Nesnaga, pi- jana, hodiš na zabave, pa no po- znaš meje ... Nobeden pred teboj ni varen!« V poltemi je gledai v neznani obraz na oknu in se po- šteno jezil, ko mu je neznanec od zgoraj mrmral: »Kaj se boš ti tam doli razburjal, da sem jaz pi- jan. Kaj to tebe briga. Gledaš na druge, sebe pa ne vidiš. Le poglej se, kakšen si. Jaz sem vsaj pijan, ti pa si poko...!« Jezen je odšel šofer v sobo in pri luči ugotovil, da ima hlačnice pošteno ponesna- žene. Komaj se je očistil. Name- raval je oditi v nadstropje iii si predrzneža pobliže ogledati. Za- zvonil je telefon. »Halo. tukaj po- šta Vitomarci . .. Prosim, pridite takoj po bolnika ... Prevoz v bol - nico je nujen ...!«'In šofer je mo- ral takoj v avto in s^ odpeljati na pomoč bolniku. Ko se je vrnil na Rešilno posta- jo v Ptuju, je ugotovil, da ve- čina gostov iz prvega nadstropja že odšla in med njimi tudi človek, ki mu je napravil toliko neprijet- nega dela in je bil povrhu še pre- drzen. Rad bi vedel, kdo je bil... Tako se v Narodnem domu ne godi vedno. Ljudje so različno iz- najdljivi in tudi pozabljivi. Vsakdo rad pozabi, kaj vse je doživel ali preživel na veselici in zabavi, le stanovalci v Narodnem domu pomnijo, kateri gostje so bili zmernejši in kateri živahnejši in se vedno radovedno sprašujejo, kaj pa bo v soboto... Ta noč jc za nje navadno najdaljša. IZ PTUJA Marca t. 1. bo v ptujski občini cepljenje otrok proti davici in kozam, ki bo obvezno za otroke, rojene od 1. .januarja 1952 do 31. decembra 1958. in otroke, rojene od 1. jatnuarja 1952 do 51. decem- bra 1957. Cepljenje bo na običajnih zbi- rališčih kot daslej. Ker je v zadnjih mesecih ugo- tovljeno v posameznih krajih Slovenije večje število obolenj na davici. je odrejeno letošnje cep- ljenje otrok proti tej bolezni in so že sedaj v teku priprav na to ak- cijo, ki jih vodi Higienska postaja Zdravstvenega doma F*tuj. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 11. FEBRUARJA 1959 Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20. čebula 60—80, čebulček 500, česen 200—250, ohrovt 25 do 30, rdeča pesa 30—40. korenček 40—50, peteršrlj 40—60. .solata endivija 80, luščen fižol 50—60, špinača 80—100. kislo zelje 50. por 40, rdeče zelje 25, kisla reipa 30. motov lec 160 dinarjev. Sadje in sadeži Jabolki 15—30. orehi 100 do 150 dinarjev. Žitrrice in m!ev«ki izdelki Koruza 30—40. proso 50—60, ječmen 40. pšenica 30—40. ajda 50. oves 40 koruzna moka 30, ajdova mokg 50—60, koruzn^ zdrob 50—60. ajdova kaša 130 d-naripv M'eko in mlpčn' izdelki Mleko 30. sr 30—70. smetana 140 dinarjev. Perutnina in .jaica K'-k'>š 3-30—SO«^ Diščanci 300 do 700. jajca -1—1.- dina^-j^v. Maščob •> Uv^-^-^-na m?!=t •'^25 d^rmača m^st 400 zaseka 300—400. maslo 100—500 rlrnariov Izdaja »Ptujski tednik«L Direktor Ivan KranjCiC Urejuje urednfgk odbor Odgovom' urednik Ba uman Anton Urednišrvr m oprav a v Pru.lu Lackova f-lefon \bt '^^ '''^ ^ Kom-inain oa.-uc Maribor, podmžmca ? Ptuju, št 604-708-3-206. Rokopisov ne vračama Iiska Mariborska tiskarna, Manbor. Letna naročnina 50C din, polletni. Z50 dJi.