SLOVENSKI ČE B EUR
iiiii
*
GLASILO ČEBELARSKIH OßGAMZAQJ
SLOVE MIJE
LETO 1959
ŠTEV-12
SLOVENSKI glasilo Čebelarskih organizacij ČF R F T AR
1-A ±J J-J XI Al ST. 12 LJUBLJANA, 15. DECEMBRA 19W LETO LXI
VSEBINA
Stane Mihelič: Naš čebelarski muzej .... 273 Valko Razinger: Ob otvoritvi čebelarskega
muzeja v Radovljici............................278
Valko Razinger: Ohranimo potomcem naše
ljudske umetnine...............................283
Peter Pavel Glavar: O ajdi.....................285
MALI KRUHEK
Mnenje P. P. Glavarja o pomembnosti paše na
nekaterih rastlinah............................289
Seznam predmetov, ki jih hrani čebelarski muzej v Radovljici.............................289
VINJETA PANJSKE KONCNICE Kozel z zlatim govnom.
NA OVITKU
Poročilo opazovalnic za mesec oktober. T novo leto. Mali oglasi.
List izhaja vsakega 15. v mesecu. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina 650 din, za inozemstvo 1000 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 80 din, na 16 straneh 40 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje list v obrokih, Se s prvim obrokom zaveže, da bo do konca leta poravnal celotno naročnino. Številka čekovnega računa pri Komunalni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta
600-70
3-1077
NAŠ ČEBELARSKI MUZEJ
STANE M I 11 E L I C
Zamisel o ustanovitvi slovenskega čebelarskega muzeja je že stara, saj sega nazaj v tisti čas, ko so slovenski čebelarji začeli zbirati »kamne« za čebelarski dom v Ljubljani, v katerem naj bi dobil primerne prostore tudi čebelarski muzej; v tisti čas, ko so posamezniki in bivše slovensko čebelarsko društvo za Slovenijo začeli zbirati čebelarske starine, zlasti pa poslikane panjske končnice. V zvezi z vsem tem je širši odbor Slovenskega čebelarskega društva za Slovenijo na svoji seji dne 29. januarja 1926 razpravljal o čebelarskem muzeju. V zapisniku s te seje beremo naslednje: »Sklenilo se je, da ustanovi (Slovensko čebelarsko) društvo čebelarski muzej. Gospod Bukovec bo dal za muzej celotno svojo zbirko končnic in predmetov, poleg tega pa prepusti zanj del svojega čebelnjaku, ki ga bo treba za to nekoliko preurediti. O zadevi se bo končno sklepalo šele na prihodnji seji na podlagi proračuna, ki ga bo preskrbel g. Bukovec.« Zdi se, da ta sklep o ustanovitvi čebelarskega muzeja še ne pomeni dejanske ustanovitve, ampak le začetek načrtnega zbiranja čebelarskih predmetov za muzej, zlasti poslikanih panjskih končnic. Na to kažejo kasnejša denarna sredstva, ki jih je dalo društvo na razpolago, zlasti pa poziv urednika Slovenskega čebelarja tov. A. Bukovca v Slovenskem čebelarju 1.1929 k zbiranju za muzej pomembnih predmetov.
Do ustanovitve namreč ni moglo priti, ker je bil prostor, ki ga je za muzej dal na razpolago tov. Bukovec, primeren le za shrambo teh predmetov, nikakor pa za razstavne prostore urejenih muzejskih zbirk. Tudi kasneje, ko je Slovensko čebelarsko društvo kupilo hišo na nekdanji Tyrševi cesti (sedaj Titovi), se stanje glede prostorov za muzej ni zboljšalo, saj jih je bilo
Radovljica, starodavno mesto pod mogočnim Stolom
komaj dovolj za čebelarsko trgovino in upravo. Muzej naj bi pač počakal tako dolgo, dokler društvu ne bi uspelo sezidati na teni mestu Janševega doma. Žal, da je bilo treba zaradi določenega urbanističnega načrta po drugi svetovni vojni podreti poslopje, ki je bilo last slovenskih čebelarjev, in v zamenjavo zanj prevzeti le del hiše na Miklošičevi cesti. S tem je bila vsaj za daljšo dobo pokopana zamisel o samostojnem čebelarskem domu in seveda tudi o čebelarskem muzeju v Ljubljani. Pri selitvi na Miklošičevo cesto je bilo treba prenesti tudi muzejsko zbirko, ki je bila nastanjena v kletnih prostorih. Pri selitvi se je nekaj dragocenih predmetov pogubilo oziroma uničilo, ker nekateri, ki jim je bila poverjena selitev, za te stvari niso imeli pravega smisla. V celoti pa smo ohranili zbirko panjskih končnic, ki je zaradi pomanjkanja prostora začasno v varstvu Etnografskega muzeja v Ljubljani. Prav tako so tam še nekateri dragoceni predmeti.
Pod naslovom »Naš čebelarski muzej« je Avgust Bukovec v prvi in drugi številki Slovenskega čebelarja za 1. 1929 sporočil sklep Slovenskega čebelarskega društva za Slovenijo o ustanovitvi čebelarskega muzeja, opozoril čebelarje na njegov pomen, na zbiranje za muzej pomembnih predmetov in prikazal, kaj vse naj bi obsegale njegove zbirke. Večina misli, ki jih tam razvija, je takih, da veljajo še danes; zato ne bo odveč, če jih bomo kar na kratko posneli. Takole piše:
Čas je, da začnemo zbirati predmete, ki so vredni, da jih ohranimo bodočim rodovom. Naše ljudsko čebelarstvo je v celoti izvirno, resnično
ljudsko. Imamo svoj ljudski panj (kranjiča), svoje orodje in svoj način čebelarjenja. Sami se tega do nedavnega niti zavedali nismo, šele tujina nam je odprla oči. Drugod imajo čebelarske muzeje, v katerih zavzemajo čebelarski predmeti iz Slovenije pomembno mesto. Tako imajo n. pr. lepe zbirke slovenskih panjskih končnic v Švici v Bernu i. dr., zbirke, ki se lahko kosajo z našo zbirko.
Še je čas, da rešimo, kar sc rešiti da. Zbirati moramo v čebelarskem muzeju najlepše in najpomembnejše, kar je še ostalo od ljudskega čebelarstva. Za zbiranje so v prvi vrsti poklicani čebelarji sami, ker ti najlaže in najbolje presodijo, kaj je vredno, da se ohrani.
Vso skrb moramo predvsem posvetiti zbiranju poslikanih panjskih končnic, v katerih tiči lep kos zgodovine kmečke slikarske umetnosti. Motivi (prizori) na končnicah so tudi velikega pomena. Iz slik je mogoče posneti način življenja slovenskega ljudstva v preteklih stoletjih, njegovo čustvo-vunje in udejstvovanje.
Zal, da smo sc za končnice zganili prepozno; nuj lepše so že izginile v tujino. Izvuževalci panjev so jih razposlali s čebelami vred križem sveta.
Nadal je tov. Bukovec razlaga, kakšne panjske končnice je treba zbirati. Slika na končnici naj bo kolikor mogoče dobro ohranjena. Obraba mora biti naravna, t. j. sturosti primerna. Od končnic, ki prikazujejo razne dogodke, so najpomembnejše tiste, na katerih so upodobljeni prizori iz domačega življenja s podobami, zajetimi iz ljudske domišljije, s šaljivimi prizori, s prizori, posnetimi po zgodovinskih dogodkih, ter s prizori, ki temelje na ljudskih pripovedkah. Najdejo pa se tu in tam tudi izrezljane končnice.
Upravni odbor čebelarskega muzeja ob stari stiskalnici za vosek
V muzej sodijo mimo tega razni, panji, ki smo v njih nekoč eebelarili: korita, polklade, razne oblike kranjiča, kranjiči z naklado (škatlo), skoči-dolski panj, Porentov panj, Ambrožičev panj, gerstungovec, Droryjev panj, A2-panj, eksportni panj, dunajski panj, razni ameriški panji, štajerski in belokranjski koši i. dr.
Po čebelnjakih je še mnogo zanimivega starega čebelarskega orodja, n. pr. matičnice, koritca za pitanje (lesena in lončena), spodrezilniki, prestrezala in vrše, kadilniki, krošnje za prenašanje panjev, čebelarske kape, pripomočki za ogrebanje rojev itd. itd.
V posebno skupino spada orodje iz novejše dobe. Čebelarski muzej ne sme biti le zbirka predmetov, ki nam obračajo pogled nazaj v zgodovino, ampak tudi kraj, na katerem se lahko razgledamo po napredku v sedanjosti in celo perspektivah za bodočnost.
Prav tako bi moral imeti muzej čebelarsko biološko zbirko, kjer bi bilo zbrano vse, kar je v zvezi s čebeljim življenjem, n. pr. pasme čebel, čebelja gnezda, satje različne starosti, razne vrste obnožine, medu, medovitih rastlin, čebelji škodljivci, anatomski preparati, fotografski posnetki itd.
Od čebelarskih pripomočkov je treba uvrstiti v muzejsko zbirko opazovalne panje, priprave za vzrejo matic, razne vrste begalnic, matičnih rešetk, čebelarskih pip, posod za med, kozarcev, etiket, reklamnih predmetov, vse, kar jev zvezi s prevozom čebel, čebelarsko trgovino in izvozom.
Ne smeli bi pozabiti na naše pomembne čebelarje.
To bi bil nekak splošni načrt, ki bi ga iz leta v leto spopolnjevali in dopolnjevali. Čebelarji, ki imajo kaj, kar bi sodilo v muzej, pa so v dvomu, ali je predmet za zbirko ali ne, naj o tem obveste čebelarski muzej v Radovljici, ki jim bo na vprašan je odgovoril, v primeru pa, du gre za predmet, ki je pomemben, pa se bo celo kdo od muzeja oglasil pri čebelarju. Predavatelji, ki obiskujejo čebelarske družine in društva, ne bi smeli zamuditi nobene prilike, da se ne bi porazgovorili s čebelarji tudi o muzeju in poizvedovali za predmeti, primernimi za muzej.
V Sloveniji imamo danes številne pokrajinske muzeje. Če hodiš po teh muzejih, skoro ne boš našel v njih — vsaj razstavljenih ne — predmetov iz čebelarstva, tudi tistih ne, ki so značilni za pokrajino, kjer deluje tak muzej. Nič ni to čudno. Mnogo je kmetijskih in drugih panog gospodarstva, ki so bolj pomembne in celo bolj zanimive kakor pa čebelarstvo. Zato najdemo po muzejih iz čebelarstva kvečjemu kakšen koš ali v soho vdelan panj kakega čebelarskega amaterja.
Naloga našega čebelarskega muzeja bo torej tudi ta, da zainteresiramo naše pokrajinske muzeje za zbiranje čebelarskih predmetov. To pa bo mogoče le na ta način, da se čebelarski muzej poveže z njim bodisi tako, da nekoč povabi vse zastopnike teh muzejev na skupni sestanek in se tam o vseh problemih pomeni, bodisi tako, da gre nekdo iz čebelarskega muzeja od muzeja do muzeja in organizira povezavo. Res bo s tem nekaj stroškov, toda še vedno bodo manjši, kot pa potovanje po slovenski zemlji in zbiranje brez pravega načrta.
Druga zadeva, ki je tudi ne bomo smeli zanemariti, je nekak reden dotok denarnih sredstev za muzej. Če hoče namreč muzej začeti s sistematičnim delom, mora napraviti temeljit splošni in letni načrt dela. Vse to
pa ni mogoče, če ne vemo, odkod bomo za uresničitev načrta dobili potrebna sredstva. Seveda jo tudi narobe res. Preden ti bo kdo dal denarna sredstva, bo hotel vedeti, za kaj in kako jih boš porabil.
Pred kratkim je izšel republiški zakon o muzejih (1. oktobra 1959). S tem v zvezi je treba rešiti pravno vprašanje našega muzeja v Radovljici. Zakon o muzejih loči osrednje in lokalne muzeje ter muzejske zbirke. Osrednji muzeji zbirajo muzejsko gradivo z vsega slovenskega ozemlja, lahko pa zbirajo muzejsko gradivo tudi od drugod; lokalni muzeji zbirajo gradivo z določenega ožjejra območja, za katero je muzej ustanovljen, muzejske
Linhartov trg v Radovljici; na desni graščina, v kateri ima svoje razstavne prostore čebelarski muzej
zbirke pa so organizacijske enote z muzejskim gradivom, ki pa ne izpolnjujejo vseh pogojev za ustanovitev muzeja, kakršne predpisuje 10. čl. zakona o muzejih. Po tem zakonu se namreč ustanovi lahko muzej:
1. če je zbrano zadosti primernega muzejskega gradiva za začetek dela muzeja in obstoji potreba po' ustanovitvi muzeja,
2. če so zagotovljeni primerni prostori za razstavljanje in hranjenje muzejskega gradiva ter drugi prostori za delo muzeja,
3. če je zagotovljeno strokovno muzejsko osebje in
4. če so zagotovljena zadostna finančna sredstva za delo muzeja.
Pogoje pod točko t in 2 bi čebelarski muzej v Radovljici kar lahko
izpolnil. Tudi tretji pogoj ni tak, da bi ga ne mogli uresničiti. Težje pa je vprašanje finačnih sredstev, kakor sem že zgoraj omenil. Doslej so ta sredstva muzeju dotekala bolj nenačrtno, lahko rečem več ali manj prostovoljno tako od Glavne zadružne zveze Slovenije, občinskega ljudskega odbora v Radovljici, Zveze čebelarskih društev za Slovenijo in .morda še od
kod drugod. Poslej ho treba to urediti proračunsko v zvezi s planiranim delom. '1 reba bo torej uradno imenovati ustanovitelja. Po mojem mnenju naj bi bil ustanovitelj Občinski ljudski odbor v Radovljici, kot soustanovitelji pa morda Glavna zadružna zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Slovenije, čebelarska društva in dr. Vsi li skupaj bi se pogodbeno obvezali, da bodo letno prispevali v proračun čebelarskega muzeja določen procent sredstev. Mimo tega pa bi po mojem mnenju imel lahko muzej še podporne člane.
Na vprašanje, kakšen naj bi bil ta muzej, ali osrednji ali pokrajinski, moramo seveda reči, da bi ta moral biti vseslovenski, ker bi zbiral čebelarske predmete z vsega slovenskega ozemlja.
To so torej naloge in vprašanja, ki jih bo treba začeti reševati, nekatera, ki jih bo treba rešiti že v enem letu po izidu zakona o muzejih. Največ seveda je odvisno od nas samih. Zato ponovno pozivamo vse zavedne čebelarje, da po svojih močeh pomagajo. Prav bi bilo, da bi društva sedaj pozimi organizirala po družinah predavanja o pomembnosti čebelarskega muzeja in poučila čebelarje, kako naj zbirajo gradivo zanj. Nekaj navodil za zbiranje najdete že v tem članku.
ob otvoritvi Čebelarskega muzeja V RADOVLJICI
V	A L KO RAZINGER
Želje vseh slovenskih, posebno pa gorenjskih čebelarjev so se slednjič uresničile. Ustanovili so si čebelarski muzej.
Dne 3. julija letos smo ga odprli. Koliko so si prizadevali zanj prof. R. Rakovec, tov. F. Resman, prof. S. Mihelič, predsednik radovljiške občine tov. J. Eržen, V. Razinger in drugi, to vedo samo oni.
Gostoljubje mu nudi staro turistično in zgodovinsko mestece Radovljica na Gorenjskem pri Bledu. Ne daleč od tod je Vrba, rojstna vas največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, maloi naprej je Breznica, rojstni kraj po vsem svetu slovečega čebelarja Antona Janše. V bližnji okolici so doma še številni drugi znameniti možje, kakor Franc S. Finžgar, Matija Cop itd.
Ta del Gorenjske je kot veličastnunaravni amfiteater, ki ga z vseh strani obdajajo mogočni skalnati vrhovi, in očak Triglav se zdi, kot da jo varuje in bdi nad njo. Ob njegovem vznožju sta čebclarila svetovno znani trgovec s čebelami Mihael Ambrožič in Jan Strgar, ki sto uveljavila kranjsko čebelo na mednarodnem trgu.
Radovljica je staro mesto, ustanovili so ga grofje Ortenburžani v 12. stoletju. Leta 1418 so izumrli in njihovo posest na Gorenjskem so podedovali Celjani. V celjski posesti je bila Radovljica le do 1456. leta, ko je bil ubit poslednji Celjan. Po njegovi smrti so podedovali vsa posestva celjskih grofov Habsburžani.
Graščino so v 18. stoletju predelali v baročnem slogu. Stoji na današnjem Linhartovem trgu. Krasi jo mogočno pročelje, široko stopnišče in lepe štukature. Poleg nje so na trgu še drugi spomeniki meščanske arhitekture iz 16. in 17. stoletja. V cerkvi, ki je bila zgrajena leta 1495, so ohranjena dela znamenitih slikarjev Janeza Šubica, Lamer j a in Franceta Langusa.
Graščina je sezidana iz zelenega kamna, imenovanega gron, ki so ga kopali nedaleč od Radovljice pri Dvorski vasi.
V	čebelarskem muzeju je že danes nad tri sto zanimivih čebelarskih predmetov. To pa je šele začetek. Velik del jih je bilo zbranih po Gorenjskem, mnogo pa jih je odstopila iz svoje zbirke Zveza čebelarskih društev za Slovenijo. Muzej se bo naglo spopolnjeval.
Ob otvoritvi je bilo mogočno stopnišče v graščini polno udeležencev. Predsednik radovljiške občine tov. Jakob Eržen je navzoče takole nagovoril:
Tovariši in tovarišice, preden bi spregovoril nekaj besed o čebelarskem muzeju, ki ga danes odpiramo, naj pozdravim vse navzoče, še prav posebno pa prof. Staneta Miheliča, predsednika upravnega odbora čebelarskega muzeja, inženirja Jožeta Riharja, Valentina Benedičiča, prof. R. Rakovca, Fr. Resmana, V. Rojca in druge, ki ste prišli sem, da z nami proslavite ta pomembni dan. Omenil bi še to, da nisem čebelarski strokovnjak in tudi ne muzealec, zato prosim, da mi oprostite, če ne bom v svojih izvajanjih vedno strokovno na mestu.
Ze dolgo .v čebelarji prizadevate, da bi dobila Slovenija čebelarski muzej. V stari Jugoslaviji je zlasti bivše Slovensko čebelarsko društvo zbiralo predmete zanj in si prizadevalo za njegovo ustanovitev. Čebelarska trgovina, druga svetovna vojna in slednjič tudi čas sam so krivi, da se je čebelarski material počasi izgubljal, prodajal v tujino, zlasti še panjske končnice, ki predstavljajo svojevrstno slovensko ljudsko umetnost.
Po osvoboditvi je misel o ustanovitvi čebelarskega muzeja znova oživela.
V	zvezi s tem je bila pri čebelarskem odboru Glavne zadružne zveze v Ljubljani sestavljena posebna komisija za ustanovitev čebelarskega muzeja, ki je napravila načrt dela in določila Radovljico za kraj zbiranja eksponatov. Dne 10. januarja 1957 je bil glede tega v Kranju posvet s tovarišem podpredsednikom okrajnega ljudskega odbora Ivanom Bertoncljem. Ta posvet je dal pobudo, da je bila 7. februarja 1957 razširjena seja komisije za ustanovitev čebelarskega muzeja v Radovljici. Seje so se udeležili za Glavno zadružno zvezo Ivan Globokar, za Zvezo čebelarskih društev Slovenije Ciril Kopitar, predsednik občinskega ljudskega odbora Radovljica Jakob Eržen, za društvo muzealcev in biološki inštitut v Ljubljani prof. Ivan Polenec, za kmetijski inštitut v Ljubljani inž. Jože Rihar, za okrajno zadružno zvezo Valentin Benedičič, za pokrajinski muzej Radovljica Štefan Eržen, prof. Josip Lampe iz Kranja in Franc Resman iz Radovljice.
V	razpravi so prišla do izraza razna mnenja, n. pr. vprašanje, ali naj bo to republiški ali pokrajinski muzej, ali naj bo ta ustanova, v Ljubljani ali v Radovljici ali pa kje drugje. Slednjič je bil le sprejet sklep, da trenutno nista važna ime ne kraj in da je treba pričeti z zbiranjem muzejskega gradiva, in sicer v okviru tedanjega, pokrajinskega muzeja v Radovljici.
Tovariši in tovarišice, možnost obstoja in razvoja imajo organizacije, društva ali ustanove tam, kjer je zanje zanimanje in živahno udejstvovanje.
Vsega tega pa je glede čebelarskega muzeja prav gotovo pri na« v Radovljici dovolj, saj je ravno Gorenjska tista, ki je dala naše svetovno znane čebelarje Antona Janšo, Petra Pavla Glavarja, Mihaela Ambrožiča, Jana Strgarja in še mnoge druge. Ti možje so seznanili «vet z našo čebelo, njih zasluga je, da je zaslovela po vseh kontinentih sveta.
Spomeniki naše čebelarske preteklosti so pri nas še ohranjeni, zato ne bo težko ob takem zanimanju prikazati v čebelarskem muzeju našega nekdanjega čebelarstva in ga rekonstruirati. Nekdo je dejal, da utegne imeti naš čebelarski muzej še več kot samo slovenski pomen. To ni nič čudnega, saj se naša čebelarska preteklost veže v mnogočem s preteklostjo čebelarstva drugod. Janševo delo in njegova odkritja so postala danes last vsega naprednega čebelarskega sveta. Razgibano kupčevanje naših čebelarskih trgovcev je našo sivko razširilo po mnogih tujih deželah, zaradi svojih dobrih lastnosti pa 'si je pridobila sloves po vsem svetu. Nič čudnega torej, če beremo v »Glasniku muzejskega društva za Slovenijo« iz leta 19(9/20 predlog, da naj se kranjska čebela zavaruje kot naravni spomenik.
Kakor so čebele materialna dobrina vseh nas, tako so panjske končnice kulturna vrednota, ki j.o občudujemo in ne cenimo le mi, ampak tudi tujina. Še marsikaj bi lahko omenil, kar veže naše čebelarstvo z zunanjim svetom, pa naj bo za danes dovolj.
Zato bo čebelarski muzej zanimiv ne le za domače turiste, ampak tudi tuje. Turizem v Radovljici bo torej s čebelarskim muzejem samo pridobil. Za našo občino je pomemben tudi tranzitni in izletniški turizem od številnih šolskih ekskurzij pa do izletov odraslih domačih in tujih turistov, ki hodijo
Ob otvoritvi čebelarskega muzeja v Radovljici: prof. Mihelič pozdravlja goste v imenu
Zveze čebelarskih društev
trumoma ogledovat naravne in kulturne znamenitosti: od stare Krope, pa do spomenikov narodnoosvobodilnega boja v Dragi in Begunjah.
Razumljivo je, da se je tudi občni zbor Zveze čebelarskih društev strinjal s tem, da je sedež čebelarskega muzeja v Radovljici, zavedajoč se, da čebelar s prijetnim izletom na Gorenjsko in ogledom turističnih zanimivosti lahko obišče tudi svoj muzej.
Muzej obsega že danes več kot tri sto predmetov, zbranih predvsem na Gorenjskem. Razširiti pa bo treba zbirko še s predmeti drugih območij Slovenije, to je Štajerske, Koroške,
Dolenjske, Notranjske, Bele Krajine,
Primorske in od drugod. Pri ogledu muzeja bomo lahko videli lepo število najrazličnejših panjskih končnic, panjev, košev, vsakovrstno čebelarsko orodje, od najbolj preprostega pa do sodobnega. Ze sedaj lahko obiskovalec zasleduje v muzeju razvojno pot čebelarstva od prvih dob, to je od primitivnega gozdnega čebelarstva pa do današnjega. Tu vidimo razvoj čebeljega panja od korita, klade, kranjiča do panjev s premičnim satjem, koše, pletene iz šibja in slame in drugo.
Vendar pa ne sme biti čebelarski muzej zgolj ustanova za čebelarje. Opravljati mora mnogostransko poslanstvo. Tudi vzgojno delo bi moralo biti eden prvih in poglavitnih njegovih ciljev. Čebelarski muzej naj pokaže gospodarski pomen čebelarstva nekoč in sedaj ter povezanost čebelarstva z drugimi kmetijskimi panogami.
Če pomislimo, kakšne naloge naj bi opravljal ta muzej, potem moramo ugotoviti, da mu še mnogo manjka. Vendar pa smo prepričani, da bomo skupno te pomanjkljivosti odpravili. Razne čebelarske razstave po vsej Sloveniji kažejo, da je po deželi še dovolj čebelarskega gradiva, ki ga bo treba pridobiti za izpopolnitev muzeja.
Morda ne bo odveč, če povem, da je iniciativni odbor za ustanovitev čebelarskega muzeja, katerega član sem tudi sam, doslej premalo storil. Izredno požrtvovalnost pa sta pokazala tovariša Franc Resman iz Radovljice in prof. Rudolf Rakovec iz Lesc. Naj se jima s tega mesta najprisrčneje zahvalim za ves trud in porabljeni čas z željo, da bi še dosti let začeto delo tako uspešno nadaljevala. Zahvaljujem se Glavni zadružni zvezi v Ljubljani, Okrajni zadružni zvezi, Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo, posebej pa še njenemu predsedniku tov. S. Miheliču. Kmetijskemu inštitutu Slovenije,
N
tov. prof. Bašu, tov. Benedičiču, posameznim čebelarjem in vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k današnji slavnosti.
Tovariši in tovarišice, to so le bežne besede o prehojeni poti, ki je bila potrebna, da imamo danes to skromno slovesnost, le bežne besede o pomenu in namenu čebelarskega muzeja.
Kakor že rečeno, so bila prizadevanja po ustanovitvi take ustanove izražena že davno, le da tedaj ni bilo na pristojnih mestih potrebnega razumevanja. Danes pa, ko se delavski razred in ljudska oblast pod vodstvom ZKJ — katere 40 letnico praznujejo vsi jugoslovanski narodi — trudita za
K na izmed razstavnih dvoran čebelarskega muzeja
vsestranski gospodarski, kulturni in družbeni razvoj, se je želja čebelarjev in javnosti na sploh izpolnila z otvoritvijo čebelarskega muzeja.
Čebelarjem bi še povedal, da sem vtise, ki sem jih odnesel z uspešnega občnega zbora Zveze čebelarskih društev Slovenije, prenesel na sejo našega občinskega ljudskega odbora. Ta jih "je z 'razumevanjem vzel na znanje in vam seveda želi čimboljši uspeh pri čebelarjenju, zavedajoč se, da bo pri tem imela korist tudi naša družbena skupnost. Končujem z besedami:'S skupnimi napori za nadaljnji razvoj čebelarskega muzeja v Radovljici!
Predsednik upravnega odbora čebelarskega muzeja tov. S. Mihelič se je v svojem imenu in imenu Zveze čebelarskih društev za Slovenijo zahvalil predsedniku občine za vsa prizadevanja in mu čestital ob tako pomembnem uspehu, ki ga je Radovljica dosegla največ po njegovi zaslugi.
Prav tako je pozdravil otvoritev muzeja v imenu Kmetijskega inštituta tov. ing. J. Rihar.
Tov. Eržen je prebral še brzojavne čestitke, nato pa povabil prisotne, naj si muzej ogledajo.
Čebelarski muzejski predmeti so razvrščeni v štirih lepih, zračnih in sončnih sobah stare radovljiške graščine.
Tu vidimo panje najrazličnejših oblik in velikosti, od drevesnih debel, na roko spletenih košev do modernega Alberti-Žnideršičevega panja in ameriških panjev.
Zbirka panjskih končnic je kar obsežna in pestra. Na njih so upodobljeni razni dogodki, med njimi veliko šaljivih, kot n. pr.: babji mlin, babji turnir z burklami, lovčev pogreb, petelini vozijo medveda, ogrebanje rojev, polž preganja počasnega krojača, razne nabožne slike itd.
Prav tako so zanimivi starinski pitalniki, najraznovrstnejše matičnice in drugo drobno čebelarsko orodje poleg velike starinske stiskalnice za vosek, raznih preparatov čebel, sohe Turka kot panj itd.
Razen navedenih je še mnogo drugih predmetov, h katerim se bodo ob spopolnjevanju muzeja pridružili še novi in novi.
OHRANIMO POTOMCEM NAŠE LJUDSKE UMETNINE
V	A I. K O RAZINGER
Kdor si je ogledal čebelarsko zbirko v radovljiškem muzeju, se je gotovo čudil, da so posamezni predmeti tako dobro ohranjeni, čeprav so nekateri stari tudi nad 100 let. Toda, če bi videl te predmete tedaj, ko jih je muzej prevzel, bi spoznal, da so bili dokaj zanemarjeni in da jih je usposobila za zbirko šele marljiva roka konzervatorja. Imel sein slučajno priliko videti neko panjsko končnico, ko je prišla v muzej. Tako je bila zapacana, da ni bilo na njej sploh ničesar razločiti. Bil sem prepričan, da je za zbirko	zgubljena, ker
je ne bo mogel nihče toliko	očistiti, da bi
imela še kako vrednost. Pa ni bilo tako. Po konzerviranju je slika na njej izstopila v naravnost sijajnih barvah. Kar verjeti nisem mogel, da je to ista končnica, ki sem jo imel pred kakim mesecem v roki. Danes je eden najpomembnejših prispevkov v zbirki naših končnic.
Konzervatorsko delo opravlja v radovljiškem čebelarskem muzeju tovariš Rudolf	Rakovec.	Prav	vsak predmet, ki je razstavljen v	muzeju, je šel
skozi njegove	roke.	Koliko	truda je vloženega v tem delu, si	ne more nihče
predstavljati, če ni videl tov. Rakovca pri konzerviranju. Zadnjič sem ga obiskal in naprosil, da mi da glede tega nekaj pojasnil.
»Dragi Rudolf,« sem gu nagovoril, »nas čebelarje zanima, kako si lahko čebelarske predmete v muzeju tako lepo konzerviral oziroma jim pričaral tako lepe naravne barve, da «e zde, kot bi bili narejeni šele pred kratkim.«
»Že, že,« je zabrundal, »a to ni kar tako. To delo je težavno in zelo natančno, včasih tudi škodljivo zu zdravje. Opravka imamo pri tern namreč /. najrazličnejšimi strupi.
Les je organska snov in, če ni na suhem, začne gniti, trohneti, skratka razpadati. Poleg tega ga napadajo mušice, ličinke najrazličnejših žuželk, razne alge, lišaji, nekateri mahovi, plesni itd. Naš namen in naloga je, da vse to preprečimo.
Les prepariramo s prav za to določenimi kemikalijami, ki so večidel zelo strupene in hlapljive. Delo opravljamo v posebnih prostorih. Preden se lotimo predmetu, ga moramo temeljito očistiti in razkužiti. To delamo na različne načine. Predvsem pa je potrebna velika doza skrbnosti in pazljivosti zlasti pri barvah. Prav nobene ne smemo pokvariti.«
»Kuko pa ravnaš z lesom, ki že trohni?« sem mu vskočil v besedo. »Saj je največ predmetov tukih.«
»To je problem zase,« je Rudolf nadaljeval, »ki pa ni nerešljiv. S posebnimi preparuti les počasi utrjujem in tako zuustuvim nadulnje propadanje.«
»Ali je to težko?«
»Kukor se vzame. Je in ni. Les utrdim z injekcijami, površje pa prepojim z raznimi sredstvi. Ko je les utrjen, pridejo na vrsto še barve. Treba jih je osvežiti, to pa opravim s kemičnim čiščenjem.
Če hočemo biti temeljiti, moramo vsak predmet še dolgo potem, ko smo gu preparirali in očistili, opazovati. Gre za to, da se prepričamo, če smo zares uničili vse škodljivce rastlinskega in živalskegu izvoru ter njihovo zalego v že delno ruzpudlem in nato na novo utrjenem lesu. Le temeljito razkuženje je zadostno poroštvo za trujno ohranitev predmetov, seveda če so predmeti shranjeni na suhem prostoru.«
»Zu pojasnila se ti najlepše zahvaljujem. Preden pa zuključiva razgovor, bi te rud še nekuj vprašul.«
»Kur z besedo na dun!« mi je vzpodbujevalno prikimal tov. Rakovec.
»V našem muzeju sem videl tudi preparate, ki sodijo v biologijo čebel. Kakor sem zvedel, si jih ti poklonil muzeju. Ali se s preparirunjem žuželk že dalj časa ukvarjaš?«
»Entomologija je moj star konjiček. Metulje sem začel zbirati že kot ljudskošolski učenec. Moju sedunja -zbirka metuljev je gotovo enu naj popolnejših, kar jih je v zasebnih rokah. Jasno je, da sem se zanimal tudi za druge žuželke. Ker imam precej izkušenj glede njih prepariranja, bom lahko obstoječo biološko zbirko v muzeju še znatno izpopolnil.«
»Ali bi še kaj rad povedal pridnim zbiralcem?«
»O, to pa! Predmetov naj nikar ne čistijo sami, predvsem pa naj jih ne umivujo z vodo ali celo z bisom, naj jih ne drgnejo s krtačo. S tem bi naredili na predmetih nepopravljivo škodo. Vsak predmet, pa čeprav je prašen in s pajčevino pokrit, je treba skrbno zavili v papir in poslati čebelarskemu muzeju v Radovljici. Vse drugo naj zbiralci prepuste strokovnjakom.«
/
PETER PAVEL GLAVAR O AJDI
Prevod iz nemščine
Ajdu jc postala zadnji čas zelo nezanesljiva čebelja paša. Malo je takih letin, da bi nabrale čebele na njej zimsko zalogo, o kakih presežkih pa sploh ne more biti govora. Včasih je bilo seveda drugače. Čebelarji so vozili jeseni domov tako težke panje, da so jih komaj vzdigovali. P. Pavel Glavar ima ajdo za najimenitnejšo pašo na Kranjskem. Ker redkokdaj odpove, je mnenja, da bi bilo treba v tej deželi čebelarstvo čimbolj pospeševati in razširiti. O tem piše v svojem poročilu, ki ga je poslal 21. januarja leta 1782 »preslavni cesa rsko-k ral j e vi družbi za poljedelstvo in umetnost«, takole:
Kranjska je, če si jo ogledamo kot celoto ali v njenih posameznih delih, za čebelarjenje zelo primerna. Kranjska je s splošnega stališča med vsemi avstrijskimi deželami zaradi bogatih čebeljih paš za širjenje in vzdrževanje čebelarstva najsposobnejša in najbolj upoštevanja vredna. Da utemeljim to trditev, bom najprej v splošnem, potem pa nadrobno po okrajih te paše natančno navedel in pri tem vse, tako koristno kot škodljivo, nepristransko presodil in preiskal, da bo lahko vsak popolnoma jasno spoznal, kako je rodovitna ne samo po številnosti rojev, temveč tudi po proizvodnji medu in voska.
Milo podbnebje dežele. Marsikdo se ne bo mogel sprijazniti z mojimi trditvami, češ da sem preširok in da morda pretiravam, a jih bom dokazal, kar je tem laže, ker nudi dežela sama dovolj dokazov zanje. Dežela ima, kakor je najbrž vsakomur znano, srednjo lego med obema zemeljskima tečajema. Tu ne prevladuje niti prekomeren, zorenje plodov zavirajoč mraz, niti to zorenje pospešujoča, tla izsuševajoča, prevelika vročina, temveč je opaziti med enim in drugim nekako ravnotežje ali srednjo mero.
Dvojna setev. Zato dozori v tej deželi oziminu, kot n. pr. pšenica, rž, ječmen itd., že konec rožnika, v nekaterih krajih in v hladnejši letni dobi pa najkasneje do srede malega srpana. Če računamo od žetve pa do ponovne setve, ostane kmetu še 12—14 tednov. Da bi to izkoristil, ker bi sicer ležala zemlja ves ta čas, ne da bi dala kak plod, razen nekaj živinske krme, mrtva, se je že v pradavnih časih zakoreninila navada, du posejejo takoj po požeti ozimini žito, ki se imenuje v domačem jeziku ajda, zaradi česar ima dežela to prednost, da se ponaša z dvojno setvijo.
Zemlja in vreme kakor nalašč za ajdo. Ajda je take narave, da se njeno seme v vsaki zemlji dobro obnese, vendar uspeva bolje v rahli kot v težki, obrodi na mastnih in pustih tleh, toda na srednjih najbolje, kajti na preveč mastnih gre obilo njene sile v slamo in poleže, na zelo pustih pa ostane nizka in dela težave pri žetvi. Rastlina ljubi lepe, tople dneve, ki se večkrat menjavajo z deževnimi; dolgotrajna suša jo ustavi v rasti in zorenju, nalivi in močni vetrovi pa jo vržejo ob tla, da začne zrnje kaliti in slama gniti. Najbolj ji prija jesenska, dolgo se zadržujoča megla, ki napravi zrnje odpornejše.
Ajdi škodujeta jugovzhodni veter in slana. Nezgode, kakršnim je izpostavljeno drugo žito, zadenejo ajdo le malokdaj. Edina izjema je toča, ki pa jo zaradi kratke rastne dobe in kolikor toliko hladnih noči redko
potolče, a če se že to zgodi, ji malo škode napravi, ker se rastlina hitro obraste in škodo z novim mladjem nadomesti. Omeniti pa je treba dve posebni nezgodi, ki jo lahko zelo prizadeneta, in sicer jugovzhodni veter (v italijanščini: siroco) med cvetenjem in slana; zadnja osmodi cvetje in nitke, na katerih visi zrnje, da se odtrga in odpade, prvi pa izsuši cvetje, da zvene, če ga kaj kmalu ne osveži dež. Vendar, hvala bogu, taka neprilika je bila v šestih letih komaj enkrat. Razen tega je v tej deželi po navadi tako, da pritisne slana pečat na pismo šele proti koncu meseca kimavca, ko je zrnje domala popolnoma zrelo in večinoma že spravljeni) v kašče.
Rodovitost in slastnost ajde. Ajdovo zrnje ima dve posebni prednosti: rodovitnost in slastnost. Njegova rodovitnost je tako velika, da prekaša vse vrste žita, ki so v naši deželi v navadi, in da si z gotovostjo lahko obetamo ob srednjcdobrih letinah petkratni, ob zelo uspelih celo desetkratni pridelek. Ce zrnje zmeljemo, ni uporabno samo za peko kruha, temveč zaradi svoje sladkobe tudi za kuho. Sicer zatrjujejo nekateri, da povzroča v trebuhu vetrove, toda pri moškem, ki se stalno giblje, ne more niti najmanj ogrožati zdravja.
Setev ajde. Zgoraj navedeni večkratni pridelek, pa tudi kratek čas, ki ga ajda zahteva za rast in dozoritev (od dneva setve do dozoritve potrebuje samo 11 tednov) sta tukajšnjega kmeta tako navdušila, da jo seje na splošno ne samo na njivah v prelogu, temveč tudi na drugih njivah, in da so v poletnih mescih dobri trije deli polj z njo posejani, medtem ko zavzemajo on del proso, koruza, oves, razne kapusnice, pa tudi repa. Setev je tako donosna, da presega vse druge setve skupaj. Da, če bi tej deželi pri tako majhnih posestvih in neprijetnih dajatvah gosposki ne naklonila sreča druge setve ajdovega zrnja, bi ne bile samo onemogočene dajatve, ampak bi prebivalstvo že zdavnaj od lakote pomrlo.
Pomen ajdovega cvetja za čebelarstvo. Ko sem tako dokazal prednosti in setveno pogostnost ajde, zaradi česar prekaša Kranjska vse druge cesarske dežele, mi preostane še to, da opišem njen vpliv na čebelarstvo. Skušal bom razložiti, zakaj gre tej deželi prvenstvo med drugimi, in sicer toliko natančno, da si bo lahko vsakdo sam ustvaril o tem lastno sodbo. Zato je moja druga trditev takale:
Ajdova paša je izmed vseh čebeljih paš najvztrajnejša ter za pridobivanje rojev, medu in voska najpomembnejša. Potemtakem je treba imeti Kranjsko glede na čebelarske proizvode za najmočnejšo deželo.
Ajda kot pogostna in dolgotrajna čebelja paša. Ker sejejo na Kranjskem ajdo večkrat in zelo pogosto, bi bilo dovolj njenega cvetja že tedaj, če bi vsaka rastlina nastavila samo en cvet. Ker pa se vsaka rastlina razdeli na več vejic in stvori vsaka vejica več grozdičev, sestoječih iz pol do en palec dolgih cvetov, ki ne cveto vsi hkrati, ampak izmenoma, in ker je največkrat na eni rastlini 20—30 takih grozdičev, je samo po sebi umevno, da se mora razviti nešteto cvetov, ki nudijo zaradi izmeničnega cvetenja čebelam obilno in dolgotrajno pašo. Nič ni potemtakem čudnega, če traja ta paša brez pre-stanka celih 5 tednov.
Neenakomerna setev ajde daje neenakomerno cvetenje in bero. Čebelarji lahko izkoristijo tudi neenakomerno setev ajde. "V nekaterih krajih, predvsem v ravninah, ki so oddaljene od gorovij, sejejo ajdo med 4. in naj-
^ ■*> s 5 S • 5
K:
Z <2v€ ^
.. rt ,,! ^sH^i i tj-j f •§ 1 3.5 i
. -J<8 ^*V^L
<& hLT *HL •.e i ?^?
^ V	-	4	-5
i?*4 :rs^ ij
-i ^ ^ s^<H
r^ «U? žS ■=>*>$ =5—5 «4
bi I^S^-Vi-m.J
k a	^	|	i	■«	ü
j 1*4^ ,j>1'
-3 | I ^ ^ ^
1 'i \
i I%J*
s < 3^4x1 i m *?*VS
S >* ^ ^ r>ZN 1 II
Faksimile Glavarjevega rokopisa: del strani iz >Pogovora od čebelnih rojev.
kasneje 24. malim srpanom, medtem ko prične setev v goratih krajih o kresu, v mrzlejših, kot n. pr. na Jesenicah, v Ribnici in Kočevju, kjer sejejo samo enkrat, pa že konec maja do srede rožnika. Ker cvete ajda v nazadnje navedenih krajih mnogo kasneje kot v drugih, je mogoče pašo dvakrat izkoristiti, ako prepeljemo čebele s poznozvetočih polj na zgodnja in obratno, kar se na Kranjskem v resnici dogaja. Jako lahko berejo čebele na ajdi neprenehoma 10 tednov.
Ajdovo cvetje je bogato medu. Po dokazanem izobilju in dolgem cvetenju ajde je treba še raziskati, če daje ta rastlina čebelam dobro pašo. O velikih množinah medičine skoraj ne moremo dvomiti, ker izdaja to ljubek vonj tako na ajdovih poljih kot v okolici čebelnjakov: Ce cvete ajda samo
4—5 dni, takoj začutimo že nekaj korakov od nje prijeten vonj po medu, ki tem bolj narašča in je tem močnejši, čim dlje traja cvetenje, tako da ga je mogoče proti koncu cvetne dobe že v oddaljenosti 40—50 korakov zaznati.
Da je za čebele ta vonj prijeten, se da sklepati po njih močnem izle-tavanju in velikih zalogah nabranega medu. Ko niiso cveti niti dobro odprti, jih že vidimo, kako poželjivo obletavajo cvetne čašice in stikajo za slaščicami. Pod povečevalnim steklom komaj opaziš na cvetu luknjico, a so čebele že poleg s svojimi dolgimi rilčki, sežejo z njimi do dna cveta in sesajo iz njega hlapeči sok. Kakor hitro se poleže megla, lete na ajdo od ranega jutra do poznega večera (če le ne izsuši soka huda sončna pripeka) tako nagosto in hitro, ne da bi se kje ustavljale, da večkrat ne samo ta ali ona drugo odrine z brade na tla, temveč da pred večjimi čebelnjaki s svojim letom skoraj sonce zatemne.
Užitek je gledati čebele, ko živahne, sveže in kot puščice švigajo iz svojih bivališč na to pašo. Toda še prijetneje jih je opazovati, ko se težko obložene vračajo s paše domov. Ne zadovolje se zgolj s pelodom, ki ga za hrano žrkam prinašajo v panj na golenih nožič in od katerega je oprsje popolnoma zaprašeno, 'da so videti kakor v oklepu, ampak si napolnijo tudi mehurček v zadku tako močno, da je zaradi medičine, ki so jo sesale, ta del telesa razširjen in napihnjen; zato tudi dostikrat zavoljo težkega bremeiia padejo na tla, ali se, ker so prisiljene počivati, namenoma spuste na tla, da se opomorejo.
Poželenje čebel po ajdovih cvetih je tako nenasitno, da nimajo časa z daljšo prebavo in izparevanjem v svojem želodčku nabrani sok zgostiti in predelati v med. Komaj pridejo domov, že odhite k celicam, izbi j ujejo vanje medičino in odlože zgostitev na prikladnejši čas, samo da morejo čimprej spet odriniti na bero. Z zgostitvijo medu, ki so jo odložile, se ukvarjajo deloma ob deževnem vremenu, največkrat pa šele v jesenskih mescih, ko je ajda že odcvetela. Zato se zgodi, dä naberejo boljši panji, posebno v ravninskih delih dežele med 15. in 26. velikim srpanom v času najboljšega cvetenja 4—5 funtov na dan, da tehtajo po končani paši 40—50 funtov in da dajo lastniku kot povračilo za trud, ki ga je imel z njimi, 20—50' funtov.
Nihče pa naj si ne predstavlja, da je na Kranjskem ajda edina čebelja paša. Poleg nje je še mnogo drugih, ki pa bi zahtevale preveč dela, če bi hotel vse natančno popisati. Vse seveda tudi nimajo v posameznih okrajih enakega pomena, temveč prevladujejo nekatere v enem, druge pa v ostalih področjih.
—ilill
MNENJE
P. P. GLAVARJA O POMEMBNOSTI PAŠE NA NEKATERIH RASTLINAH
P. P. Glavar je bil prvi Slovenec, ki je skušal svoje visoko čebelarsko znanje podati preprostemu kmečkemu ljudstvu v njegovem domačem jeziku. Kakor je znano, je za tisk priredil Janševo »Razpravo o rojenju čebel« in jo opremil z mnogimi pojasnili- Iz tega dela, ki je žal ostalo v rokopisu, objavljamo nekaj podatkov o čebelji paši v njegovih časih.
»Sadja cvet da obilno pašo. Trnje, belo in črno, kakor tudi sadno drevje, češnje, dren, oparnice, češplje, hruške, češmin, jabolka itd., dado čebelam obilno pašo in obnožno. Med drugim je jablanov cvet najslabši in ta čas začno čebele pešati. Ol) sadnem cvetu močnejše družine za voljo obilne paše lia roje zastavijo.
Smrekova in jelkova paša prinese slab med. Smreka in jelka nekatera ali redka leta za špicami rodi neke rujave okrogle bule v velikosti leče, katere so močno medene; druga leta za špicami poti neko medeno mokroto. Eno in drugo da čebelam dobro pašo, a ta med, kadar se strdi, posebno, kadar zmrzne, je tako trd, da taistega (čebele) ne morejo užiti, zatorej je dobro taista leta čebele pred ajdo spodrezati ali taiste izstradati, da tu žlehtni med zaužijejo in ob ajdovem cvetju drugega nadomestijo.
Kostanjeva paša imenitna, das/ravno med je nežmaliten. Kostanjev cvet čebelam posebno k paši dolgo služi ob času pokošenih travnikov, ko taiste (paše) njim najbolj zmanjkuje; na tem okoli
3	tedne dobe obilno medu. Dasiravno je kostanjev med nežmaliten, grenak in po cvetju smrdi, taisti njim (čebelam) dobro dene. O kresu, je dobro, kjer je veliko kostanja, stare panje pomladiti, zakaj pri obilni paši veliko satja store in se močno ginirajo, tako da ob ajdi še več dela (satja) napolnijo.
Rose medene na perju drevja. Na
hrastju, vrbah, hruškah in drugem drevju ...padejo večkrat medene rose na listje, tako da se taisto sveti in je sladko. To roso čebele ližejo in nosijo, vendar čim bolj zdrava in žmahtnejša je letna
kakor spomladanska, tudi die trpi, die taiste veliiko deževje ne spere.
Lipov cvet čebele le zamudi. Lipovega cvetja duh močno v začetku malega srpana (čebele) nase vleče, da komaj tretji del čebel v panjih ostane, ja, taistega tulkanj ljubijo, da noč in dan od taistega se ne morejo odtrgati, na drevesu šume in zastonj se mude, zakaj to cvetje ni medeno in ob taistem čebele le slabe; ker od duha niso site, ne dobe ne medu ne obnožine.
SEZNAM PREDMETOV, KI JIH HRANI ČEBELARSKI MUZEJ V RADOVLJICI
Zap.
Št.
1.
2
Predmet
Panj-drevesno duplo
Panj-drevesno duplo
3. Panj-polklada
s poslikano konč nico
4. Panj-polklada
5. Panj-kranjič
6. Panj-kranjič
s poslikano konč nico
7. Panj, narejen po opisu A. Janše
8. Panj, narejen po opisu A. Janše
9. Koš, spleten iz šibja iz okolice Ptuja
10. Koš, spleten iz šibja iz okolice Ptuja
11. Koš, spleten iz šibja iz okolice Ptuja
12. Koš, slamnat
s podstavkom iz okol. Ljutomera t3. Koš, slamnat iz okol. Ljutomera
14. Koš, slamnat s Štajerske
15. Koš, slamnat s Štajerske
16. Koš, slamnat s Štajerske
Kdo ga je odstopil muzeju in kje
ZCDS
Draga pri Begunjah ZCDS
Begunje
J. Resman, Otok F. Resman, Radovljica
Kmet. institut Ljubljana Kmet. institut Ljubljana ZCDS
ZCDS
ZCDS
ZCDS
ZCDS
ZCDS
ZCDS
ZCDS
17. Koš, slamnat	ZČDS
s Štajerske	
18. Koš, slamnat	ZČDS
s Štajerske	
19. Koš, slamnat	ZČDS
s Štajerske	
20. Koš, slamnat	ZCDS
s Štajerske	
21. Koš, slamnat	ZČDS
iz Bele Krajine	
22. Koš, slamnat	ZČDS
iz Bele Krajine	
23. Koš, slamnat	P. Jocif, Preddvor
s Hrvatske	
24. Koš, slamnat	P. Jocif, Preddvor
s Hrvatske	
25. Koš, slamnat	ZČDS
nemški	
26. Koš, slamnat,	J. Strgar, Bitnje
nemški	
27. Panj-kranjič	ZČDS
s satniki	
28. Panj, Ambrožičev J. Zupan, Begunje	
29. Panj, Ambrožičev J. Strgar, Bitnje	
z naklado	
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
Panj, Straiilijev J. Strgar, Bitnje Panj, Lang6troth- Kmet. institut
Rootov Panj, Dadant-Blattov Panj-AZ
Panj, opazovalni Panj, opazovalni
Prašilnik s poslikano končnico Prašilnik
Ljubljana Kmet. institut Ljubljana F. Resman, Radovljica A. Robič, Moste F. Resman, Radovljica F. Resman,
R adovljica F. Resman, Radovljica ZČDS ZCDS
Stara Fužina
Prašilnik Prašilnik Panj za vzrejo matic
Panj-soha Turka Spod. Brniki kot čebelji panj Panj-soha leva Lampe, Kranj kot čebelji panj Panj-soha vojaka Podnart kot čebelni panj
Klešče za satnike A. Rebolj, Kranj Nož za spodrezo- F. Horvat, vanje satja	Begunje
Nož za čiščenje J. Strgar, Bitnje satnikov
Strgulja za panje J. Strgar, Bitnje Strgulja za panje J. Strgar, Bitnje Priprava za re- L. Baebler, zanje voska	Radovljica
Oblič za utore J. Strgar, Bitnje v panjih
51. Naprava za pri- L. Baebler, sluškovanje	Radovljica v panjih
52. Žlica, kovinska za ZCDS ogrebanje rojev
53. Žlice, lesene za z Gorenjske ogrebanje rojev
54. Zajemalka, lese- Vošče na za ogrebanje rojev
55. Priprava za Nemilje ogrebanje rojev
56. Vrša za prestrezanje rojev
57. Vrša za prestrezanje rojev
58. Vrša za prestre- Lancovo zanje rojev iz organtina
59. Zabojček za raz- J. Strgar, Bitnje pošiljanje rojev
60. Zabojček za raz- J. Strgar, Bitnje pošiljanje rojev
61. Zabojček za raz- J. Strgar, Bitnje pošiljanje rojev
62. Matičnice	ZČDS iz mreže
63. Matičnice, lesene, ZČDS 9 kosov
64. Matičnice,	ZČDS žičnate
65. Matičnice iz žič- ZČDS natih paličic
66. Matičnice za raz- J. Strgar, Bitnje pošiljanje matic
67. Trotnik	L. Baebler,
Radovljica
68. Tratnika, 2 kosa M. Ambrožič in
J. Šilar, Grabče
69. Pitalniki, lončeni
9 kosov	Begunje
4	kosi	ZČDS
70. Pitalniki, leseni, ZČDS različni, 32 kosov
71. Nož za izpodre- E. Horvat, zovanje satja
72. Nož za odkrivanje satja
73. Vilice za odkrivanje satja
74. Stiskalnica za med in vosek
75. Mentrga z leso za stiskanje medu iz satja
76. Točilo na en sat Nemilje
77. Vreča	Vošče za stiskanje voska iz voščili
Begunje L. Baebler, Radovljica Postojnar,
Zgornje Gorje Gorica pri Radovljici
Gorica pri Radovljici
78.
79.
80.
81.
82.
Vreča za stiska- Vošče
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104. 103.
nje vosein Lesen škaf z lesenimi obroči Krošnja za prenašanje kranjičev na pašo
Nosilu za panje Voz za
prevažanje čebel na pašo. Izdelal v pomanjšani obliki D. Korbar, Kočna pri Blejski Dobravi Svetilka, čebelarska Čebelnjak (pomanjšan) po vzorcu gorenjskih čebelnjakov Goba, kresilna
Pipa, čebelarska,
gorjuška
Pipa, čebelarska
Kadilnik
Puhalnik
Mreža za pripi-ranje kranjičev na bradi
Priprava za pre-
prečenje ropanja
Odvijač za vijake
pri panjih
Čebele in satje-
preparat
Matičniki-
preparat
Sat, medeni-
preparat
Sat, okužen
preparat
Satje-preparat
Vešča, voščena
preiparat
Čebele in smrto-
glavec-preparat
Sršen-preparat
Smrtoglavec-
preparat
Matica-slika
Matica-slika
Trot-slika
Čebela,
kranjska-slika
Poljšica pri Podnartu V. Rožič, Višelnica
F. Resman, Radovljica
Blejska Dobrova
Pošto j nar,
Zg. Gorje F. Vovk, Hraše
F. Resman, Radovljica F. Resman, Radovljica L- Baebler, Radovljica ZČDS
Vošče
A. Rebolj
Kmet. inštitut Ljubljana R. Rakovec
R. Rakovec
R. Rakovec
R. Rakovec R. Rakovec
R. Rakovec
R. Rakovec R. Rakovec
ZČDS
ZČDS
ZČDS
ZČDS
106. Čebela, bastard-slika
107. Čebela, nemška-slika
108. Čebela-slika
109. Čebela-slika
ttO. Odlikovanja Slovenskega čebel, društva
til. Spominska
panjska končnica s podpisi ustanoviteljev kranjske čebelarske podružnice
112. Spominska plošča bohinjskih čebelarjev A. Janši
113. Skrinja za spravljanje čebelar, orodja iz 1. 1830
114. Skrinja
115. Skrinja iz 1. 1864
116. Skrinja
117. Skrinja iz 1. 1869
118. Omara, knjižna s čebel, literaturo
119. Dvojna posodica
ZČDS
ZČDS
ZČDS
ZČDS
ZČDS
F. Lampe, Kranj
J. Gregorc,
Pred trg
Mahovec, Predtrg Mestni muzej, Kranj Predtrg pri Radovljici Mestni muzej, Kranj
Blejska Dobrova
Panjske končnice
(iz raznih krajev Gorenjske)
a) posvetni motivi:
120. Polž lovi lene krojače
121. Neznan motiv
122. Ugrabitev neveste 1876
123. Francoz se pelje na vozu 1846
124. Vojska
125. Klovn
126. Boj z zmajem
127. Lev 1890
128. Izpad Hrvatov
129. Boj leva s tigrom 1869
130. Odposlanci za premirje
131. Beograd 1846
132. Polž podi krojača 1875
133. Lovci 1865
134. Čebelar pri čebelnjaku
135. Dvoboj
136. Poroka
137. Giljotina
138. Tabor
139. Čarovnica
140. Francoska vojska 1843
141. Svatba 1877
142. Dihur
143. Udav in modved
144. Nimfa
145. Povodni konj 14(>. Poroku 1891
147. Trde butice
148. Bohinj
149. Kegljači 1888 130. Zena s cepccin
151. Kurji tat 1888
152. Ploh
155. Prevrnjeni voz
154. Hudobec brusi babi jezik 1889
155. Obupanec
156. Sodarji
157. Lev 1868
158. Slikar 1877
159. Škrat jaha polža
160. Lovčev pogreb 1823
161. Izrezljana levja glava na panjski končnici (ZČDS)
162. Lovčev pogreb
163. Ix>včev pogreb
164. Divji lovec
165. Gamsi
166. Lovci
167. Ornament
168. Ornament
169. Koroška ljudska noša
1)) nabožni motivi:
170. Sv. Anton 1819
171. Sv. Anton
172. Jožefa prodajo v Egipt
173. Beg v Egipt
174. Adam in Eva v raju
175. Mojzes udari ob skalo
176. Jožefa prodajo v Egipt 1876
177. Sv. Stefana kamenjajo 1874
178. Janez Krstnik
179. Sinajska gora
180. Poslednja sodba
181. Deklice s palmami
182. Štirje evangelisti
183. Poslednja sodba
184. Marijino ime
185. Marijino kronanje
186. Sv. Jurij
187. Oltar
188. Jožefa prodajo v Egipt 1858
189. Vesoljni potop 1867
190. Hudič seje ljulko
191. Sv. Frančišek Asiški
192. Sv. družina
193. Angel varuh
194. Marijino oznanenje
195. Judež izda Kristusa 1866
196. Sv. Trojica
197. Ana poučuje Marijo 1842
198. Marijino kronanje 1907
199. Nejeverni Tomaž 1907
200. Razdejanje Jeruzalema 1868
201. Cvetna nedelja
202. Cvetna nedelja 1758
203. Marija z Jezusom 1869
204. Marijino oznanenje
205. Rožni venec
206. Neznan motiv 1868
207. Krist na križu
208. Jožefa prodajo v Egipt 1841
209. Krist na križu 1884
210. Neznan motiv
211. Rožni venec
212. Sedem zakramentov
213. Jeriho 1868
214. Kajn in Abel 1865
215. Anton Puščavnik 1896
216. Marijino vnebovzetje 1875
217. Sedem svetih zakramentov 1888
218. Konec vesoljnega potopa
219. Sv. Jurij 1854
220. Božji grob
221. Izgon Adama in Eve iz raja 1938
222. Job 1855
223. Job 1867
224. Job 1841
225. Beg v Egipt 1901
226. Krist dobri pastir 1869
227. Dva evangelista
228. Sv. Martin 1899
229. David
230. Sv. Florjan 190'
231. Legenda 1857
232. Sv. Anton 1884
233. Izdolbena končnica
234. Sv. družina 1896
235. Kristov vnebohod
236. Vesoljni potop 1823
237. Usmiljeni Samaritan 1876
238. Neznan motiv 1876
239. Usmiljeni Samaritan 1889
240. Sv. Jurij in sv. Martin 1879
241. Jezusov krst
242. Daniel v zverinjaku
243. Spoved
244. Sedem sv. zakramentov
245. Krist na križu
246. Angeli orjejo
247. V Kani Galileji 1881
248. Zlato tele
249. Sv. Duh
250. Marija
251. Legenda
252. Marijino oznanenje 1888
Seznam novih predmetov bomo v Slovenskem čebelarju z imeni tistih, ki nam jih bodo odstopili, sproti nadaljevali. Zaporedne številke v seznamu ne pomenijo števila predmetov, ki- jih imamo v muzeju.
POROČILO ZA OKTOBER
Skoraj ves mesec je prevladoval anticiklonalnl režim, ki je vzdrževal lepo vreme. Bilo je nadpovprečno suho in hladno. Večina opazovalnic je zaznamovala nekaj dni s slano. V drugi polovici zadnje dekade so bile v Sloveniji padavine, posebno v više ležečih krajih, manj pa v Prekmurju.
Začetek leta je bil marsikje v Sloveniji donosen za čebelarje, posebno na Gorenjskem, paša v drugi polovici poletja in jeseni pa je bila zelo slaba. Večinoma so morali zimsko zalogo dodajati. Zato je prav prišlo suho vreme v oktobru. Čebele so v splošnem še debro izletavale in prinašale obnožino z zadnjih jesenskih cvetlic. Družine so porabile povprečno 123,4dkg zaloge.
Prosenjakovci -M. Sobota: Nekatere družine so nabrale toliko ajdovca, da sem jih na njem zazimil in jim ga nekaj celo vzel. V Prekmurju je bila zgodnja slana, ki je uničila še nedozorelo ajdo.
Pušča-Bistra: V Hrvatskem Primorju zaradi stalne burje žepek ni dal nič. Tehtnica je na koncu pokazala 3 kg manj kakor ob prihodu na pašo. Največ so nabrale čebele na Visu in Hvaru: »levanda« je dala tam 50 do 70 kg, »vris« pa 20 do 30 kg na panj.
Kraj opazovalnice	Donos ali poraba v					Skupno pridobil ali porabil dkg	Srednja me- sečna toplina «C	Dnevi			Sončni alj v urah
	I.	II.		III.				izletni	O •fti o •o	s snržno odejo	
	mesečni tretjini dkg										
Breg—Tržič • • . ■	— 20		— 30		— 10	— 60	+7,8	16	6			209
Dražgoše—Šk. Loku	—		— 60		— 30	—	+6,7	9	8	—	175
Zerovnica—Postojna	— 25		— 95		— 30	— 150	—	22	3	—	173
Krka—Stična ....											
Novo mesto												
Sv. Lovrenc na Pohorju	— 00		— 60		— 40	— 160	+8,1	23	3	—	148
Sv. Lovrenc na Drav- p.	— 20		— 40		— 30	— 90	+ 6,3	25	2	—	213
Dobova—Krško . . •	—		—		—	—	—	—	—	—	—
Rogatec		—		—		—	—	+7,8	31	3	—	115
Ribnica na Pohorju	—		—		—	—	—	—	:—	—	—
Cezanjevci—Ljutomer	— 50		— 20		— 60	— 130	+8,6	It	3	—	88
Pristava—Ljutomer ■ •											
Bučko vci—Videm											
ob Ščavnici ....	— 70		— 40		— 40	— 150	+ 9,2	21	2	—	202
Prosenjakovci—M. Sobota	— 30		— 50		— 20	— 100	+7,7	26	2	—	180
Lendava 		— 40		— 20		— 50	— 110	—	25	2	—	154
Selnica ob Dravi . . .	— 32		— 24		— 48	— 104	+9,0	26	4	—	180
Lehen na Poh												
Bilje—Renče ....	—		—		—	—	—	—	—	—	—
Pušča—Bistra ....	— 10		— 30		— 40	— 80	+9,9	26	6	—	192
Ljubljana		—		—		—	—	+8,9	—	7	—	132
Povprečki 		— 35		— 42		— 36	— 113	+ 18,2	22	4	—	166
V	NOVO LETO!
S	številko, ki je posvečena čebelarskemu muzeju v Radovljici, zaključuje Slovenski čebelar svoj 6). letnik. Kakor je iz kazala, ki je priloženo tej številki, razvidno, je sodelovalo v preteklem letu pri listu 30 piscev z 59 članki, llazen tega je bilo objavljenega mnogo drobnega gradiva in poročil o delu posameznih društev, kakor tudi o delu Zveze in njenih odsekov. V »Posvetovalnici« so čebelarji izmenjavali svoje misli o vprašanjih iz dnevne prakse. Zdi pa se, da je zanimanje za ta kotiček v zadnjem času nekoliko popustilo, saj je ostalo precej vprašanj nerešenih. Malo verjetno je, da ne bi znal nihče nanja odgovoriti; zato upamo, da bodo dobili vpraševalci pojasnila v prihodnjem letniku.
Ko stopa Slovenski čebelar v novo leto, se uredništvo vsem dosedanjim sodelavcem za njih trud in podporo iskreno zahvaljuje. Prosi jih, da mu ostanejo še nadalje zvesti, hkrati pa vabi v njih krog tudi druge čebelarje, ki so stali do sedaj hote ali nehote ob strani. Cim večji bo krog sodelavcev, tem zanimivejša in pestrejša bo vsebina lista, tem lažje bo delo uredništva. Nič ni hujšega za uredništvo, kakor če preneha dotok člankov in dopisov. Tožbe o suši v uredniški miznici pa so se v Slovenskem čebelarju le prepogosto pojavljale in tudi sedaj ne moremo reči, da je bilo kdaj gradiva na pretek. Pomanjkanje je občutiti zlusti v poletnih mescih, ko so čebelarji močneje zaposleni v svojih čebelnjakih. Zato bi bilo prav, da bi tisti, ki nameravajo pri listu sodelovati, prijeli za pero že sedaj pozimi, ko s čebelami ni nikakega opravka, in založili uredništvo s članki za vse leto. Članki naj bi ne bili predolgi. Najprimernejši so taki, ki obsegajo kake štiri tipkane strani. Biti pa morajo napisani premišljeno, to se pravi po določenem
miselnem konceptu in v nespakedrani slovenščini. Ni vse za list, kar kdo napiše, zlasti pa ne, če je površno in mimogrede vrženo na papir. Zavedati se je treba, da je tiskana beseda kolikor toliko trajna in da zato ni vseeno, kako je postavljena.
Slovenski čebelar bo izhajal v prihodnjem letu prav tako kakor letos vsak mesec izmenoma na 32 in 16 straneh. Po notranji opremi in razporedbi gradiva bo ostal neizpremenjen, dobil pa bo novo obleko: dvobarvni ovitek v izvedbi ing. Seliškarja. O njegovi bodoči vsebini ni mogoče ničesar določnega povedati. Odvisna je od sotrudniškega kadra. Vsekakor pa bomo pazili, da bodo bralci sproti obveščeni o vseh novih pridobitvah na čebelarskem področju in vseh tehtnejših znanstvenih raziskavah čebeljega življenja. Tudi začetnikom bomo nudili nekaj primernega branja. Skušali bomo vsaj deloma ugoditi željam posameznikov, tako da se ne bo čutil nihče prikrajšanega in zapostavljenega.
Staro leto je tako rekoč za nami. Slovo od njega za čebelarje ni težko, saj jim ni bilo preveč naklonjeno. Zato se s tem večjimi upi ozirajo v prihodnost. Uredništvo jim želi, da bi se jim ti upi izpolnili, da bi njihove čebelice dobro prestale zimo in zopet enkrat po daljšem času do vrha natrpale z medom vso njihovo posodo!
PRODAM
4	AŽ panje z dobrimi družinami z mladimi maticami in obilno zalogo hrane, dalje omaro za shranjevanje satja (za 170 satov), višina 245 cm, širina 125 cm, globina 50 cm, dobro ohranjeno in vzorno izdelano ter veliko smrekovo mizo (2X1 m) z dvema predalčnikoma in polico. Ker sem vse to prisiljen takoj prodati, je cena nizka. Avgust Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14.
Srečno tn uspefioo pofno nouo leto
ŽELI
VSEM ČEBELARJEM
TRGOVSKO PODJETJE »MEDEKS«