•1••••>••©•>•••••••••>••»•••••••>•>»•••>*•©•»•••••••••••©•••>••^ Zora Torkar "JEZES, JEZES, JOHAN, AL' S' RES ABGEORDNETER? " Zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839 -1888) :^'w<^^••••^^••w•^^•^^^^n>•^^^•^^^•^:^^^-r¿•;^^>;r^-«v^^^^^-^'•iX^>r^^'^• "Tako je na večer pomenljivega dne, 10. julija 1877, zaklicala še precej čedna, malo obila, a si- cer huda ženka na trgu velikega mesta, kranjsko - slovenskega Kamnika, ko se je ustavil pred njo z bršlinom in srobotom okičani voz ter se je iz njega in iz obile zelenjadi privalil počasi na dan majhen, a debel mož, na čigar kipečih prsih se je svetil papežev viteški red "vom heiligen Grabe", kupljen pred par leti za nekaj stotakov. Kakor se je pred mnogo tisočletji slavni črni egipčanski bik z belo liso na glavi, imenovan Apis, ustavljal leto za letom po končanih svečanostih pred templjem Ozirisinim, okićenim s klasjem, cvetli- cami in drugo zelenjavo, tako se je pripeljal na večer slavnega 10. julija 1877 trebušasti "Ritter vom heiligen Grabe" domov na kamniški trg ter je svetlega bleščečega lica, in počasi pomikaje težo svojega telesa v naročje preljubljene in pre- srečne ženice, odgovoril z generalskim pono- som: "Da, jaz sem zmagal!" "Oh, Johan, kako sem jaz srečna; kako me bodo druge kamniške žene zavidljivo po strani gledale, sedaj ko si ti ab- geordneter. In moj ljubi Johanček, sedaj boš tudi katerikrat k stotholterju na kosilo povabljen, kaj- ne? Pa da si mi zapomniš, kaj da boste tam jedli, to ti povem! Ali boš imel tudi uniformo novo?" Tako je šlo iz ust radovedne in ponosne žen- ke; pa je prav zadnje vprašanje zbudilo zmagovi- tega junaka iz flegmatične lenobnosti."Kaj pra- viš, uniformo? Seveda jo moram imeti. Pa sedaj še ne vem, kakšna je. Zlata mora biti, močno zla- ta in rdeča, kajne? Takoj bom pisal Dežmanu ali Šafarčku, kakšna mora biti. Ali pa ti piši, saj bolje znaš ko jaz!" In po tem važnem pogovoru sta stopila v hišo, srečna in zadovoljna. In to veselje v hiši kamniškega poslanca - ali ni bilo zasluženo? Koliko se je pa mož trudil za to? Pravijo, da v šestih letih županovanja ni podpi- sal tolikrat svojega slavnega imena nego v zad- njih štirih tednih pred volitvijo pod pisma, ki mu jih je napisala pridna ženka v sladki nadi, da bode vendar enkrat izvedela, kaj se pri stothol- terju kuha. " ' Tako je opisal veselje in zadovoljstvo v doma- či hiši nad izvolitvijo Janeza Kecla, nemškega kandidata za mestno volilno kurijo Tržič - Ra- dovljica - Kamnik v kranjski deželni zbor, pisa- telj Janko Kersnik v podlistku V Kamniku. In res je bila ta izvolitev ena izmed najbolj odmevnih. Vse do deželnih volitev leta 1889, ko so bili zna- ni javni podatki o glasovanju volilcev je bil Kam- nik trdno slovensko mesto. Izjema so bile torej / Kersnik, Zbrano delo, V.knjiga, Podlistki, članki, oce- ne. V Kamniku, str. 96-100. 16 ZGODOVINA ZA VSE le volitve leta 1877, ko je zmagal nemški kandi- dat Janez Kecel. Leta 1867 je bilo na primer raz- merje glasov v kamniški davčni skupini 42 : 0 in 58:2 za slovensko stranko. Podobno močno slo- vensko zaledje so dajala le še mesta Kranj, Po- stojna, Lož. Zanimivo je, da je davčna skupina glasovala precej enotno - v glavnem za sloven- ske kandidate. Če se zanj niso odločili, se volitev raje niso udeležili. Tudi med najpremožnejšimi Kamničani nemška stranka ni imela večje pod- pore. Iz ohranjenih podatkov je razvidno, da so na volitvah za deželni zbor marca 1867 vsi pri- sotni volilci prvega in drugega volilnega razreda volili slovenskega kandidata, ostali se volitev ni- so udeležili. Prav tako je bilo leta 1871 : vsi prisot- ni volilci (razen enega) so glasovali za sloven- skega kandidata Janeza Murnika. Izredno zanimivi so volilni rezultati upravi- čencev mestne kurije Kamnik na deželnih voli- tvah 7. julija 1877 (zapisnik izdelan 10. julija). Kandidirala sta torej trgovec, hišni in zemljiški posestnik in tedaj najbogatejši kamniški meščan Janez Kecel kot kandidat nemške stranke (kot je razvidno iz rezultatov dotedanjih volitev, se le- teh dotlej sploh ni udeleževal) in Mihael Stare, mengeški graščak, zemljiški posestnik gostilni- čar in pivovarnar kot kandidat slovenske stran- ke. Od 122 volilnih upravičencev mestne kurije Kamnik (trije volilni razredi in inteligenčna sku- pina) je glasovalo 90 volilcev. Udeležba na voli- tvah je bila 73,8 %. Rezultati inteligenčne skupi- ne nas ne presenečajo, saj je kar 70,4 % volilcev glasovalo za nemškega kandidata Janeza Kecla, sicer tedaj tudi kamniškega župana: od •. kr. okrajnega glavarja do sodnih in davčnih uradni- kov. Le štirje so se odločili za Mihaela Stareta: oba kaplana Jurij Križaj in Blaž Muhovec, zdrav- nik Maks Samec in učitelj Jernej Cenčič. Udelež- ba volilcev iz te skupine je bila zelo visoka (85,2 %), saj se le štirje niso udeležili volitev. Presenetljivejša so glasovanja volilcev prvega volilnega razreda. Od devetih se volitev ni ude- ležil eden - Gašper Hostnik. Le dva sta glasovala za nemškega kandidata Janeza Kecla, poleg sa- mega Kecla še kavarnar in posestnik Jožef Va- nos. Vsi ostali, torej šest, jih je glasovalo za slo- venskega kandidata Stareta (66,7 %): Jožef Rode st., predstavnik meščanske korporacije, Julij Sta- re, Janez Murnik, Valentin Benkovič in Janez Po- drekar. Zanimiva je ugotovitev, da sloj najpre- možnejših ni glasoval za sebi enakega, kamniš- kega meščana in župana, temveč za slovenskega kandidata iz Mengša. Nismo popolnoma prepri- čani, da so bili rezultati volitev le odraz tako močne slovenske nacionalne privrženosti. V drugem volilnem razredu (31 upravičencev) je bil razplet glasovanja ravno obraten, velika pa je bila tudi volilna abstinenca. Od 31 jih je glaso- valo za nemškega kandidata Janeza Kecla 13 (41,9 %). Na primer predstavnik mestne občine, Blaž Šnabl, Janez Ferlinc, Anton Kronabethvogl, Marija Svetic, Helena Iglic, Jera Humer, Mihael Šinkovec. Nekateri izmed njih so na prejšnjih volitvah glasovali za slovenskega kandidata Murnika. Ali je bila na teh volitvah pomembnej- ša odločitev za poznano kamniško osebo kot za politično usmeritev? Osem volilcev drugega raz- reda (25,8 %) se je odločilo za slovenskega kan- didata Mihaela Stareta, na primer Jožef Polak, predstavnik frančiškanskega samostana, Jurij Golenver, Jožef Rode ml., Anton Janežič, Alojz Peterlin in drugi. Kot smo omenili na začetku, se veliko upravičencev iz davčne skupine volitev ni udeležilo: deset oziroma kar 32,3 % (na pri- mer Jernej Grašek, Franc Prašnikar, Edmund Zangger, Janez Debevc, Janez Šlakar). Odstotek odsotnosti je bil v primerjavi z drugimi volilnimi skupinami najvišji. V celotni mestni kuriji Tržič - Radovljica - Kamnik je na volitvah za deželni zbor zmagal Janez Kecel s kar veliko prednostjo 129 glasov pred slovenskim kandidatom Mihae- lom Staretom z 80 glasovi. Na teh volitvah je zmagal slovenski kandidat le v kranjskem volil- nem okraju.2 S kandidaturo in agitacijo Janeza Kecla kot de- želnega poslanca so bile povezane različne zgodbe, ki kažejo na domiselne in raznovrstne načine pridobivanja volilnih glasov. O tem so se razpisali zlasti v Slovenskem narodu, zanimiv pa je tudi podlistek Janka Kersnika. Kersnik piše, "da se je Kecel ves udinjal nemški ustavoverni stranki in bil pri volitvah julija 1877 izbran za deželnega poslanca. Mož, dokaj neznatne izo- brazbe, a petičen, je kar gorel za nemškutarske ideje in si znal na volitvah utrditi svojo kandi- daturo z obljubami in še posebno z denarjem. '6 Tudi Slovenski narod je v juniju in juliju 1877 večkrat napadel Kecla in svaril volilce, "najse ne dado premamiti ne s sladkimi besedami, pijačo ne z denarjem, češ da taka sredstva igrajo pri 2 ARS, Deželno predsedstvo za Kranjsko. Deželnozbor- ske volitve. Mestna kurija Tržič, Radovljica, Kamnik. Volilni spisi, fase. 35. Kamnik, mestna kurija, 10. 7. 1877; V. Melik, Volitve na Slovenskem, str. 347, 215. 3 J. Kersnik, Zbrano delo. V.knjiga. Podlistki, članki, oce- ne. LJubljana 1952, str.516-518. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 vseh agitacijah Kecelnovih prvo rolo. "* Takoj po volitvah je poročal dopisnik Slovenskega naro- da iz Tržiča, da je "Keclu pripomogel k uspehu denar, ki gaje trosil z obema rokama. Dan pred volitvijo, se je zvečer pripeljalo 45Keclovih kam- niških volilcev. V krčmi pri Železnikarju so imeli svoj glavni kvartir in Kecel je skrbel, da nij zmanjkalo niti jedi, niti pijače. Narodni voltici iz Kamnika (kakih 41)pripeljali so se v Tržič v jutro pred volitvijo. Povedala sta dva moža, vo- lilca iz Radovljice, da se jima je ponujalo po 5 gld, če volita kamniškega Kecla.'6 Vsekakor je župan Kecel dosegel svojo izvolitev za deželne- ga poslanca in je 12. septembra 1878 "uže v culo zavil frak in videli ga boste v Ljubljani na dežel- nem zborišču. Ves nov bo, in križec bo nosil od jeruzalemskega božjega groba! Saj to mi verja- mite: g. Kecel res nij narodnjak pa tudi nij nemš- kutar. Dobra duša je, ki nikomur ne škodi ne ko- risti, kakor Blaževžegen." "Kajpomaga, če mi kmetje še tako dobro volimo, ker gospoda in tisti, ki se mej gospodo štejejo, nam narobe volijo in ker ima gospoda več poslancev nego mi. Poseb- no se pa zdi čudno, kako so mogli "študirani" Kamničani Kecelna voliti, ki še kamniških raz- redov nij dovršil. Menije nek prost kmet rekel, da bi bil Kecel boljši za dunajski, nego za ljub- ljanski zbor, ker dunajskih gospodov bi ne razu- mel in zategadelj bi ne mogel nam Slovencem tam skaze delati. "6 Na take in podobne ocene smo naleteli še v drugih časopisih, tudi satirični časopis Brencelj, ki ga je urejal Jakob Alešovec, si ga je že pred leti "sposodil". Pomembno vlogo je imel Kecel tudi v kamniš- ki občinski upravi. Kamniški občinski zastop je bil sestavljen iz tako imenovanega občinskega odbora (Ausschuss) in občinskega sveta (Ge- meinderath) z županom (Bürgermeister). Voli- tve kamniškega občinskega odbora so opravljali na tri leta. Znani so podatki za volitve 1867, 1870, januarja 1873, decembra 1876, aprila 1880, maja 1883, junija 1886, 1889, februarja 1893, 1896, 1899, 1902 in aprila 1905. Vse do svoje smrti, leta 1888, je bil Kecel član občinskih od- borov in svetov (leta 1880 kot virilist, ker je imel najvišje davke). Med leti 1870 in 1879 pa je celo opravljal županske posle. Tudi kot župan Janez Kecel svoje politične us- meritve ni preveč jasno kazal, saj se volitev ni udeleževal, razen tistih leta 1877, ko je sam kan- Slovenski narod, 29- 6. 1877. Slovenski narod, 12. 7. 1877, št. 156. didiral za nemškega poslanca v deželnozborski mestni kuriji Tržič - Radovljica - Kamnik. Za nje- govo nemško usmeritev izvemo iz časopisnih virov in spominske literature. Tudi njegovo žu- panovanje je bilo zelo odmevno, predvsem v negativnem smislu, vsaj če verjamemo časopi- snim virom. Že po koncu prvega županskega mandata so se v časopisju pojavljale kritike na račun njegovega vodenja, češ,"daje nemškutar- ski župan Kecel naredil vse in nič za Kamnik v treh letih. 'n Pa vendar je bil na občinskih voli- tvah leta 1873 ponovno izvoljen za župana. Pi- sec v Slovenskem narodu je pred tem 6. julija 1873 opozarjal: "Ganite se vendar, da ne doživi- mo na zadnje še te blamaže, da nam vrnejo zo- pet Anzelma, kateri je, kakor seje nekdo izrazil, po njegovem mnenji najbolji za županstvo, ker je volilcem svojim pri zadnjih volitvah kupil ve- dro vina, kar bi drugi gotovo ne storil!4 Pred- vsem so mu oponašali slabo gospodarjenje in nadzor nad mestnim premoženjem, nezanima- nje za popravilo cest, slabo žandarsko službo in še marsikaj drugega.9 Decembra 1876 so bile nove volitve kamniš- kega občinskega odbora in župana. Že celo leto so se pojavljali v Slovenskem narodu in Brenclju številni članki, ki so kritizirali in smešili podobo Janeza Kecla. Če verjamemo članku v Sloven- skem narodu, se je tokrat prikupil volilcem s tem, da je daroval nekaj sto goldinarjev za izde- lavo novih orgel v frančiškanski cerkvi v Kamni- ku, vodil pa je tudi pobiranje darov za orgle. Medtem je v mestu slabo vodil gospodarstvo, ze- lo redko skliceval seje, godile pa so se še druge nerednosti in nesnaga. Kot izvemo iz Slovenca, se je župan Kecel navduševal tudi nad uvedbo nemškega jezika kot učnega jezika v tretjem in četrtem razredu glavne šole.10 Ne vemo, ali so volilce res premamile njegove obljube, podarje- na pijača in hrana ali je zgolj prevladalo nezani- manje za volitve, "kajtipovsod se energično od- pravljajo nemškutarski župani in občinski od- bori, lepri nas ne; samo pri nas se nobeden up- livnejših možnečežrtvovati, da bise vendarpo- 6 Slovenski narod, 8. 9- 1878, št. 206; Slovenski narod, 31. 7. 1877, št. 172. 7 Slovenski narod, 1. 5. 1873, ¡t. 99; Slovenski narod, 10. 5. 1873, št. 107; Slovenski narod, 8. 6. 1873, št. 130; Slo- venec, 19. 9. 1874, št. 102. 8 Slovenski narod, 6. 7. 1873, št. 153- 9 Slovenski narod, 1. 7. 1874, št. 146; Slovenec, 2. 4. 1874, št. 39. 10 Slovenski narod, 8. 3- 1876, št. 55; Slovenski narod, 20. 8. 1876, št. 190; Slovenec, 19. 9. 1874, št. 111. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE stavil na čelo agitacije, marveč le gre po svojem opravku in dobičku, občin blagor v nemarpuš- čaj e nesposobnim."" Verjetno je vse skupaj nekoliko pripomoglo k tretji izvolitvi Janeza Kecla za kamniškega župa- na. Vendar pa tega tretjega mandata županova- nja ni dokončal. Nepravilnosti pri vodenju in upravljanju občine je bilo preveč, tako da je po nasvetu občinskega odbora sredi leta 1879 od- stopil.12 "Koliko vina, rac in drugih dobrih rečij je daroval v ta namen, da je postal ad majorem nemškutarije gloriam glavar in potem deželni posla- nec. Naš Johan je bil tudi pre brisan kmetovalec ud cenil- ne komisije. V potu svojega obraza je hodil po hribih . ali pa sedel v hiši in pre- A pustil drugim, da so M zemljišča cenili. Pri teh [% komisijah sije zaslužil £j okoli 2000 gld." " Tu- di Janko Kersnik v podlistku piše, da je gospod Johan stroš- ke zadnjega streljanja zapisal po stari nava- di v rubriko "für Ge- rne indefeierlichke i- ten". O županu pa so se sploh širili čudni glasovi, češ da je župa- * noval brez sklicevanja sej občinskega odbora, saj naj bi bila zadnja tri leta le ena seja, pa še pri tej ni po ložil občinskih računov.11 Ke- cel je po svojih besedah ponudil odstop zato, da ne bi bil še naprej vzrok spora med Kamničani. 13- av- gusta 1879 so izvolili nadomestne- ga župana, dotedanjega občinskega svetnika Franca Ekslerja.15 Kecel je še naprej opravljal na- loge deželnega poslanca (izvoljen leta 1877), kot najpremožnejši meščan pa je imel leta 1880 virilni glas v novoizvoljenem občinskem odbo- ru. Torej se politiki tudi po porazu ni popolno- ma odrekel.16 «mi (ici ______ ""' J^'t- III ,-»'-'-'v? _____ ^el Poleg tega so imeli trgovci in podjetniki tudi pravico voliti v trgovskoobrtni zbornici za Kranjsko. Leta 1874 je v okraju Kamnik, po izja- vah dopisnika Slovenca, zapisnik volilcev izde- lala nemškutarska komisija. Med ostalimi so imeli volilno pravico naslednji najpremožnejši Kamničani: pivovarnarica Marija Stare, lastnik tovarne cementa Alojz Prašnikar, trgovec Janez Kecel, trgovec Janez Murnik, trgovec Anton Ja- nežič, trgovec Josip Suchy, trgovka Marija Po- drekar, trgovec Janez Ferlinc, trgovec in jerme- nar ožef Prelesnik, kramar Janez Šli- b r, kramar Mihael Šinkovec, kra- mar Franc Mejač, kramarica Me- lena Natlačen, branjevec Luka Dornik in lekarnar Adolf Jahn.17 w . t -* •