ADVENTURE RACE * OBISK 2 POTEPANJA 4 8 12 16 19 20 23 KDAJ? Obisk Od rodov Adventure race 2004 Bi~ikleta `ur Kolumna Mednarodne strani Taborni{ki vestnik STROKOVNO 28 30 32 34 36 37 38 40 Vodniki Filatelija Izleti Astronomija Predstavitve rodov Kosobrin Fotografija Dnevnik u~itelja kitare KAJ? KDO? Vodni{ki te~aji 2004 Koro{ko-{ale{ko obmo~je -Ribno Janez Ro{er, janez.roser@email.si Andreja Gomboc, andreja@rutka.net Pomursko obmo~je 1. - 10., 10. - 19. in 19. - 28. julij (tri izmene) od 16. - 25. julija motivacijski vikend za vodnike te~aj v ~asu jesenskih po~itnic 15. - 26. avgust 16. - 27. avgust Ale{ Skali~, ales.skalic@rutka.net Ljubljansko obmo~je - MZT ^epovan nad Novo Gorico Ajda Drozg, ajda@ajda.info Obljubljansko obmo~je 20. - 30. avgust Meti Pozek, meti@pozek.net Gorenjsko obmo~je - Marindol 20. - 27. avgust Matja` [vegelj, msveg@rutka.net Mariborsko obmo~je - Cojzarica Boris Volari~, vol@rutka.net v ~asu jesenskih po~itnic Celjsko-zasavsko obmo~je - Skomarje Emil Mumel, emil.mumel@guest.arnes.si Na ostalih obmo~jih v leto{njem letu vodni{kih te~ajev predvidoma ne bodo organizirali. Prijave na znanje.rutka.net. NE POZABI! TOTeM bo potekal 3. in 4. septembra 2004 v Ilirski Bistrici. julij-avgust RAZVEDRILO 41 44 45 46 47 Popotovanja Trenutki Je`kov koti~ek Stric volk Kri`anka Glavna in odgovorna urednica: Meta Penca Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak Uredni{tvo: Meti Buh (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Je`. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: zts@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d. [tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792 ISSN 0492-1127 Naslovnica: UVODNIK Poletni Tabor bo pote{il radovednost tistih, ki bi radi izvedeli, kaj se je dogajalo na leto{njih Adventure race, Bi~ikleta `ur in na obisku {vedskega kralja. Strokovni in zabavni del revije med drugim prina{ata nadaljevanje U~itelja kitare, nove nasvete za taborni{ke fotografe in zanimivo reporta`o o popotovanju na Kilimanjaro. Tako, leto je naokoli in tudi moj ~as pri Taboru se je iztekel. V dobrem letu urednikovanja se je nabralo veliko poznanstev in koristnih izku{enj. Najbolj{a izku{nja je bilo spoznanje, kako ob~udovanja vredni sta volja, akcija in povezovanje tabornikov prek te dejavnosti na vseh ravneh, od lokalne do mednarodne, in njihova vztrajnost, brez katere organizacije ne bi bilo. S septembrsko {tevilko vas prepu{~am v rokah Ale{a Cipota, ki vas ga ve~ina `e ve~ let pozna kot sodelavca, novinarja in urednika nekaterih rubrik pri Taboru. Ale{ bo prevzel urednikovanje in s tem jeseni prinesel sve`ega vetra med strani. Do takrat pa … Na poletje! Meta Penca 3 4 TABOR NA OBISKU Ale{ Cipot, foto: arhiv RUR Ukro~ena reka Maribor Taborniki Ukro~ene reke pravijo, da bi taborni{tvo na Studencih te`ko propadlo. ^eprav je v rodu mlaj{ih tabornikov le nekaj manj kot petdeset, se v rodu lahko pohvalijo z ogromnim {tevilom gr~. Vseh skupaj niti ne vedo natan~no pre{teti, zagotavljajo pa, da jih je nekje med 150 in 180. Kljub temu pa je delo z najmlaj{imi trdno v rokah mladih tabornikov. Vsako leto kar dvakrat organizirajo t.i. morski tabor v Punti`eli, ki je bolj rekreativnega zna~aja, saj se ga poleg mlaj{ih tabornikov udele`ijo tudi starej{e gr~e z dru`inami. Lani je v obeh izmenah taborilo krepko preko sto tabore~ih. Letos pripravljajo v sodelovanju s piranskimi taborniki dve izmeni taborjenja - toda v Bohinju, ne glede na dejstvo, da bodo letos dvakrat taborili tudi v Punti`eli. Poleg vodstva je za bohinjski tabor zaenkrat prijavljenih 40 mlaj{ih tabornikov. Indijanski dan - obogaten s ~okolado - so organizirali na pla`i. Dolgoletna taborjenja v Punti`eli v hrva{ki Istri so pustila svoj pe~at. Doma~ini mariborske tabornike zelo cenijo. julij-avgust Studenci, predel Maribora v katerem delujejo taborniki Ukro~ene reke, le`ijo ob Dravi, na kateri so leta 1948 zgradili hidroelektrarno Mariborski otok. Sicer se je ideja o zgraditvi elektrarne pojavila `e pred prvo svetovno vojno, vendar so prvi agregat odprli {ele leta 1948. Tako so do takrat dero~o in divjo reko ukrotili ter olaj{ali ustanovnim ~lanom rodu odlo~anje o svojem nazivu. Pomembno pozornost namenjajo propagandni aktivnosti v vrtcu, ki jo bodo nadaljevali {e v prihodnjih letih. Pustovanja na Gla`uti so `e tradicionalna. Bo`o Kumper{~ak je stare{ina rodu od leta 1999. STRUKTURA RODU M^ GG PP gr~e 11 15 10 60 (150-180) SKUPAJ 96 ^eprav imajo zimovanja prav tako izredno tradicijo kot taborjenja, se zimovanj ne udele`uje tolik{no {tevilo tabornikov. Standardni program zimovanj na Gla`uti zajema zabavne igre na snegu, zimsko olimpiado, izdelavo iglujev in kurjenje ognjev. Poleg vrtca vsako leto v septembru organizirajo propagandni tabor tudi za {olarje O[ Janka Pade`nika, ki si ogledajo pravi taborni{ki tabor, ponudijo jim pravkar kuhan gola` iz kotli~ka in pripravijo zabavne igre. Zve~er sledita {e taborni ogenj in hoja po `erjavici. Bo`o Kumper{~ak, stare{ina rodu: "Vsi, ki se ukvarjamo s taborni{tvom vemo, da te`ko pritegnemo mlade v svoje vrste. Za mladino (pa tudi star{e) so dosti bolj zanimivi razni {porti, ker pa~ vsi sanjajo, da bodo neko~ slavni nogometa{i, ko{arkarji, tenisa~i, smu~arji itn." "Z vstopom Slovenije v EU se je po mojem mnenju ponudila taborni{ki organizaciji mo`nost sodelovanja z dr`avami ~lanicami EU. Ta mo`nost je seveda obstajala `e prej, vendar ne na tak{nih osnovah kot danes. V na{i krovni organizaciji ZTS bi morali intenzivno iskati vse mo`ne na~ine sodelovanja s sosednjimi organizacijami (tekmovanja, taborjenja, sre~anja, medsebojni obiski itn.). Mogo~e bi bil to eden od na~inov, ki bi naredil taborni{tvo bolj privla~no za mlade. Klju~no vlogo bi pri tem morala odigrati ZTS, kjer se ljudje s taborni{tvom profesionalno ukvarjajo. Tak{ni meddr`avni stiki bi se morali najprej za~eti na nivoju nacionalnih zvez, pozneje pa bi se vklju~ili posamezni rodovi." 5 6 Mariboru bli`nja in predvsem doma~a Gla`uta na Pohorju je stalna gostiteljica zimovanj. RODOVA UPRAVA FUNKCIJA IME IN PRIIMEK STARE[INA Bo`o Kumper{~ak NAMESTNIK Vlado Bezjak NA^ELNIK Damjan Obal NA^ELNICA M^ Klavdija Goren~i~ NA^ELNIK GG Toma` POTNIK NA^ELNICA PP Vesna NOVAK GOSP. MORSKEGA TABORA Andrej KOMPAN GOSPODAR GLA@UTE Marjan STRNAD TAJNICA Jelka GOMOLJ BLAGAJNI^ARKA Andreja NOVAK KRONISTKA Tanja PE^AR PROPAGANDIST Ivan LESKO[EK ^LANI RU Cveta HO^EVAR Cilka DENAC Miran POTNIK Peter JELEN Vlado BEZJAK Hinko OBLAK Sa{o BEL[AK Leta 2001 so v Pekrah proslavili svojih dolgih 50 let, ki pa so zelo hitro minila. Dom na Gla`uti jim omogo~a pristen stik z naravo, ~eprav tudi Studenci niso tipi~no mestno-betonski predel Maribora. Pred dobrimi tremi leti so v Pekrah pripravili proslavo ob 50-letnici rodu. V {otorih je dva dni prespalo 30 mlaj{ih tabornikov, proslave se je udele`ilo okrog sto biv{ih in sedanjih tabornikov, poleg teh pa tudi takratna ministrica Lucija ^ok in predstavniki Zveze tabornikov Slovenije. Mladim vodjem Ukro~ene reke so avgustovski dnevi in no~i motivacijskega vikenda na Gla`uti zelo pomembni. Mesec avgust je ~as za temeljito pripravo na novo taborni{ko leto. Vodniki se zberejo na "GG vikendu", kjer se pogovorijo in na~rtujejo delo v novem taborni{kem letu. Poleg vodnikov nanj povabijo tudi starej{e gozdovnice in gozdovnike. Ukro~ena reka je znana po ogromnem {tevilu starej{ih gr~, ki se zdru`ujejo v treh generacijskih skupinah. Vsi so v mladosti bili taborniki, danes pa po svojih mo~eh pomagajo najmlaj{im kolegom. Najstarej{i, ki se zdru`ujejo v klubu Gozdovnikov, se {e vedno vsako nedeljo zbirajo v gostilni Angelca na mariborskih Studencih, poleg tega pa organizirajo piknike na ~olnarni in izlete s kolesi "oldtimer-ji" po Mariboru. julij-avgust Dva izmed sedmih {torov - voda vodnikov Peter Jelen vodi skupino gr~ z imenom Dravski pirati, ki zdru`uje pribli`no 15 gr~ s povpre~no starostjo 45 let. Korenine in koreninice zdru`ujejo pribli`no 15 tabornikov, v povpre~ni starosti 55 let pod vodstvom Vlada Bezjaka. Najstarej{e - Gozdovnike, v povpre~ni starosti 65 let pa vodi Hinko Oblak. Slednjih je tudi najve~, okrog 20. V rodu so {e preostale gr~e, ki se ne zdru`ujejo v podobnih klubih. Vseh skupaj je okrog 150-180. 20-letni na~elnik rodu Damjan je {tudent medijske komunikacije v Mariboru. So taborniki {e vedno "in"? "V~asih smo definitivno bili hit poletja, hit jeseni in zime ter pomladi. Danes pa nas prehitevajo razni nogometni in judo klubi. ZTS je pomladila vodstvo in tudi KVIO je za~el kakovostno delati, ampak potrebno je {e naprej. Tudi taborniki moramo v korak s ~asom. Dajmo se povezati z drugimi organizacija- mi, bodimo atraktivnej{i in pripravljajmo akcije, ki bodo privabile {ir{e ob~instvo. In nehajmo biti introvertirani. Saj smo taborniki vendar dru`abni in veseli ljudje. O~itno je, da ZTS in vsak rod potrebuje {e ve~ Pugijev, ki bi taborni{tvo znali pribli`ati mno`icam. V na{em rodu se trudimo zabrisati patino, da je taborni{tvo postavljanje {otorov, vezanje vozlov in kuhanje gola`a. Trudimo se taborni{tvo pribli`ati vsakemu posamezniku; ponujamo dovolj vsebin, vsak sam pa se odlo~i, zakaj mu je pri tabornikih v{e~. Torej; vsakemu svoje in za vsakega nekaj." "PRI DELU Z OTROKI SEM VE^KRAT OPAZIL, DA SO LAHKO NAJVE^JI PROBLEM STAR[I." S katerimi te`avami se pri svojem delu pogosto sre~ujete? "Pri delu z otroki sem ve~krat opazil, da so lahko najve~ji problem star{i. Slednji so namre~ najpomembnej{i faktor v razvoju otroka kot takega. In star{i so dandanes tisti, ki `enejo svojega otroka za rezultati in pokali. ^e otrok na primer re~e, da rad strelja z lokom, ga star{i po{ljejo v lokostrelski klub, da bo drugo leto dr`avni prvak. In zakaj bi le rad brcal `ogo, ko pa lahko namesto tega postane novi Zahovi~. Na sre~o pri nas nimamo teh te`av in se s star{i kljub mladosti nas vodnikov odli~no razumemo. [e nikoli nismo imeli konflikta ali drugih nev{e~nosti. O~itno nam zaupajo, mi pa se trudimo to zaupanje najbolje opravi~iti ter se jim zahvaliti tako, da njihove otroke spreminjamo v novodobne tabornike. Zdi pa se mi predvsem pomembno, da star{i pustijo otroku otro{tvo in ga ne ti{~ijo v ekstreme." Na~elnik kot prevozno sredstvo med izletom na Mariborsko ko~o na Pohorju Damjan: "Na{ rod je verjetno edini, v katerem otroci pla~ajo znesek letne ~lanarine 1000 tolarjev, zahvaljujo~ predvsem mnogim podpornim ~lanom. Zato nas je {e toliko bolj {okirala novica o drasti~nem povi{anju odvoda na ZTS na ~lana. In ne, da ne razumemo ali pa da smo trmasti. Ampak ali ne bi ZTS raje razmislila o kak{ni drugi alternativni opciji? Sklep o povi{anju bo tako ali tako sprejet, ~etudi se povsem ne strinjamo s tem, na{ rod pa bo prisiljen za 200 odstotkov povi{ati ~lanarino. Kar pa me pri vsem tem najbolj moti, je dejstvo, da nas dajejo v skupni ko{ s {portnimi dru{tvi, ~e{ da imajo slednja tudi vi{je ~lanarine in zakaj jih ne bi imeli {e mi. Ljudje; ampak ali nismo taborniki prostovoljci, tisti ki delamo taborni{tvo tak{no kot je zaradi tega, ker smo mu predani in ker smo najprej in najraje taborniki?" 7 8 OD RODOV Manca Kra{evec "Enkrat skavt, vedno skavt!" Sreda, 16. junij 2004, to~no opoldne, Ljubljanski grad. [vedski kralj Karel XVI. Gustav se med obiskom v Sloveniji sre~a s taborniki in katoli{kimi skavti. Nenavadno, kaj? Niti ne, ~e vemo, da je kralj skavt `e od mladih let (drugo leto bo praznoval 50. obletnico svojega aktivnega delovanja v skavtski organizaciji) in da je ~astni predsednik Svetovne skavtske fundacije ter skavtske organizacije na [vedskem. V njegovi navadi je, da se na svojih uradnih obiskih v tujini sestane tudi s predstavniki nacionalnih skavtskih organizacij in tako je ta ~ast pri nas doletela predstavnike Zveze tabornikov Slovenije in Zdru`enja slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov. Pa poglejmo, kako je bilo. Priprave na Gradu so se za~ele `e dan prej, saj je bilo treba postaviti razstavo na temo skavtstva in gozdovni{tva na Slovenskem. Na dan sre~anja je vse na svojem mestu: fotografije, kronike, predmeti iz taborni{kega `ivljenja, pionirski objekti. V dvorani se svetlo rjavi taborni{ki in oran`ni katoli{ki kroji me{ajo v prijetnem klepetu, kitarist in kitaristka pa iz svojih in{trumentov izvabljata znane melodije, ki spremljajo dva ugla{ena zbor~ka: taborni{kega in katoli{ko-skavtskega, vsakega s svojim repertoarjem zna~ilnih pesmi. V dvora- ni napetost raste, {e zadnje sekunde pred snidenjem in … Kralj vstopi v spremstvu Mitje Lamuta, stare{ine ZTS, in Milene Pa~nik, na~elnice ZSKSS. Zbor~ka za dobrodo{lico v {ved{~ini in v sloven{~ini zapojeta pesem, ki jo na [vedskem zapojejo ob za~etku vsakega tabornega ognja, sledijo prijazni nagovori, nato pa vsi prisluhnejo himnama Dviga plamen in Skavtski pesmi. Med sprehodom po dvorani se kralju predstavijo {e predsednik upravnega odbora slovenske Skavtske fundacije Boris Mrak, na~el- nik ZTS Toma` Strajnar - Blondi, na~elnica za mednarodno dejavnost ZTS Nina Jere in funkcionarji iz ZSKSS. Vsi skupaj si ogledajo razstavo, prav prijateljsko kramljajo o aktualnem dogajanju v obeh organizacijah in o na~rtih za prihodnost, ki jih imata, na koncu pa kralja povabijo {e na evropsko skavtsko konferenco, ki jo bosta leta 2007 organizirali obe slovenski skavtski organizaciji. Dru`enje gre po~asi h koncu. Ko na{ ~astni gost iz dvorane stopi v beli dan, ga krepko preseneti {palir kak{nih dvestotih tabornikov in katoli{kih skavtov. Zasli{ijo se glasni slovenski in {vedski skavtski pozdravi ter vzkliki in ma- julij-avgust januar hanje z rutkami v slovo. Kralj Gustav, ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO! In upamo na ponovno snidenje. Po sre~anju s kraljem so bili vtisi na~elnika in stare{ine ZTS zelo pozitivni. Toma` Strajnar - Blondi je bil mnenja, da je obisk kralja velika prilo`nost za predstavitev taborni{tva {ir{i javnosti. "Redkokdaj se zgodi, da tako visok obisk pravzaprav zahteva tudi sre~anje s skavti oziroma taborniki. Ker pa je {vedski kralj ~astni predsednik Svetovne skavtske fundacije, so taka sre~anja `e tradicionalna. Obisk je bil zanimiv `e zaradi tega, ker je pri{lo veliko mladih in s tem smo dokazali, da je organizacija res v gibanju." je {e dodal. "Mislim, da je obisk {vedskega kralja za promocijo slovenskega taborni{tva izrednega pomena in bo zagotovo pri- pomogel k nadaljnjemu razvoju na{e organizacije. Naj se na tem mestu {e zahvalim vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tega prisr~nega sprejema in poudarim, da je sodelovanje tabornikov in katoli{kih skavtov ob tej prilo`nosti potekalo na najvi{jem nivoju." pa je bil zadovoljen tudi Mitja Lamut, ki je povedal, da je kralj Gustav ponovil svoje zna~ilne besede "Enkrat skavt, vedno skavt!" in da je bil nad sprejemom ter nad mno`ico, ki ga je pri~akala ob odhodu, nadvse navdu{en. Kaj so nam povedali mladi pevci? Tina, Anja, Katarina in Tilen, RaR, ~lani pevskega zbora, ki je zastopal barve ZTS: Pobudnica, da smo se dobili, je bila Meti, odzvalo pa se nas je okrog 15 M^-jev, GG-jev in PP-jev. Da smo se uglasili in uskladili s kitaro, smo se dobili na treh vajah in vadili taborni{ke pesmi: Bor do bora, Dviga plamen, Tam ob ognju na{em in {vedsko pesem ognju, ki smo jih tudi danes zapeli. Dominik, Jure in Lojze, ~lani pevskega zbora ZSKSS: V zbor~ku se nas je pribli`no deset katoli{kih skavtov zbralo prav ob obisku {vedskega kralja v Sloveniji. Zapeli in zaigrali smo (na{ zbor ima {e instrumentalno spremljavo trobento in kitaro) skavtske pesmi: Odo ~mrlju, Skavtski duh in Skavtsko pesem. 9 10 OD RODOV Tina Zager, Rod Pusti grad [o{tanj Sodni{ki seminar 2004 V leto{njem letu se je v na{i Koro{ko-{ale{ki regiji pojavila potreba po dopolnjevanju znanja vodnikov s podro~ja sodnikov. Znotraj rodu RPG [o{tanj smo se odlo~ili in organizirali prvi sodni{ki seminar, da dopolnimo znanje in tako postanemo vzorni sodniki. Sredi maja smo se v velikem {tevilu zbrali v Belih Vodah, kjer smo pre`iveli zelo naporen in dela poln dan. [tartali smo zelo zaspano, za kar je hitro poskrbel na{ Sandi. Ko smo se kon~no zbudili se je vse skupaj za~elo. Prestavili smo se v {olo in najprej pisali prestopni test, ki je mnogim delal hude, hude preglavice. Nato so se predavanja vrstila drugo za drugim. Po {tirih predavanjih smo se razdelili v dve skupini (v bodo~e sodnike na tekmovanjih medvedkov in ~ebelic ter gozdovnikov in gozdovnic). Najbolj{a mo`nost je bila ta, da smo predavanja preselili na jaso pred {olo, v bli`ino bazena in gozda, kjer smo nadaljevali s prakti~nim delom. Brez kosila in odmora pa~ seveda ne gre. Tako je sledil odmor in kon~no so nam pripeljali toplo in okusno kosilo. Vsak je napolnil svoj `elod~ek in tako lahko po- slu{al predavanja, ki so {e sledila. Z vso naglico se je pribli`eval konec dneva in s tem tudi zaklju~ek seminarja. Z mi{ljenjem, da je vse za nami, so nas po{teno prelisi~ili. Ko smo se vrnili pred {olo, nas je z nasme{kom na ustih in s testi v rokah pri~akala Andreja. Teste smo na hitro re{ili in tako opravili polovico seminarja. Drugo polovico pa bomo pokazali na tekmovanju, kjer bomo sodili tekmovalcem. Sledilo je {e vrednotenje sodnikovanja. S pomo~jo CD-jev, ki smo jih dobili, bomo snov utrdili in s kan~kom truda postali sodniki, ki jim ni para. Dan je kljub delu in u~enju potekal zelo lahkotno, za kar se je potrebno zahvaliti potrpe`ljivim predavateljem, organizatorjem in ljudem, ki so poskrbeli, da se nismo u~ili na prazen `elod~ek. Na{ prioritetni cilj je, da jim s pra- vi~nim sojenjem in prena{anjem znanja na ostale, povrnemo trud in delo, ki so ga vlo`ili v nas. Ker smo bili nad seminarjem vzhi~eni in prijetno presene~eni, se bomo verjetno ob prvi prilo`nosti ponovno vrnili. BODITE PRIPRAVLJENI! julij-avgust Izkoristimo odprti prostor OD RODOV Utrinek iz mednarodnega te~aja sabljanje za moderatorje odprtega prostora. Vabilo velja tudi zate. ODPRTI PROSTOR (OPEN SPACE TECHNOLOGY) Metoda je najbolj uporabna, kadar imamo aktualen, Kaj je sploh "odprti prostor"? Metoda, ki me{ani skupini ljudi (mladih) omogo~a demokrati~ne pogoje za obdelovanje aktualne vsebine brez predhodnih priprav. Vzpodbuja dinamiko in aktivno udele`bo ter interaktivni proces, ki vodi v spontano vodenje in menjave vlog, zato je za mlade {e posebej aktualna. Mednarodni te~aj v Bohinju? V organizaciji Zveze tabornikov Slovenije in pod pokroviteljstvom programa Mladina (akcija 5) je od 15. do 20. maja potekal mednarodni te~aj za moderatorje metode Odprti prostor. Na njem je sodelovalo 16 mladinskih delavcev iz {estih evropskih dr`av, ki so v sedmih dneh usposabljanja kar {tirikrat pripravili "odprti prostor" in tako na najbolj neposreden na~in (skozi lastno izku{njo) pridobivali znanje, spretnosti in izku{nje moderiranja te metode. Kaj je bilo najbolj udarno? V ~asu te~aja so imeli udele`enci tudi "vro~o vajo", saj so morali v ekstremnih okoli{~inah pripraviti odprti prostor za dijake Gimnazije v Kranju. Priprava in izvedba je med te~ajniki terjala najve~jo mo`no mero sodelovanja in organiziranosti, vrednotenje pa je pokazalo, da je bil odprti prostor dobro izveden, poleg tega pa so se nanj dobro odzvali tudi dijaki sami. Kdaj bo pa naslednji odprti prostor? Prilo`nost za udele`bo se ponuja `e jeseni na NaBoju 2004, ki bo potekal 2. in 3. oktobra 2004. Predvidoma bo v petek, 1. oktobra pred samo akcijo potekalo tudi kratko uspo- 11 Metoda ima {tiri osnovna na~ela: · Sodelovanje je prostovoljno (kdorkoli pride, je pravi). · Sodelovanje je ~asovno neobremenjeno (kadarkoli se za~ne, je pravi ~as). · Ko ni ve~ kaj povedati, sodelovanje zaklju~imo (ko je konec, je konec). · Sodelovanje ne temelji na pri~akovanjih (karkoli se zgodi, je edina stvar, ki se lahko zgodi). udele`encem skupen in celovit vsebinski okvir (tema), v katerem se prepletajo pogledi, ideje in stali{~a razli~nih skupin ljudi, ki s svojim sodelovanjem sami oblikujejo in prevzemajo odgovornost za odlo~itve; ki jih ne moremo predvideti vnaprej vendar moramo do njih priti ~im prej. Metoda deluje na podlagi "Zakona dveh nog" oziroma mobilnosti - Kadarkoli lahko vstopi{ ali izstopi{ iz tematske skupine in se pridru`i{ drugi. ^e te tema ne zanima ali se v njej ne po~uti{ ve~ koristnega, je ~as, da se pridru`i{ drugi (ali odide{ na kavo). Metoda ima tudi ~mrlje in metulje ter nasvet: "Bodi pripravljen, da bo{ presene~en!" Te~aj Open space in Nature je uresni~en ob podpori EU. Vsebina tega projekta odra`a nujno stali{~a EU in NA Mladina, ki nista zanj kakorkoli odgovorna. 12 REPORTA@A Toma` Hudomalj Adventure race Slovenia 2004 Prestavljanje mej ~love{ke vzdr`ljivosti Ob lanski slovenski pustolovski premieri je bilo zadovoljstvo tistih, ki so vse skupaj pripravili, tistih, ki so tekmovali, in tistih, ki so bili zraven kar tako, veliko. Obenem pa je to pomenilo veliko obveznost za letos. Adventure race Slovenia 2004 je moral biti {e bolj{i. Po petdnevnem dru`enju je ocena enotna - uspelo nam je! Tokratni zapis s tekmovanja, ki ga takole pesni{ko radi poimenujemo preizku{nja vzdr`ljivosti in mo~i, bomo strnili v {est kratkih zgodbic. Tekmovanje ARS 2004 je uspelo po vseh pravilih opraviti z 260 kilometri gorskega kolesarstva, plavanja, pohodni{tva, gorni{tva, vzpenjanja in spu{~anja po vrvi, kajaka{tva in jamarstva. Vsaka zgodba je pravzaprav ko{~ek pustolovskega mozaika, ki ga lahko sami sestavite, kakor `elite. Kar sledi, je bil Adventure race Slovenia 2004 ... [ale{ka dolina, Koro{ka, Pohorje 34 ekip iz dvanajstih dr`av je tekmovalo tri dni in dve no~i. V ~im kraj- julij-avgust januar 13 {em ~asu so morali v polni sestavi (me{ana {tiri~lanska zasedba) priti do cilja mimo 20 kontrolnih to~k. Leto{nja izvedba slovenske pustolov{~ine je 140 avanturistov vodila vse do Pohorja. In prav ta skrajni vzhodni del je bil za ve~ino tekmovalcev najte`ji. Kar "pekel Pohorja" smo ga poimenovali. Tudi traser proge Andrej Bra~i~ je vedel, da bo zadnji odsek najte`ji, tekmovalci pa so celo dejali, da je zadnji del samo za norce. Najvi{ja to~ka proge je bila Peca (2125 metrov), odsek jamarstva se je dogajal v rudniku Me`ica, kajaka{tvo na Dravi med Dravogradom in Vuzenico, plavanje na Velenjskem jezeru, spu{~anje po vrvi pa v Burjakovih stenah. Kon~na ocena proge je bila zelo pozitivna. Poleg razgibanosti pa so predvsem tekmovalci iz tujine ogromno pohval namenili tudi fantasti~ni slovenski pokrajini. Solidarnost brez meja Petek. Ura: nekaj pred polno~jo. Na kontrolni to~ki {tevilka 6 je obti~ala ekipa lanskih zmagovalcev Sleepmonsters.com. Razlog? Velike te`ave njihove tekmovalke Fione Paterson. Zaradi domnevnih te`av s podhladitvijo so jo morali s helikopterjem odpeljati v ljubljanski klini~ni center. Ob koncu so zdravniki ugotovili, da je {lo le za nekoliko huj{e `elod~ne te`ave. In Fiona je bila `e v soboto zve~er spet v Velenju. Zgodba, ki je spremljala to nesre~o, pa je bila zgodba {portnem duhu in solidarnost. Ekipa No limits (ali po slovensko brez meja) je ostala na KT 6 in pomagala Fioni, nato pa zgre{ila limito na KT 7. Ravnanje, za katerega jim je organizator ob koncu namenil nagrado za fair-play. Sleepmonstersi pa so nagradili tudi kontrolorja na Peci. Franc in Marjeta Sir{e sta bila kljub mrazu ves ~as z njimi in urejala vse potrebno. Popularna Ata in mama Sir{e sta si tako prislu`ila ogromno simpatij. Pustolovska avantura Naslov se zdi morda nesmiseln, z njim pa je avtor tega besedila `elel samo poudariti nemogo~e pogoje za tekmovanje prvi dan. Tekmovalci so za~eli v precej obla~nem vremenu, `e po prvem skoku v vodo na Velenjskem jezeru pa je za~elo mo~no de`evati. De` je nato karavano ARS 2004 spremljal vse do Pece. Tam ga je zamenjala megla. Razmo~ene karte in mraz sta bila glavna razloga za nejevoljo povsem na za~etku. Nekateri so morali precej improvizirati, da se jim je uspelo prebiti do sobote, ko je vreme pokazalo tudi svoj lep{i obraz. Takrat pa sta zobe pokazala proga ({e enkrat se spomnimo "pekla Pohoraj") in utrujenost ... 14 Poljska pustolovska izjemnost Omenili smo `e, da je tekmo kon~alo deset ekip. V cilj jih je pri{lo {e vsaj deset, a so bodisi izpustili katero izmed kontrolnih to~k bodisi na poti "izgubili" katerega izmed ~lanov ekipe. Prva ekipa je na cilj pri{la ob precej nenavadni uri. V nedeljo zjutraj ob treh in deset minut. Zmagovalno ~etverico je pri~akalo kak{nih petdeset ljubiteljev pustolovstva, ime ekipe pa je Hellmann Salomon Adventure. Dekle in fantje prihajajo s Poljske v podobni zasedbi pa tekmujejo `e pet let. Uigranost torej ni problem. "Je pa bil ob koncu problem zaradi Slavekove po{kdobe noge," je takoj ob prihodu v cilj dejal vodja ekipe Maciek Olesinski. "Zato je {e kar sre~a, da je odpadlo `emarjenje v Lipju, kajti Slaveku bi bilo precej te`ko. Sicer pa se je iz{lo odli~no. Bolje ne bi moglo." Tudi drugo uvr{~eni so kar sijali od sre~e. Lansko preizku{njo so kon~ali na tretjem mestu, letos so predstavniki ^e{ke na drugem mestu. Ekipa Salomon/Opavanet Czech Adventure. Mesto so v primerjavi z lani zamenjali s slovensko ekipo. Lani so se imenovali GRS Celje, leto{nja ekipa v identi~ni sestavi pa DUMO-[AO Velenje. Tudi adventure race ima svoje zvezdnike Eden tistih je tudi Maciek Olesinski. Karizmati~ni kapetan zmagovalne ekipe Hellmann Salomon Adventure je kljub 27 letom na pustolovskih tekmah `e zelo izku{en. Dvakrat je s poljsko ekipo dobil tudi tekmo na sosednjem Hrva{kem, kjer je letos slavil kot ~lan ekipe Osiguranje Zagreb. Ostali tekmovalci ga zelo spo{tujejo, fant je neprekosljiv v orientaciji, pomembno pa je tudi, da mu sotekmovalci "slepo" sledijo in povsem zaupajo. Tudi v odnosu do ostalih je spro{~en, zabaven in vedno pripravljen na {alo. Pravi vodja in re- sni~no pravi pustolovec. In {e nekaj njegovo ime Angle`i te`ko izgovorijo, zato mu pravijo kar Magic. Simboli~no ... Komaj ~akam ARS 2005! Drugo slovensko pustolovsko tekmo je znova vzorno organiziralo dru{tvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje. Tekmovalci in spremljevalci niso skoparili s pohvalami, znova pa je vse skupaj dolo~eno breme za prihodnjo izvedbo. Dirka mora biti {e bolj{a! Ideje za Adventure race Slovenia 2004 so `e v glavah organizatorjev. A najprej sledi po~itek. Po poletnem oddihu pa snovanje nove velike pustolov{~ine. In ~isto za konec - ARS ni samo {portno tekmovanje, ARS je v veliki meri tudi dru`enje in spoznavanje ljudi. Ki se nato v Slovenijo radi vra~ajo, in o de`eli na son~ni strani Alp lepo govorijo tudi doma. Dobra promocija, ni kaj. julij-avgust 15 WOSM Eduardo Missoni ob prvem sre~anju s predstavniki svetovnega komiteja 5. April 2004 - Novi vodja Svetovne skavtske organizacije postavlja izziv njegove ustanovitve 1907, vendar moramo sedaj s pribli`evanjem stoletnici reorganizirati na{e delovanje, da bomo zgradili miroljuben svet s poudarkom na socialni pravi~nosti, okolju in humanizaciji globalizacije. Skavti `e sedaj veliko delajo na teh podro~jih, vendar lahko naredijo {e ve~. Spretnosti in vrednote, ki se jih u~ijo v tej organizaciji sedaj, bodo podlaga za takrat, ko bodo postali vodje prihodnosti." @eneva, [vica: "Z ve~ kot 28 milijoni skavtov iz skoraj vseh dr`av sveta smo v enkratnem polo`aju, s katerim lahko zgradimo bolj{i svet. Moj cilj je pomagati vsem skavtom, da se zavedajo te odgovornosti in jo razumejo," je povedal dr Eduardo Missoni, novi generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije. Dr. Missoni je 1. aprila letos, ko je postal generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije, s temi besedami nagovoril Svetovni skavtski komite, izvoljene voditelje te najve~je mladinske prostovoljne organizacije. "^e ho~emo spodbuditi skavte k spremembam in gradnji miru, moramo biti mo~nej{i, bolj u~inkoviti in bolj dinami~ni. Skavti so dr`avljani sveta, ampak njihova dejanja se za~nejo pri polnem sodelovanju na lokalni ravni. To je bil temeljni koncept skavtstva od "Bolj kot kdaj koli mladi ljudje ho~ejo postati protagonisti pri gradnji bolj{ega sveta. Skavti imajo edinstveno prilo`nost s tem, da delajo skozi globalno mre`o. Recimo: Izzovi svet, naredi ga boj{ega - bodi skavt!" Dr. Missoni, 49, je doktor medicine, ki je gradil svojo kariero v mednarodnih kooperacijah in razvoju, bil je eden vodilnih v italijanski dr`avni zdravstveni organizaciji pri programih v Latinski Ameriki in Saharski Afriki. Ima veliko izku{enj pri razvoju dela z mladimi iz razli~nih kultur. Pou~uje na Bocconi University Management School v Milanu. Njegovi cilji so tudi razvijanje mo~nej{ega partnerstva med skavtstvom in akademstvom, korporativnim sektorjem, vladami, drugimi civilnimi organizacijami in sistemom Zdru`enih narodov ter zagotoviti skavtstvu ugled, ki si ga zaslu`i. Med zasedanji je komite Svetovne skavtske organizacije delal na globalni skavtski strategiji, operacijskih na~rtih, ki jih je predstavil dr. Missoni in pregledal priprave za praznovanje stoletnice skavtstva leta 2007, katerega glavni program je "Darila za mir", ki se bo za~el v naslednjem letu. Ve~ informacij o Dr. Missoniju lahko poi{~ete na http://www.scout.org/front/ secgen_e.shtml Kontakti: Mark Clayton, Director of Public Relations and Communication World Organization of the Scout Movement mclayton@world.scout.org +41 22 705 1010 16 REPORTA@A Egon Ben~i~ za RJS Izola Bi~ikleta `ur Prvi bi~ikleta `ur v Evropi Izolski taborniki smo letos dvanajsti~ zapored pripravili `e tradicionalno tekmovanje Bi~ikleta `ur, ki je kot `e besedi sami povesta, me{anica pedaliranja in dobre zabave po primorskih klancih in dolinah z vlo`ki vseh mogo~ih, to leto {e posodobljenih, neumnosti. Tekmovalce tako ni pri~akala samo obi~ajna kolesarska proga, ki jo je bilo potrebno prevoziti v ~asu, ki se je tekmovalcem zdel najbolj primeren, ampak tudi obilica nalog na kontrolnih to~kah, kjer so tekmovalci malodane re{evali vse svetovne probleme in te`ave. Kam pa zdaj? KT 1 - Pajkova mre`a S {tarta v Jagodju nad Izolo so se podali na pot, ki se jim je zoperstavljala z ogromnimi koli~inami blata in mno`ico betul ob progi, katerih obisk je bil ravno toliko pomemben kot obisk kontrolnih to~k. Na kontrolnih to~kah smo tekmovalce soo~ili z vsako leto huj{imi psihi~nimi in drugimi napori, saj je bilo tokrat potrebno re{evati zapletene naloge, kot so krpanje zra~nice, izdelati kolo iz `ice, zau`iti prekomerno koli~ino higiensko spornih pala~ink, … Za~etek Hitrostne etape julij-avgust 17 No zve~er pa, … saj vsi vemo zakaj se pride na Bi~ikleta `ur: po podelitvi nagrad, ki nikakor niso bile bagatelne, je sledila (resnici na ljubo) na `alost bolj srame`ljiva predstavitev poezij, nato pa obilica dobre primorske ribje hrane, ki smo jo do konca pospravili, saj je zelo teknila zaradi svoje brezpla~nosti. Iz neznanih razlogov se nam je tukaj pove~ala udele`ba Gorenjcev. Blato? … Kje? Da ne bi izostala tudi duhovna komponenta sodelujo~ih, so ekipe med samim tekmovanjem pisale tudi poezijo in skladale pesmi, nato so to tudi lastnogrlno zapele. Na `alost pa interpretacija prve pomo~i v `ivljenjsko kriti~nih situacijah ni prisilila ve~ine nastopajo~ih v ~imbolj teatralno ve~erno predstavitev svojih poezij … Dokaj dobro so se ekipe vseeno odrezale pri poznavanju obalne problematike (@OM) ter flore in favne, saj je velika ve~ina ekip uspe{no ugotovila, da morsko bitje, ki proizvaja elektri~ne sunke ni kr{ka postrv, temve~ elektri~ni skat. Na hitrostni etapi so ekipe ugotovile, da poleg Toura du Frans in Toura de Itali obstaja tudi Tour du blato, ki je seveda slovenska regionalna zadeva in zato malo manj znana, kar pa ne pomeni, da kaj manj naporna. Gastronomske ve{~ine so ekipe preizkusile na cilju, kjer je bilo potrebno ~im bolje spe~i ter aran`irati polnjene kalamare. Glede na pristop in kvaliteto serviranih kro`nikov a la karte, lahko mirno re~em, da se je taborni{ka ko~a za nekaj ur uvrstila v sam vrh primorske kuhinje. Majhni mojstri velikih idej pa so le-te potem enostavno odnesli s seboj domov … Polona in Vesna iz Il. Bistrica ka`eta svoj izdelek V taborni{kih vrstah imamo tudi umetnike ... 18 Ob ognju, ki nam je ogrel srce, du{o in za silo omilil kolesarske bole~ine, se je kot ponavadi kak{no reklo v dru`bi starih kolesarskih soborcev in prijateljev in seveda obvezno pokramljalo o tem, kak{ne neumnosti nam bo prinesla naslednja Bi~iketa. In Bi~ikleta bo, ~eprav trinajsta, bo za tiste najbolj vra`everne pretvorjena v {tirinajsto, tako da ne bo kak{nih izgovorov v slogu saj mi bi, ma nas skrbi … Zaslu`ena malica ... Kolesarji in soborci, vidimo se na trinajsto/{tirinajsti Bi~ikleti ! Nov prehodni pokal Julij Opravi~ilo 1924 V @irovnici so pripravili drugi slovenski skavtski tabor. 1925 Hinko Pajer uvede v slovensko izrazoslovje izraza "tabornik" in "taborni{tvo", ki naj bi ozna~evala gibanja kot skavtstvo, gozdovni{tvo ipd. 1934 V Mariboru organizirajo tretji vseslovenski `upni tabor. Uredni{tvo Tabora je bilo opozorjeno na napako, ki je nastala v prej{nji {tevilki Tabora pri ~lanku Fe{tivalna zasedba Tivolija uspe{na. Avtor vseh fotografij v ~lanku je Bla` Verbi~, ki je prav tako avtor fotografije na naslovnici Tabora 5/6. Za napako se vsem opravi~ujemo. Meta Penca julij-avgust 19 KOLUMNA S povpre~jem ne smemo biti zadovoljni Kar nekajkrat sem bil pri~a razgovorom, kjer so star{i na{ih ~lanov ali pa kar sami ~lani dejali, da jim ni do tedenskih vodovih sre~anj. ^e{ tam se ni~ zanimivega ne dogaja, igramo nogomet, med dvema ognjema, pozimi pa igramo karte in barvamo delovne zvezke. [e slab{e kot v {oli. Verjamem, da ni tako povsod. Pa vendarle, ~e so to lahko kasneje razlogi, da se nekateri odtujijo organizaciji, je temu potrebno v na{i organizaciji posvetiti ve~ pozornosti. Najti je potrebno predvsem odgovor na vpra{anje, zakaj se nam to dogaja? Kar sam po sebi se mi ponuja odgovor, da temu ne bi bilo tako, ~e bi na{e vodje bolje usposobili, da bi v na{em osnovnem programu na{li ve~ zanimivosti za pribli`no {tirideset vodovih sre~anj, ki jih morajo pripraviti in izpeljati s svojimi ~lani prek leta. Vsak na{ ~lan povpre~no pre`ivi v organizaciji dobrih pet let. To pomeni, da mora biti dvesto sre~anj tako dobro pripravljenih, pestrih ter zanimivih, da jih ti ne bi odvra~ali od organizacije, da bi si taborni{tvo tudi kasneje vzeli za na~in `ivljenja in da bi v taborni{ki organizaciji ostali ve~ od povpre~nih petih let. Marsikdo je o~itno s tem povpre~jem kar zadovoljen. Pravijo najbr`, otroka smo za pet let odtegnili od vse bolj zastra{ujo~e ulice. Pa smo v taborni{ki organizaciji lahko zadovoljni s tem. Verjetno delim odgovor z mnogimi, da ne moremo in smemo biti s tem zadovoljni. Potrebno je mo~no zavihati rokave na vseh podro~jih dela, da se to popre~je izbolj{a v prid organizaciji in otrokom v njej. Potrebno je mladim, ki vodijo ta vodova sre~anja ponovno odkriti privla~nost izvajanja taborni{kih ve{~in in skozi to tudi vseh stopenj programa, privla~nost taborni{kih mnogobojev in drugih tekmovanj, pohodov, bivakiranj, zimovanj in taborjenj ter drugih akcij, ki `al zamirajo. Nekdo bo rekel, pojavljajo se nove bolj atraktivne akcije. Res je in ~e najdemo mo~i za nove najdimo tudi mo~i za prilagoditev vseh tistih, ki so mnogim taborni{kim generacijam lep{ale pestra in zanimiva taborni{ka leta. Tudi dejstvo, da so v ponekod `e sprevideli to in pripravljajo bogate vodni{ke te~aje, spreminjajo in dopolnjujejo ter prilagajajo pravila tekmovanj dokazuje, da s stanjem, kakr{no je, ne moremo biti zadovoljni. Frane Merela 20 MEDNARODNE STRANI Matic Stergar Lepo pozdravljeni. Kon~no imamo, po vseh mukah, nekaj sonca, ki nam je v veselje in nam omogo~a le`erno posedanje v kak{ni kavarni in zgolj - u`ivanje. Prihaja pravo poletje in z njim po~itnice. Ker sem prepri~an, da ste redno brali Tabor in tole kolumno, vam v tej predpoletni {tevilki ne bom {e enkrat na{teval, kam vse bi lahko {li med poletjem s taborniki, ampak vas bom {e enkrat spomnil, kdo vse pride k nam, {e prej pa vam povem, kaj vse smo izvedeli v Angliji na izvidnici za EuroJam. prizori{~e, v Hylands park, popoldne pa smo imeli {e delavnice, kjer smo lahko predstavniki posameznih delegacij poklepetali s taborniki zadol`enimi za program pa stare{ino in na~elnikom. Za trenutek bi se rad vrnil k prizori{~u. Ljudje, to je ~isto razko{je! Predstavljajte si klasi~en angle{ki park s skoraj kot za golf negovano travico in posameznimi hrastovimi drevesi vmes. ^udovito! Sicer pa: poglejte sliko! S filozofskimi na~eli in cilji jamboreeja vas na tem mestu ne bi obremenjeval, bi vam pa na kratko predstavil glavne elemente programa. Prva bo najbr` najbolj za`eljena. To je "gilwellska avantura" - ena od dislociranih programskih aktivnosti, ki bo poskrbela za dvig ravni adrenalina udele`encev. Primerjamo jo lahko s progo pre`ivetja, le da bo tuV takih iglujih smo bili nastanjeni predstavniki nacionalnih delegacij - vsak v svojem :-) [li smo torej v Anglijo: Maj, Jure, Emil in moja malenkost kot predstavniki Slovenije. Pot do Londona je danes tako lahka in poceni. Kratka pot do Celovca, vkrcanje na letalo ene od ugodnih linij in komaj dobro prelista{ ~asopis, `e pristane{. Kot bi se peljal na Krk… Namenjeni smo bili v Gilwell park blizu Londona, dom taborni{tva, kjer je med enajstim in trinajstim junijem potekala prireditev EuroWham, na kateri smo se zbrali predstavniki mnogih evropskih dr`av, da izvemo kar najve~ podrobnosti o evropskem jamboreeju in imamo s tem mo`nost zelo dobro pripraviti svoje nacionalne odprave nanj. Organizatorji so nas zelo toplo sprejeli in nas skozi delovno zelo intenzivno soboto popeljali skozi najva`nej{e programske elemente jamboreeja, {li smo na izlet na Na tem prostoru bomo drugo leto taborili. Je skoraj kot igri{~e za golf julij-avgust 21 Takole sva se z Juretom rokovala - z vzhoda na zahod kaj {e veliko ve~. Druga je "Euroville" - {est prizori{~ na samem tabornem prostoru, ki so imenovana po morjih, ki obkro`ajo Evropo. V vsakem izmed njih se bodo dr`ave lahko predstavljale v smislu kreativnih dejavnosti, ro~nih spretno- Dru`aben ve~er z mednarodno ekipo po napornem dnevu Kdo vse pride k nam to poletje? Na{a delegacija na londonski znamenitosti - Emil je slikal sti, {porta, tehnologije ter kulturnega in globalnega razvoja. Tretja je "Globalna razvojna vas" - tudi na prizori{~u jamboreeja. Tu bodo lahko udele`enci poglobljeno raziskovali nekatere najbolj pere~e svetovne probleme in njihovo navezanost na Evropo. To so glavne tri; zraven pa spadajo {e "izbirne cone", kjer bo na voljo mnogo aktivnosti povezanih z najnovej{o tehnologijo, pa ve~erni programi, akcije namenjene pomo~i lokalni skupnosti in prazni~ni dan. To je le nekaj drobcev, ki vam lahko dajo jasnej{o sliko o vsem, kar se bo dogajalo. Jaz pa se, za poletje, od vas poslavljam z `eljo, da se boste odlo~ili in {li z nami na EuroJam 2005. · V juliju prideta dva kontingenta Ircev, ki bodo osvajali t.i. explorer belt · Prav tako v juliju pride k nam tudi velika skupina nem{kih tabornikov, ki se bodo, po obveznem ogledu na{ih lepot, utaborili v Cerknici · V drugi polovici avgusta pride k nam ve~ja skupina angle{kih tabornikov, ki se bodo ukvarjali predvsem z vodnimi {porti ^e jih `elite obiskati ali z njimi sodelovati, za vse informacije kontaktirajte krokodile. 22 TABORJENJA ... Tudi letos vam ponujamo celo paleto taborov, ki jih organizirajo rodovi iz zahodnega in obalnega dela na{e dr`ave. Upamo, da bodo tiste, ki se {e spra{ujete, kje bi pre`iveli leto{nje poletje, pritegnile fotografije iz prej{njih let. Lepe pozdrave! Ju`noprimorski in notranjski rodovi datum taborjenja kraj RKJ SE@ANA 10. - 18. 7. 2004 @aga RSR IL. BISTRICA 17. - 25. 7. 2004 Rib~ev Laz RKV POSTOJNA 20. - 27. 7. 2004 ^ezso~a PR KUTE@EVO 23. - 31. 7. 2004 Gornji Grad RSM PIRAN 11. - 23. 7. 2004 Rib~ev Laz RMV PORTORO@ 5. - 18. 7. 2004 Zajel{je (Brkini) RJS IZOLA 18. - 24. 7. 2004 Vrzdenec RJS CERKNICA 1. - 12. 8. 2004 Podgozd (Krka) RBJ PRADE 19. - 31. 7. 2004 Kokarje RMV TRST-GORICA 12. - 26. 7. 2004 Zgornja Kolpa kontaktna oseba Polona Ro`man (031 663 596) Gregor Kova~i~ (041 290 267) Sa{o Petrovi~ (031 689 703) Grlj Borut (041 329 433) Janez Urevc (051 362 961) Miha Bejek (031 782 657) Marjan Makuc (041 590 746) Jan Petri~ (041 566 595) Marko Bo`i~ (041 373 035) Marjetica Mo`ina (00393384799451) Severnoprimorski rodovi datum taborjenja kraj RMB AJDOV[^INA 24. 6. - 4. 7. 2004 Sv. Palegrin, Umag RAJ CERKNO 9. - 18. 7. 2004 Podgozd (Krka) RO@ DESKLE 20. - 30. 7. 2004 Punti`ela (Hrv.) RSK IDRIJA 24. - 7. 8. 2004 Karigador (Hrv.) RSM NOVA GORICA 12. - 23. 7. 2004 Podgozd (Krka) RKJ SPODNJA IDRIJA 16. - 26. 7. 2004 Umag (Hrv.) RP TOLMIN 10. - 24. 7. 2004 Fjorini (Hrv.) kontaktna oseba Tadej Beo~anin (031 340 678) Domen Ur{i~ (031 247 090) Bo`o Lovi{~ek (041 902 620) Tina Peternelj (051 417 206) Matja` [ajn (041 419 802) Jo`e Podobnik (041 708 432) Tja{a Kanalec (041 269 756) TABORNI[K ABORNI[KII VESTNIK REPUBLI[KO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE - ROT 2004 Organizator: Zveza tabornikov Slovenije Soorganizator: Ra{i{ki rod Kraj tekmovanja: Ljubljana z okolico Datum tekmovanja: 24. do 26. september 2004 Zbor ekip: Petek, 24. septembra ob 17.00 na igri{~u pri Policijski akademiji v Tacnu. Prijave potekajo od 16.00 do 16.45 ure, kjer preda predstavnik enote vodstvu tekmovanja poimensko prijavo ekipe skupaj z osebnimi dokumenti, veljavnimi ~lanskimi izkaznicami, zdravstvenimi karticami in zdravni{kimi potrdili. Zaklju~ek tekmovanja: Nedelja, 26. septembra, predvidoma ob 17:00 (po kosilu). Prevozi: Priporo~amo lasten prevoz, mo`en pa je tudi prevoz z mestnim avtobusom. Zemljevid ter vozne rede si lahko ogledate na spletni strani (http://rot.rutka.net). Namestitev Namestitev: Tekmovalci bodo name{~eni v {otorih, zato morajo ekipe prinesti s seboj {otore, spalne vre~e, le`i{~a in drugo opremo, ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje. Prehrana Prehrana: Organizator zagotovi prehrano v petek zve~er in v nedeljo kosilo ter sestavine za obrok na bivaku. Za ostalo prehrano (dva zajtrka, prehrana na poti) morajo ekipe poskrbeti same. Pri zagotovljeni prehrani bo organizator omogo~il vegetarijansko prehrano, ~e bo za ~lane ekipe tako navedeno na prijavnici. Kategorije: Ekipa {teje 5 ~lanov, tekmuje se v kategorijah popotnic, popotnikov, gr~, gr~ic ter letos tudi v kategoriji zunanjih tekmovalcev (ve~ informacij na spletni strani ROT-a). Tekmuje se po propozicijah ROT-a, objavljenih v TP Mnogoboji (ZTS, april 1999). UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI [tartnina in prijave prijave: Za vsako ekipo zna{a {tartnina: 16 000* SIT, ~e se prijavite do 6. septembra 18 000* SIT, ~e se prijavite do 13. septembra 20 000* SIT, ~e se prijavite do 20. septembra V {tartnino so vklju~eni stro{ki organizacije ROT-a, prehrana za udele`ence, na{itki za ekipe ter nagrade za najbolj{e ekipe. *Organizator si pridr`uje pravico do podra`itve {tartnine za najve~ 1000 tolarjev. V primeru, da bo do podra`itve pri{lo, bo novica znana najkasneje 24. avgusta. Veljavna prijava vsebuje prijavnico (V POROD-u ter na spletni strani http://rot.rutka.net) za vsako ekipo posebej in fotokopijo potrdila o pla~ani {tartnini. [tartnino naka`ite na transakcijski ra~un ZTS, 02010-0014142372 (odprt pri NLB d.d.) ter obvezno dodajte sklic na {tevilko 10301 + {ifra rodu. Veljavne prijavnice morajo prispeti najkasneje do 20. septembra na naslov: Ur{ka Bergant, [martno 41, 1211 Ljubljana - [martno. Po{ljete jih lahko tudi po elektronski po{ti (urska.bergant@rutka.net), vendar mora prijavo opraviti na~elnik ali stare{ina rodu. Ekipe se lahko odjavijo: • do 13. septembra in se jim v tem primeru vrne polna {tartnina • od 14. do 20. septembra in se jim v tem primeru vrne polovi~na {tartnina. Po 20. septembru organizator {tartnine ne vra~a. Ostale informacije: Naslov tematskega testa: "[marna gora". Literatura oziroma gradivo bo dostopno na spletni strani (http://rot.rutka.net). • Ve~ino informacij: http://rot.rutka.net • Ur{ka Bergant - prijave; e-mail: urska.bergant@rutka.net; telefon: 041 482 287 • Gregor Traven - vodja tekmovanja; e-mail: gregor.traven@guest.arnes.si; telefon: 041 877 901 NARO^AM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: _______________________________________________ ROD: ________________________________________________________ ULICA: _______________________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________ NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana TABORNI[K ABORNI[KII VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI julij-avgust *2004* 24 PRIJAVNICA Republi{ko orientacijsko tekmovanje Ljubljana 24., 25. in 26. 9. 2004 ROD: ___________________________________________ IME EKIPE: ______________________________________ KATEGORIJA (obkro`i): PPm PP` Gm G` VODJA EKIPE - IME IN PRIIMEK: ______________________________________ NASLOV: ___________________________________________ TELEFON + GSM: ____________________________________ E-MAIL: ____________________________________________ *[tevilo vegetarijancev v ekipi: ____ ^lani rodu se bodo na tekmovanju vedli v skladu s prisego in taborni{kimi zakoni. @ig Podpis na~elnika oz. stare{ine rodu: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ POTRDILO ^lani ekipe (ime ekipe in rod):_________________________________________ 1.________________________________________________________________ 2.________________________________________________________________ 3.________________________________________________________________ 4.________________________________________________________________ 5.________________________________________________________________ Na~elnik oz. stare{ina rodu potrjuje, da tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. @ig Podpis: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Prijavnico in potrdilo po{ljite skupaj s fotokopijo nakazila {tartnine na naslov: Ur{ka Bergant [martno 41 1211 Ljubljana - [martno ^e se boste prijavili preko elektronske po{te (to stori lahko le na~elnik ali stare{ina rodu), po{ljite prijavnico in zgornje potrdilo skupaj s poskeniranim nakazilom ali pa fotokopijo nakazila lo~eno po navadni po{ti. Prijava velja samo z nakazano {tartnino! V primeru odjave do vklju~no 13. septembra vra~a organizator celotno {tartnino. V primeru odjave do vklju~no 20. septembra je ekipa upravi~ena do vra~ila polovice vpla~anega zneska. Po tem datumu {tartnine ne vra~amo. Odjavite se na istem naslovu kot prijavite (glej zgoraj). Zakaj sodelovati pri organizaciji akcije na dr`avnem nivoju? · zaradi krepitve ob~utka pripadnosti organizaciji (povezanost ~lanov v rodu) · zaradi promocije taborni{ke dejavnosti v lokalni skupnosti (mo`nost financiranja s strani ob~ine, sponzorjev, prepoznavnost v lokalnem okolju) · zaradi preizkusa organizacijskih sposobnosti, prakticiranja timskega dela in prevzemanja nalog in odgovornosti posameznih ~lanov (izziv in samopotrjevanje, reference) Pla~ilo {tartnine: Na ra~un Zveze tabornikov Slovenije: 02010-0014142372, sklic 10301 + {ifra rodu do 6. septembra: 16 000 SIT do 13. septembra: 18 000 SIT do 20. septembra: 20 000 SIT Pogoji za soorganizacijo so predvsem ustrezen prostor oz. pogoji za izvedbo akcije in zadostno {tevilo usposobljenih ~love{kih virov za izvajanje aktivnosti povezanih z organizacijo. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti soorganizatorji , ki bodo poleg navedenega lahko v izvedbo vklju~ili lokalno skupnost, zagotovili zanimiv spremljevalni program in medijsko pokritost aktivnosti ter podporo ob~ine, donatorjev in sponzorjev. Organi ZTS bodo pri organizaciji nudili aktivno podporo. Vse, ki so vas navedeni razlogi vzpodbudili k organizaciji katere od navedenih akcij pozivamo, da se javite na povabilo. Povabilo za sodelovanje pri organizaciji akcij na dr`avnem nivoju v letu 2005 V letu 2005 Zveza tabornikov Slovenije predvideva organizacijo naslednjih akcij na dr`avnem nivoju: · KREARTA - kreativna delavnica (spomladi) · FORUM MLADIH - forum za starostno skupino PP (spomladi) · DR@AVNI MNOGOBOJ za vse kategorije (od 17. do 19. 6. 2005) · EXPLORER BELT - popotovanje za starostno skupino PP (poleti) · ETNOSTEP - etnolo{ko raziskovalni tabor (poleti) · ROT - Republi{ko orientacijsko tekmovanje (od 23. do 25. 9. 2005) · NaBoj 2005 - sre~anje vodij (od 7. do 9. 10. 2005) Za navedene akcije vabimo k soorgnizaciji taborni{ke rodove, ob~inske ali obmo~ne organizacije ZTS. In zakaj razmi{ljati `e danes? · ker je potem dovolj ~asa za pripravo na~rta in kandidaturo za ob~inska finan~na sredstva (razpisi v ob~inah so ponavadi v oktobru in novembru) V vlogi opredelite: a) podatke o soorganizatorju, vodstvo, odgovorno osebo, b) predviden kraj izvedbe akcije, c) predviden na~rt priprave in izvedbe aktivnosti, d) grobi pregled predvidenih stro{kov in predlog za pokritje stro{kov. Vlogo na razpis po{ljite najkasneje do 30. septembra 2004. Vse prijave bo obravnaval programski kolegij in vlagatelje najkasneje v roku enega meseca obvestil o izbiri. Komisija za program ZTS 26 V SPOMIN Inika Rafael Kalan - Albatros V torek 15. 6. 2004 smo se ptujski taborniki poslovili od na{e dolgoletne tabornice Anice Kvas- Predikaka - INIKE. Svoje taborni{ko poslanstvo je pri~ela `e v mladih letih. Sodelovala je pri ustanavljanju takratnega mladinskega gibanja oz. kasneje odreda, ki je u~il in deloval po taborni{kih zakonih, {egah in navadah.Veliko tabornic in tabornikov je, ki nas je nau~ila vrednot kot so po{tenost, vztrajnost, iznajdljivost, nesebi~nost in po{tenje, za kar smo ji danes vsi hvale`ni. V Kvedrovem rodu je vestno opravljala naloge blagajni~arke. Za svoje delo je prejela nagrade in priznanja, najve~je priznanje pa smo mi njeni taborniki, za katere je `rtvovala svoj prosti ~as. Draga Inika, iskrena hvala za vse! Stare{ina je taborniku vzor, duhovni vodja. Rifle je bil kot dolgoletni vodja Zmajevega rodu {e precej ve~, postal je sinonim za Zmaje. Staro {olo pravega asketskega taborni{kega ‘ivljenja je povezoval z novim. Razumel je stvari, prepri~an je bil v spremembe, ki jih na{a organizacija potrebuje in svojemu prepri~anju sledil. Vzgoja novih vodnikov v okviru Mestne zveze tabornikov Ljubljana, je postala eden od njegovih {tevilnih izzivov. Kot so bile stene in hribi, o katerih je navdu{ujo~e pisal tudi za revijo, ki jo imate pravkar v rokah. Alpinizem in taborni{tvo je povezal, ko je tudi najmlaj{im ~lanom predaval o hribih, njihovih pasteh in lepotah. Tako so skozi leta njegovega dela nastajale {tevilne Rifletove modrosti, ki so s~asoma postajale taborni{ki pregovori. Nikoli jih ne bomo pozabili. Nasveti, pogovori in zgodbe, ki so postale del vsakdanjega ‘ivljenja. Naj se tokrat spomnimo samo na Zmajem najbolj znano reklo, kako so v starih dobrih taborni{kih ~asih, ko je bilo vse druga~e, na predhodnici s ~ajno ‘li~ko kopali jamo za jambor. julij-avgust 27 "MLADI IN [PORT V TABORNI[TVU" Evropsko leto izobra`evanja skozi {port Kamilo – Milko Feren~ak V maju so se na Hrva{kem taborniki poslovili od Kamila - Milka Feren~aka. Bil je eden od ustanoviteljev taborni{tva na Hrva{kem. Kljub temu, da je bil invalid, saj je bil kot petnajstleten v igri `rtev eksplozije bombe, je s svojo energijo in dobro voljo vplival na svoje taborni{ke kolege. Vedno je bil pripravljen na akcijo in probleme je re{eval brez odla{anja. U`ival je v vlogi tabornika in tudi, kadar so se nad njim zbirali temni oblaki, taborni{ke uniforme ni pustil v omari. Ve~ let je bil urednik strokovnega lista za vodnike "Izvidja~" in sodeloval je pri drugih publikacijah, ki so hrva{ko taborni{tvo pomagale postaviti na noge. Milko je bil ~lovek, ki je s svojim `arom, srcem in predanostjo veliko storil za hrva{ko taborni{tvo, temu pa se pridru`ujemo tudi slovenski taborniki, saj je bil med drugim tudi dolgoletni sodelavec na{ega Tabora. Rde~a nit leto{njih aktivnosti v povezavi s Tednom vse`ivljenjskega u~enja je Mladi in {port v taborni{tvu. Razvoj mladega ~loveka skozi {portne aktivnosti je pomemben del celostne vzgoje mladega ~loveka v taborni{tvu. [portno udejstvovanje mladih presega okvire taborni{ke organizacije; mladi se s {portom sre~ujejo tako v {oli pri pouku {portne vzgoje, razvijanje {portnih panog pa predstavlja tudi pomemben del njihovih prosto~asnih dejavnosti. Mladi skozi {port krepijo zdravje in psihofizi~ne sposobnosti - krepijo duha in telo. Taborni{tvo kot odgovor na te potrebe preko celega leta ponuja {tevilne aktivnosti (tekmovanja, izlete, taborjenja in zimovanja), katerih sestavni del so tudi {portne aktivnosti (orientacija, lokostrelstvo, odbojka, kolesarjenje, smu~anje, plavanje…) in pri katerih mladi z veseljem sodelujejo. [portne aktivnosti predstavljajo tudi prilo`nost za vzgojo v smislu razvijanja vrednostnega sistema (npr. strpnost, po{tenost), ve{~in (npr. timskega dela, vodenja, prevzemanja odgovornosti) in drugih vidikov, skozi katere v taborni{tvu dosegamo celostno vzgojo mladega ~loveka. tvu.rutka.net - taborniki in vse`ivljenjsko u~enje tvu.acs.si - stran Andrago{kega centra Slovenije www.eyes-2004.info - zanimiva stran v povezavi z evropskim letom izobra`evanja skozi {port. Teden vse`ivljenjskega u~enja, 18. do 24. 10. 2004 28 ZA VODNIKE Pugy Taborni{ka metoda Razen o~itnega znanja in spretnosti, ki jih ponujajo dejavnosti, je uporaba in dinamika taborni{ke metode, ki jo uporabljamo v vodu tista, ki bo resni~no dolo~ala, kaj bodo mladi pridobili v taborni{tvu. Z drugimi besedami, ~e dejavnosti pomagajo mladim napredovati do izobra`evalnih ciljev s tem, kar delajo (vsebina), potem taborni{ka metoda in dinamika v vodu pripomoreta k doseganju manj o~itnih izobra`evalnih ciljev s tem, kako do`ivljajo `ivljenje v vodu (proces). To {e posebej dr`i v smislu razvoja ob~utkov in ~ustev, medsebojnih odnosov in vedenja na splo{no. Raba taborni{ke metode Vedno imejte v mislih, da je projekt taborni{ki le takrat, ko pri izvedbi vklju~imo vse elemente taborni{ke metode. Taborni{ka metoda vklju~uje naslednje elemente: • taborni{ko prisego in zakone • u~enje z delom • vodov sistem dela • simbolni okvir • narava • osebno napredovanje • podpora odraslih Taborni{ko prisego… Pomo~ mladim, da se dr`ijo prisege, ki so jo dali in se po najbolj{ih mo~eh trudijo upo{tevati pravila za `ivljenje, in da napredujejo. …in zakone Pomo~ mladim, da raziskujejo, izkusijo, razumejo in se pozneje identificirajo z vrednotami, ki tvorijo taborni{ke zakone. Vpra{anja za razmislek • Ali se v vodu resni~no po najbolj{ih mo~eh trudimo ravnati po taborni{kih zakonih? • Ali izkoristimo primerne trenutke, da mladim pomagamo razmi{ljati o njihovih dejanjih in izku{njah? • Kako lahko uporabimo ta projekt, da okrepimo rabo taborni{kih zakonov? U~enje z delom Pomo~ mladim, da pridobijo znanje, spretnosti in vedenje na vseh podro~jih razvoja preko izku{enj iz prve roke. Vodov sistem dela Predstavlja pomo~ vsaki osebi, da: • razvije svoje osebne in kolektivne sposobnosti z zdru`evanjem in grajenjem individualnih spretnosti, talentov in izku{enj; • razvije konstruktivne odnose z drugimi mladimi in odraslimi, ki temeljijo na medsebojnem spo{tovanju, zaupanju in podpori; • se nau~i `iveti v skladu z demokrati~no obliko avtonomije v partnerstvu z odraslimi. Vpra{anja za razmislek · Ali ponujamo vsem sodelujo~im primerno stopnjo izziva? · Ali na{ projekt omogo~a, da mladi prevzemajo vodstvo, sprejemajo odlo~itve in se soo~ajo z odgovornostjo? julij-avgust 29 Vpra{anja za razmislek · Ali naj za na{ projekt spodbudimo vsakega mladega v vodu, da bo imel druga~ne naloge, ali naj preu~imo mo`nosti, da bi 2-3 skupaj izvajali enako dejavnost? · Ali se ~lani voda med seboj poznajo dovolj dobro, da bodo lahko skupaj delali pri projektu? · Kaj lahko naredimo, da pomagamo novincem vklju~itev v vod? Simbolni okvir Pomo~ mladim, da po svojih naravnih zmo`nostih gradijo na domi{ljiji, dogodiv{~inah, kreativnosti in iznajdljivosti na na~in, ki: • spodbuja razvoj vsake osebe; • pomaga vsakemu, da se identificira s smermi razvoja in vrednotami, na katerih temelji taborni{tvo; • vabi vsakega mladega, da razi{~e lastno identiteto s pomo~jo za~asnih vzorov; • goji povezanost in solidarnost. Za kraj{e projekte bi se lahko oblikovala razli~na simboli~na ogrodja, da bi pripomogli k razburljivosti, zraven Vpra{anja za razmislek · Kaj je smisel na{ega projekta? Kak{na tema bi za mlade projekt lahko o`ivila? pa bi {e vedno poudarjali izobra`evalna sporo~ila (npr. Mornarji miru), ali pa bi uporabljali imena iz mitologije, druge kulture, narave ali zgodovine. Opomba: glavna tema mora biti v skladu z osnovnimi vrednotami, na katerih temelji taborni{tvo. Tema ne sme nasprotovati podpiranju miru in razumevanju med ljudmi, spo{tovanju do drugih, itn. Vpra{anja za razmislek · Kak{ne prilo`nosti ponuja na{ projekt, da bi se mladi, na tak ali druga~en na~in, razvili skozi naravo? Narava Podpora odraslih Pomo~ vsakemu mlademu, da se razvije skozi oblikovanje bogatih u~nih partnerstev med odraslimi in mladimi, ki temeljijo na medsebojnem spo{tovanju, zaupanju in sprejemanju drug drugega kot osebe. Vpra{anja za razmislek · Kako lahko vodje najbolje ponudijo pomo~ mladim? · Ali je pri trenutnem delu kaj, kar bi lahko izbolj{ali, da bi lahko zagotovili bolj{o izobra`evalno podporo? Pomo~ mladim, da rastejo na vseh podro~jih razvoja skozi stik z naravo. Osebno napredovanje (shema osebnega razvoja) Pomo~ mladim, da razvijejo notranjo motivacijo, da: • skrbijo za svoj razvoj; • napredujejo na svoj na~in, s svojo hitrostjo, v glavni smeri izobra`evalnih ciljev starostne skupine; in da • prepoznajo napredek, ki so ga dosegli. Vpra{anja za razmislek · Kako lahko uporabimo ta projekt, da pomagamo mladim napredovati, na njihov na~in, do osebnih izobra`evalnih ciljev? V naslednji {tevilki: Kako izkoristiti taborni{ko metodo v akciji? Taborni{ki projekt je skupinski podvig, z jasno zastavljenim ciljem, sistemati~nim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborni{ke metode, vklju~uje veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujo~i z lastnim trudom predani doseganju ciljev v dolo~enem ~asu v prihodnosti. 30 FILATELIJA Tone Simon~i~ Prvo mednarodno taborni{ko filatelisti~no sre~anje na Gorenjskem Prvi junijski vikend se je v Radovljici zbrala ~edna dru{~ina preko petdeset tabornikov filatelistov iz Avstrije, Italije, Nem~ije in Slovenije. Avstrijski klub tabornikov - filatelistov St.P.S. (Steiermarkische Pfadfinderbriefmarken Sammler) iz Graza se vsako leto zbere na drugem mestu na svojem ob~nem zboru. Slednjega izkoristijo za sicer klasi~no sre~anje filatelistov, izmenjavo, prodajo ali nakup filatelisti~nega gradiva. Ob tem pa ne pozabijo na drugi del programa, na katerega povabijo prijatelje iz drugih dr`av. Tako kujejo prijateljske vezi med taborni{kimi klubovci - filatelisti iz raznih dr`av, {irijo taborni{ko in filatelisti~no misel, raziskujejo filatelisti~ne dogodke, zbirajo zgodovinsko gradivo s podro~ja filatelije oziroma taborni{kega gibanja v svetu. Na sre~anju smo se lahko pogovarjali s predsedniki iz dveh nem{kih, dveh italijanskih, dveh avstrijskih velikih taborni{kih filatelisti~nih dru{tev organizacij, s sekretarjem IFSCO (International Federation of Scout & Guide Stamp Collecting Organisations), s ~lani slovenskega filatelisti~nega dru{tva Lovrenc Ko{ir iz Trsta in z drugimi zanimivimi zbiralci taborni{kega gradiva o taborni{tvu, filateliji, Sloveniji kot novi ~lanici Evropske unije in bodo~em sodelovanju. V Radovljici so avstrijski filatelisti svojim ~lanom posredovali del~ek jugoslovanskega in slovenskega taborni{kega gibanja, podkrepljenega s filatelisti~nimi dogodki (ovojnice, dopisnice, `igi, pisma…). Razvila se je zanimiva razprava o taborni{tvu v Sloveniji, saj nekateri {e vedno ne poznajo najbolje taborni{kega gibanja pri nas. Slovenski taborniki so morali pojasnjevati, da je ~lan njihove Zveze tabornikov Slovenije lahko vsakdo, ne glede na versko, politi~no ali druga~no pripadnost. Res pa je, da v nekaterih drugih "taborni{kih" gibanjih `al to ni vedno tako preprosto. Taborni{tvo je nadstrankarsko gibanje mladih, ki jih ne zanima politika, saj je, denimo osemletnik premlad, da bi razlikoval zelene od ~rnih, rde~e od belih ipd. kot so {aljivo ugotavljali. Zato je neumestno tla~iti politiko, vero, barvo ko`e in druge prvine razlikovanja med ljudmi v organizacijo ali celo s tem obremenjevati mlade. Slovenski klub zbiralcev, ki je pred nedavnim praznoval 40-letnico delovanja, je presenetil zbrane z izdajo osmih ve~barvnih taborni{kih razglednic. V radovlji{kem hotelu Grajski dvor, ki je gostil taborni{ko dru{~ino, je bila v {estih vitrinah taborni{ka filatelisti~na razstava. Po{ta Kranj s podru`nico v Radovljici je prijazno sodelovala pri taborni{kem filatelisti~nem podvigu, iz{el je namre~ prilo`nostni po{tni `ig, dvobarvna tiskana spominska ovojnica, dvoje dotiskov na dopisnicah, posamezniki pa so pokazali {e svoje dotiske na dopisnicah in ovojnicah. Velja omeniti, da je 5. junij svetovni dan varstva okolja, zato so sloven- julij-avgust 31 ski taborniki ta dan po~astili s posebnim dotiskom na dopisnici. Na po{ti v Radovljici, kjer je bil nekaj ~asa na voljo prilo`nostni po{tni `ig, se je v soboto trlo filatelistov, predvsem pa "avtobus" nem{kih turistov, ki so tudi `eleli odtisniti ta `ig na svoje razglednice, pokupili pa so ve~ji del pripravljenih spominskih ovojnic in dopisnic organizatorjev… Zveza tabornikov Slovenije je sobotno popoldne izkoristila za sprejem taborni{ke filatelisti~ne dru{~ine v svoji Gozdni {oli v Bohinju. Stare{ina slovenske taborni{ke organizacije Mitja Lamut je prisotne seznanil z bogato dejavnostjo Gozdne {ole, slovenskim centrom za vzgojo in{truktorjev vseh ravni. Ob tej prilo`nosti so se spomnili tudi 70-letnice sekretarja St.P.S. gospoda Wilhelma-Otta Neubäcka, dolgoletnega taborni{kega navdu{enca in organizatorja takih sre~anj ter dobrega prijatelja Slovenije. De`evno vreme ni pokvarilo razpolo`enja, prava slovenska gorenjska zakuska pa je marsikoga opozorila, da imamo Slovenci razen klobas in potice tudi zaseko, doma~e salame, sladice… Neverjetno zanimiv je bil odziv na pred kratkim izdano slovensko knjigo Filatelija in taborni{tvo, tako da so morali doma~i taborniki po dodatne koli~ine v Ljubljano. Nem{ki in avstrijski filatelisti so celo pripravljeni finan~no pomagati pri tisku knjige v nem{~ini. Pisno so se oglasili prekaljeni filatelisti iz Avstralije, Velike Britanije, [vice in Italije in tudi predlagali natis knjige v angle{~ini. Besedila namre~ niso povsem razumeli, zaradi bogatega slikovnega gradiva pa knjiga tudi njim vseeno marsikaj pove. Ve~ina je bila presene~ena predvsem nad objavljenim seznamom znamk in `igov, ki so jih ro~no izdelali in natisnili slovenski skavti v begunskem tabori{~u Barletta v Italiji v letih 1946 -1947, ko so ~akali na prevoz v Ameriko. Na nedeljskem ob~nem zboru je predsednik St.P.S. gospod Horst Ziegler podelil "Srebrne dromlje", posebna priznanja svojega dru{tva, slovenskim organizatorjem tega sre~anja Mitji Lamutu, Marinu Rovanu in Tonetu Simon~i~u in se jim zahvalil za enkraten sprejem in prisr~no dru`enje. Glede na odzive slovenske filatelisti~ne srenje, ki je domala pokupila ovojnice in dopisnice `e na radovlji{ki po{ti, smo se prepri~ali, da je {e zanimanje za ta, kot pravijo, najbolj raz{irjen konji~ek mladih in manj mladih po svetu. Oktobra letos bo v Pragi 5. svetovno sre~anje tabornikov - filatelistov, na katerega so se `e prijavili vsi (!) prisotni zbiralci in znanci z vsega sveta. Ob dnevu tabornikov Slovenije so Ro‘nikovci v Vodnikovi doma~iji predstavili svojo novo knjigo Filatelija in taborni{tvo, avtorja Toneta Simon~i~a. Knjigo smo pri~akovali ‘e pred letom dni. Avtor se ni mogel odlo~iti; kaj vse vklju~iti med taborni{ke ‘ige, kajti znamka je iz{la le ena. Slovenska namre~. Zato pa je drugo filatelisti~no gradivo toliko bogatej{e in zanimivo za slovensko taborni{ko gibanje. Publikacija vsebuje veliko zanimivega branja, ki ga ne bi mogli ozko uvrstiti le v filatelisti~no, ampak predvsem v taborni{ko tematiko. ^.E. 32 IZLETI V NARAVO Ur{ka in Andrej Stritar ^rna prst Naporni vzpon na vr{ni greben Spodnjih Bohinjskih gora `ico pisanih cvetnih klobu~kov, ki bodo nudili neskon~ne estetske u`itke in nas vznemirjali s svojimi razli~nimi vonjavami. Prav zato je vredno v juniju in juliju obiskati Spodnje Bohinjske gore. Spremenijo se v pravcati cvetli~ni raj, kjer lahko resni~no izpopolnjuje{ svoje botani~no znanje. ^rna prst je najvzhodnej{a vi{ja vzpetina v strnjenem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. Zanimiva gora je dobila svoje ime po nenavadnem skladu ~rnega {kriljavca pod samim vrhom. Na ju`no stran se v Ba{ko grapo spu{~ajo travnate strmali. Severna pobo~ja nad Bohinjsko Bistrico so v zgornjem delu prepadna, ni`je pa polo`nej{a in porasla z gozdovi. Vzpon nanjo iz Ba{ke grape ali bolje iz Podbrda ni ma~ji ka{elj. Precej dolg in naporen je, vendar vreden na- Cveto~a pobo~ja nad Ba{ko grapo Nezahtevna ozna~ena pot Vi{ina izhodi{~a: 515 m Vi{ina: 1844 m Vi{inska razlika: 1350 m Leto{nja zima nas kar no~e spustiti iz svojih krempljev. Tako so visoke gore {e vedno pokrite z debelim slojem snega, gorska pomlad pa se v poznem maju le po~asi plazi navzgor. Najprej se je lotila ju`nih pobo~ij. Pole`ane strmine se po~asi barvajo zeleno in zalj{ajo s telohi in `afran~ki. Dolgo pa ne bo tako. Prihajajo~e poletje bo s seboj prineslo tudi pestrej{e dokaze toplej{ega sonca. Vi{inske trate bo okrasilo z mno- Ko~a Zorka Jelin~i~a tik pod vrhom ^rne prsti {ega truda. Ob lepem vremenu nas bo popla~al z lepimi razgledi, enkratno floro in tudi z zavestjo, da zmoremo tudi zahtevnej{e gorni{ke podvige. V vro~ih dneh se ga moramo lotiti zgodaj zjutraj, v planinski sezoni pa se bomo lahko tik pod vrhom spo~ili, od`ejali, podkrepili `elodce in tudi prespali v planinski ko~i Zorka Jelin~i~a. Tu gor lahko pridemo {e iz bohinjske strani: po grebenu ali pa bolj direktno, mimo planin Za Lisec ali Za ^rno goro. Ob primernem vremenu in razmerah predstavlja katerikoli izbrani pristop enkratno gorsko do`ivetje. Izhodi{~e: Za~nemo lahko v Podbrdu, do kamor se lahko pripeljemo z vlakom. Hojo si lahko precej skraj{amo, ~e se pripeljemo z avtomobilom iz Ba{ke grape mimo vasice Str`i{~e do zaselka Kal. julij-avgust 33 Vzpon: Pod `elezni{ko postajo poi{~emo za~etek markirane poti na ^rno prst. Sledimo ji skozi vas Trtnik, nato pa se strmo dvignemo na Sedlo, 988 metrov, na gozdnem slemenu. Tu se priklju~imo markirani poti, ki pripelje iz nasprotne strani iz zaselka Kal, do kamor je speljana cesta. Nadaljujemo vztrajno navzgor ves ~as slede~ markacijam. Sprva se dvigamo skozi gozd, ki pa z vi{ino postaja vse redkej{i, dokler ne stopimo na travnike. S tem pa se odprejo razgledi na razgibano hribovje nad Ba{ko grapo s Poreznom na ~elu. Po {tirih urah vzpona kon~no dose`emo vr{no sleme, kjer prvi~ pogledamo na bohinjsko stran. Sledi {e kratek vzpon proti levi do bli`nje ko~e tik pod vrhom. Hoja po cveto~ih poljanah Vrnitev: Vrnemo se lahko po isti poti, kar je seveda precej naporno. ^e pa smo z vlakom in nam zato ni treba do svojega jeklenega konji~ka, je najbolje, da se spustimo v Bohinjsko Bistrico. Od ko~e sestopimo nazaj do zadnjega sedelca, tam pa bodisi po levi markirani poti ~ez planino Za Liscem, ali pa po desni ~ez planino Za ^rno goro do Doma Janeza Mencingerja in mimo `i~nic smu~i{~a Kobla do doline. Nevarnosti: Pot je nezahtevna, vendar zaradi velike vi{inske razlike naporna. Nikar na ^rno prst z ju`ne strani v hudi pripeki. Botani~ni raj v gorskem svetu Najprimernej{i ~as Poleti od konca maja pa do snega, obi~ajno novembra. V zgodnjem poletju so ju`na pobo~ja botani~ni raj! ^asi: Podbrdo-Sedlo 1.15 ure Sedlo-vrh 3 ure Vrh-dolina 2.30-3 ure Skupaj 7-8 ur Zemljevid Julijske Alpe, vzhodni del, 1 : 50.000 Med visokimi travami se zibljejo zlata jabolka 34 ASTRONOMIJA Primo` Ozvezdja poletnega neba Od aprila, ko smo zadnji~ pisali o ozvezdjih, so se zvezde kar krepko "preselile" proti zahodu. Arkturja, najsvetlej{o zvezdo Volarja smo s pomo~jo Velikega voza na{li na vzhodu. Tokrat ga bomo lahko poiskali na zahodu. Gre za najsvetlej{o zvezdo poletnega neba, ki je od nas oddaljena 37 svetlobnih let. Premer zvezde je kar 25 krat ve~ji od Son~evega, sveti pa kar 115 krat mo~neje od na{e zvezde. V Volarju najdemo kar nekaj zanimivih zvezd. Omenimo naj le nekatere. Epsilon Volarja se imenuje Izar. Gre za eno najlep{ih dvojnih zvezd neba. Odkril jo je Vilhelm Struve leta 1829 in jo imenoval "Najlep{a" ali latinsko "Pulherima". Svetlej{a zvezda je rumeno-oran`na, manj{a pa plavkasta. Od nas sta zvezdi oddaljeni okoli 250 svetlobnih let. Tudi ksi Volarja je lepa dvojna zvezda. Odkril jo je W. Herschel leta 1780. To je ena najbli`jih dvojnih zvezd. Od nas je (sta) oddaljena 22 svetlobnih let. Svetlej{a komponenta je rumena, manj{a pa rde~kasto vijoli~na. Tik ob Volarju najdemo zanimivo ozvezdje Severna krona z najsvetlej{o zvezdo Gemma ali Alfeka. Slovenci ji pravimo tudi Biser, saj ozvezdje dejansko spominja na krono z biserom. Biser je od nas oddaljen 75 svetlobnih let, od Son- ca pa je svetlej{i kar za 45 krat. Beta ali Nusakan je 25 krat svetlej{i od Sonca in je oddaljen 100 svetlobnih let. Gama je dvojna zvezda, od nas oddaljena 140 svetlobnih let. Na vzhodu so se pojavila nova ozvezdja, ki jih spomladi {e nismo videli oziroma so bila vidna {ele proti jutru. V o~i nam padejo tri posebej svetle zvezde: Vega (glavna zvezda ozvezdja Lira), Altair (glavna zvezda ozvezdja Orel) in Deneb (glavna zvezda ozvezdja Labod). Te tri zvezde tvorijo tako imenovani "Poletni trikotnik". Vega je po svetlosti takoj za Arkturjem na drugem mestu. Ozvezdje Lira, v katerem se nahaja, nosi ime po legendi o Orfeju, ki je tako lepo igral na svoj in{trument - liro, da je o~aral ledene stra`arje podzemlja. Pustili so ga, da svojo ljubljeno Euridiko povede iz mra~nega podzemnega sveta mrtvih. Ve~erno poletno nebo konec julija okoli 22h - pogled proti jugu Orfej ni poslu{al zapovedi, da preden ne zapusti podzemlja ne sme pogledati svoje ljubljene. Zato je za vedno ostal sam zaprt v podzemlju. Za njim je ostala le zgodba in in{trument, ki je vpet na no~no nebo. Vega je od nas oddaljena 27 svetlobnih let, od Sonca pa je svetlej{a 58 krat. Kot zanimivost naj omenim, da bo zaradi precesije Zemlje ~ez 12 tiso~ let Vega postala nova Severnica. Beta Lire je sistem dvoje zvezd, ki kro`ita okoli skupnega te`i{~a zelo tesno skupaj. Ena zvezda drugo obkro`i v manj kot 13 dneh. Zaradi take dinamike prihaja tudi do izmenjave materije med zvezdama. Sistem je od nas oddaljen kar 1100 svetlobnih let, izseva pa kar 3 tiso~ krat ve~ svetlobe kot na{e Sonce. Delta Lire je lepo vidna dvojna zvezda `e v manj{em daljnogledu. Od nas je oddaljena 370 svetlobnih let. Zelo zanimiv je epsilon Lire. To je sistem 4-h zvezd. @e v manj{ih daljnogledih se nam zvezda razdeli v dve. ^e pa uporabimo srednje velik teleskop, se nam vsaka od teh dveh zvezd poka`e kot dvojna. V Liri se nahaja ena najlep{ih kroglastih meglic. Najdemo jo pod oznako M-57 in se nahaja med zvezdama Beta in Gama. Ve~letno opazovanje je pokazalo, da se meglica {iri, kar da sklepati, da je nastala iz eksplozije. Od nas je oddaljena 2000 svetlobnih let. Vidna je `e v srednje velikih teleskopih. julij-avgust 35 Altair (tudi Atair) v ozvezdju Orel je bela zvezda, od nas oddaljena 16 svetlobnih let. To je tista zvezda, po kateri najve~krat spra{ujejo kri`anke. Altair je 1,5 krat ve~ji od Sonca in 9 krat svetlej{i. S svojim trenutnim gibanjem se nam bli`a s hitrostjo 27 km/s. Zanimivo za to zvezdo je, da se okoli svoje osi zavrti `e v 6,5 urah, kar je naravnost fantasti~no v primerjavi s Soncem, ki za tak obrat porabi preko 25 dni. Beti Orla pravimo tudi Al{ain. Ime so ji nadeli Arabski astronomi. Od nas je oddaljena 40 svetlobnih let, od Sonca pa je svetlej{a 4 krat. Zvezda ima tudi spremljevalko rde~o pritlikavko, ki pa jo je te`je opaziti. V Orlu najdemo tudi eno najbolj svetlih kefeid - Eto Orla, ki svoj sijaj spreminja v zelo natan~nem ritmu (7,17644 dni). Odkril jo je Pigott `e leta 1784. Spreminjanje njenega sijaja opazimo `e s prostimi o~mi, ~e jo primerjamo s sosednjo Beto. Od nas je oddaljena 1300 svetlobnih let, ob najve~jem sijaju pa je od Sonca svetlej{a 4000 krat. V Orlu so zna~ilna temna podro~ja, kjer najdemo zelo malo zvezd. Razlog temu je temna medzvezdna snov, ki zakriva pogled v tej smeri. Tretja zvezda poletnega trikotnika je Deneb, ki je najsvetlej{a v ozvezdju Labod. To je hkrati tudi ena od najsvetlej{ih supergigantov, kar jih poznamo. Od Sonca je svetlej{i kar 60 tiso~ krat. Od nas je oddaljen 1600 svetlobnih let. Po masi je 25 krat ve~ji, po premeru pa kar 60 krat ve~ji od Sonca. ^e bi mu bili le malo bli`je, bi bila to prav gotovo najsvetlej{a zvezda na nebu. Albireo ali Beta Laboda je ena najlep{ih dvojnih zvezd na nebu. ^e `e ho~ete, po mojem mnenju celo najlep{a. Svetlej{a zvezda je rumena, manj{a pa plava kot safir. Razdalja med njima je pribli`no pol minute (pol Venere, ki je {la ~ez Sonce), zato sta obe komponenti dobro vidni `e z manj{imi in srednjimi teleskopi. Od nas sta oddaljeni 410 svetlobnih let. Gama Laboda se imenuje Sadr. Tudi to je zelo svetla zvezda, 5800 krat svetlej{a od Sonca in od nas oddaljena 750 svetlobnih let. Podro~je okoli Game Laboda je izredno bogato z zvezdami. Onemeli boste, ~e jo boste pogledali v daljnogledu, saj se nahaja ravno v enem od krakov na{e galaksije - Rimske ceste. Od ostalih zvezd je zanimiva {e Hi, spremenljivka, ki je v ~asu svojega najve~jega sijaja vidna s prostimi o~mi, v svojem najmanj{em sijaju pa jo bomo te`ko na{li tudi z ve~jimi teleskopi. Cikel traja okoli 406 dni. Od nas je oddaljena 300 svetlobnih let. Kot zanimivost naj {e omenim, da je konec avgusta 1975 v Labodu eksplodirala Nova ("mala Supernova"), ki je bila kar nekaj dni lepo vidna s prostimi o~mi. Neodvisno jo je odkril tudi Slovenski astronom, vendar v takratnih komunikacijah ni uspel novico dovolj hitro spraviti tja, kamor bi moral. V dana{njih ~asih interneta to ne bi bil ve~ problem… [lo je za izredno mo~an izbruh, saj tudi najve~ji teleskopi sveta (npr. Palomarski) na tem mestu pred eksplozijo niso zaznali nobene zvezde. LUNINE MENE Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj 2. 7. 2004 9. 7. 2004 17. 7. 2004 25. 7. 2004 31. 7. 2004 8. 8. 2004 16. 8. 2004 23. 8. 2004 30. 8. 2004 6. 9. 2004 14. 9. 2004 MODRA MISEL Ne glej na to, kolikim ljudem si v{e~. ^e nisi v{e~ slabim, to pomeni, da si pohvaljen. (Seneka) VENERA NA JUTRANJEM NEBU Po prehodu ~ez son~evo ploskev se je Venera z ve~ernega preselila na jutranje nebo. Tokratno poletje jo bomo lahko opazovali kot Danico, ki bo krasila vzhodno jutranje nebo pred vzhodom Sonca. Projekcija prehoda Venere ~ez Sonce - na steni dne 8. 6. 2004 VZHODI IN ZAHODI SONCA ob ob ob ob ob ob ob ob ob ob ob 13:10 09:35 13:25 05:39 20:06 00:03 03:24 12:13 04:23 17:11 16:29 1. 7. Vzhod: 05:15 Zahod: 20:57 1. 8. Vzhod: 05:44 Zahod: 20:31 1. 9. Vzhod: 06:23 Zahod: 19:40 15. 7. Vzhod: 05:26 Zahod: 20:49 15. 8. Vzhod: 06:01 Zahod: 20:10 15. 9. Vzhod: 06:40 Zahod: 19:13 METEORSKI ROJ PERZEIDOV V no~eh okoli 11. avgusta bomo ponovno lahko opazovali meteorski roj Perzeidov. Letos Luna ne bo preve~ motila opazovanja, saj bo 16. avgusta mlaj. 36 PREDSTAVITVE RODOV Rod zelenega @irka Leto ustanovitve: 1957 Podro~je delovanja: @iri z okolico [tevilo aktivnih ~lanov: 87 Struktura rodu: 8 vodov M^,4 vodi GG, klub PP in klub gr~ Najbolj zagrizen popotnik: Gregor Mlinar-Roli; Pot na Rovt 11, Tel.:070 229 573 ,e-mail: gregor.mlinar@siol.net Naslov spletne strani rodu: rzz.rutka.net Simbolika rodovega imena Rod nosi ime po hribu @irk, ki se vzpenja nad @irmi. Vse skupaj je povezano z bukvijo in njenim plodom `irom, po katerem sta @irk in @iri dobila ime. julij-avgust 37 Crga KOSOBRIN Lu{trek (Levisticum officinale Koch.) Je do 2 metra visoka trajnica z debelimi, mesnatimi listi. Korenine so razra{~ene, v njih je veliko rumenega mle~nega soka. Okroglo steblo je pokon~no, golo in votlo. Proti vrhu je razraslo. Listi so dvakrat pernato deljeni. Listi~i so nacepljeni in klinasti. Majhni zelenorumeni cvetovi so zdru`eni v kobulih. Cvete od julija do avgusta. Rastlina je pri nas gojena in raste na vrtovih in njivah. U~inkovine Hlapno olje, sladkor, {krob, saharoza, ~reslovine, smola in kisline. Uporabnost Pospe{uje potenje, `ene na vodo, pomaga pri ledvi~nih boleznih, vodenici, pri prehlajenem mehurju, protinu, revmatizmu, iz lu{treka lahko naredimo {e juhe, ~aj in `ganje. ^aj iz korenine 2 `lici posu{enih korenin lu{treka prelijemo z 2,5 dcl hladne vode. Posodo postavimo na ogenj, da voda zavre. Odstavimo in pustimo stati {e 15 minut. Precedimo, pri `elod~nih te`avah pijemo mla~no. ^aj pijte 2 krat na dan, najbolj{e zjutraj in zve~er. Juha iz lu{treka Potrebujemo 4 `lice na drobno narezanih listov lu{treka, 1 malo ~ebulo, 3 `lice olja, 2 `lici moke, 5 dcl vode (lahko tudi goveje ali koko{je juhe), 3 dcl mleka, sol in poper. Na olju prepra`imo na drobno narezano ~ebulo, da porumeni, dodamo lu{trekove liste, posipamo z moko in na malem ognju pra`imo 5 minut. Zalijemo z vodo ali juho in kuhamo na majhnem ognju 15 minut. Posolimo, popopramo, dolijemo mleko in segrejemo do vretja. Juho lahko ponudite s kockami kruha. @ganje iz lu{treka Litrsko steklenico napolnimo z lu{trekovimi listi in nanje vlijemo dobro sadjevo ali tropinovo `ganje. Steklenico zapremo in postavimo za 30 dni na sonce. Po enem mesecu precedimo. @ganje se pripora~a za `enske v meni. Lu{trek v solati s krompirjem Potrebujemo 10 dag lu{trekovih listov, ½ kg krompirja, 6 `lic bu~nega olja, sol, kis in poper. Krompir skuhamo, olupimo in nare`emo na kolute. Lu{trekove liste operemo, odcedimo in drobno nare`emo. Zme{amo jih s krompirjem. Posolimo, popopramo, dodamo bu~no olje in kis ter vse skupaj dobro preme{amo. Kopel za roke in noge Na liter vode uporabimo do 150 listov lu{treka. Kopel naj se dela vsaj dvakrat na dan, sedem dni zapored. Kopel pomaga kot po`ivilo. [ampon Lu{trekove veje prekuhajmo v vodi. Ko se rahlo ohladi, ve~krat zapored izperemo lasi{~e. Na koncu lasi{~e dobro izperemo z vodo. [e bolje pa bo, ~e temu "{amponu" prime{amo prevretek brezovih in repin~evih listov. 38 TABORNI[KA FOTOGRAFIJA Tekst in fotografije: Bla` Verbi~ S fotoaparatom na potep... Prihaja ~as, ko nas zasrbi, da bi vsaj za nekaj ~asa zbasali par kosov obla~il v nahrbtnik in jo z nahrbtnikom na rami mahnili kam na potovanje. Pa naj si bo to potovanje po Sloveniji, Evropi ali svetu, z vlakom, na {top, s kolesom ali z avtom. Ponavadi `elimo svoje ob~utke na potovanju zabele`iti v spomin ali jih doma komu pokazati. Zato v nahrbtnik `e med pakiranjem damo tudi fotoaparat. Ker pa je te`a in velikost prtljage na potovanjih vedno najve~ji problem, smo ve~krat pred dilemo, kaj vzeti s seboj. ^e vzamemo kompaktni fotoaparat ponavadi ni ve~je dileme, vzamemo pa~ to, kar imamo. Vgrajena bliskavica in objektiv nas sicer omejujeta pri kreativnosti fotografiranja, a povpre~nega uporabnika povsem zadovoljujeta. Enako velja za kvaliteto posnetih fotografij. Bolj{o kvaliteto fotografij in prilagodljivost fotoaparata pa nam omogo~ajo ve~ji zrcalnorefleksni fotoaparati rati. Vendar se pri teh poraja vpra{anje, kateri objektiv vzeti s seboj. Ponavadi je odvisno od tega, kam potujemo, vendar se moramo vedno zavedati, da ve~ino posnetkov naredimo s {irokokotnimi objektivi (fotografiranje pokrajine, mesta...) in teleobjektivi (portreti, detajli...). Torej potrebujemo objektiv okoli 28 mm in okoli 200 mm. Ponavadi sta to dva objektiva, v zadnjem ~asu pa so se pojavili tudi objektivi, ki zdru`ujejo celoten razpon v enem objektivu. Taki objektivi so najbolj uporabni za popotno fotografijo, saj tako s seboj nosimo manj opreme, vendar pa je pri nabavi takega objektiva potrebno biti pazljiv in se o kvaliteti objektiva prej pozanimati, saj le redkim proizvajalcem uspe narediti dober objektiv s tak{nim razponom. Naslednji problem pri velikosti opreme je zunanja bliskavica in stojalo. Za prvo se odlo~imo, ko se odpravljamo v kraje, kjer je potrebno veliko dosvetlitve in kjer na~rtujemo narediti veliko no~nih posnetkov. V normalnih okoli{~inah pa nam za silo zadostuje tudi v fotoaparat vgrajena bliskavica. Podobno velja za stojalo, vendar se v vsakem primeru spla~a s seboj imeti kak{no manj{e stojalo, o katerem smo govorili `e v prej{nji {tevilki. Naslednja velika dilema je nakup filmov filmov. Filmi predstavljajo velik stro{ek, vendar brez njih s fotoaparatom na poti nimamo kaj po~eti. Enako velja, ~e imamo s seboj premalo filmov in nam jih na poti zmanjka. Obstaja sicer mo`- Kup fotografske opreme, ki jo lahko odnesemo s seboj na potovanje. Kompaktni fotoaparat, digitalni fotoaparat in zrcalnorefleksni fotoaparat. Pri slednjem imamo lahko s seboj tudi dodatne objektive in bliskavico. Manj{e popotno stojalo nam lahko koristi na vsakem potovanju, saj ga lahko uporabljamo pri skupinskem fotografiranju s samospro`ilcem ali pri no~nih posnetkih. julij-avgust 39 nost nakupa filmov na poti, kar pa je precej nezanesljivo. V razvitih dr`avah se morda na to {e lahko zanesemo, v manj razvitih, kamor se tudi velikokrat odpravljamo, pa najve~krat ne. Ve~krat nam namre~ filme prodajajo na turisti~nih krajih, kjer so njihove cene mo~no zasoljene, poleg tega pa je kvaliteta filma, ki ga ima prodajalec v izlo`bi ali na stojnici na soncu mo~no vpra{ljiva. Sonce namre~ lahko film zelo hitro po{koduje, kar pa opazimo {ele doma, ko iz fotografskega studia dobimo razvite fotografije. Prav tako pa je dobro celotno potovanje fotografirati na enak film, saj se lahko (predvsem na diapozitivih) razli~ni filmi razlikujejo v odtenkih, kar lahko kasneje pri projekcijah gledalce zmoti. Torej - pri filmih velja pravilo, da jih na potovanje raje vzamemo nekaj ve~ kot premalo. Domov jih {e vedno lahko prinesemo. Kaj pa digitalni fotoaparat fotoaparat? Pri tem filma ne potrebujemo, potrebujemo pa dovolj veliko spomina. Lahko je to na ve~ji kartici (ali ve~ manj{ih) ali prenosnem ra~unalniku. O tem dobro premislimo preden se odpravimo na pot, prav tako kak{no kvaliteto fotografij bomo snemali (vzemimo raje malo ve~ji format kot premajhnega!). Problem digitalnih fotoaparatov je tudi v tem, da so precej potratni pri porabi energije in ga moramo pogosto polniti. Dobro se je zavedati, da sta najve~ja potro{nika energije tipalo in zaslon. Kadar nam energije v fotoaparatu zmanjkuje fotoaparat pogosteje izklapljamo, ter se izogibamo uporabe zaslona (za fotografiranje in pregledovanje slik) in namesto tega uporabljamo iskalo. Pri vsem tem pa se pojavi problem kraje kraje. @e klasi~ni fotoaparati so mo~no podvr`eni o~em lopovov, pa naj bo to v razvitem ali nerazvitem svetu. ^e pa imamo s seboj dra`ji digitalni fotoaparat in se naokrog postavljamo {e s kak{nim prenosnikom, smo lahko kaj hitro tar~a nepridipravov. Najbolj{a obramba pred krajo je pazljivost. Fotoaparat imej vedno (na letalu, avtobusu, med spanjem...) ob sebi v manj{em nahrbtniku ali `epu. ^e ima{ digitalni fotoaparat in si na njem ogleduje{ slike pa to po~ni diskretno. Kadar fotoaparata ne potrebuje{ ali se giblje{ v sumljivi okolici (no~ni sprehod po mestu, razli~ne mestne ~etrti...) ga raje spravi v nahrbtniku. Lahko ga ima{ na dosegu roke, tako da ga lahko ob primernem posnetku hitro vzame{ in slika{ ter ga za tem spet pospravi{. Prednosti in slabosti razli~nih fotoaparatov na potovanjih Kompaktni fotoaparat prednosti · zaradi majhnosti ga lahko spravi{ v katerikoli `ep · je majhen in diskreten, zato lahko z njim na hitro naredi{ zanimiv posnetek, ljudje se ga ne bojijo · je najvarnej{i pred krajo, saj ponavadi ni preve~ drag slabosti · slab{a kvaliteta slik · omejenost objektiva · manj{a prilagodljivost fotografiranja Zrcalnorefleksni fotoaparat prednosti · dobra kvaliteta slik · fleksibilnost pri izbiri objektivov in dodatnih pripomo~kov · povsem prilagodljivo fotografiranje slabosti · velikost, zato bolj okoren za spravilo in no{enje · ljudje se ga lahko bojijo, saj izgleda bolj profesionalno · zaradi velikosti in cene mamljivej{i za krajo Digitalni fotoaparat prednosti · gibljiv ekran omogo~a skrito fotografiranje · takoj{en pregled fotografij in mo`nost ponavljanja neuspelih posnetkov · mo`nost takoj{njega po{iljanja fotografij preko spleta slabosti · velik potro{nik baterij · odvisnost od elektri~ne energije za polnjenje baterij · drag aparat, dodatne baterije in spominske kartice · zelo privla~en za morebitno krajo 40 DNEVNIK U^ITELJA KITARE Ob tabornem ognju … Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno ^e se vam zdi, da po polletni vestni vaji z va{o najljub{o prijateljico {e niste zreli za igranje pred ob~instvom, se krepko motite. Res je sicer, da je marsikateri tehni~no podkovani kitarist `e prav neslavno pogorel pred taborni{ko publiko, {e bolj pa bo dr`alo, da lahko povpre~en kitarist s pravim odnosom do petja, in{trumenta in publike poskrbi, da bo taborni ve~er prav za vse rutkarje ob tabornem ognju nepozaben. Obnovimo 10 zapovedi: da posesti okoli vas in ne pozabite na besedila … Ne silite se Obstaja nekaj tabornikov, ki se publike nikdar ne bojijo (vsaj na videz) in so prepri~ani, da je njihov ton naj~istej{i in glas najbolj `ameten. Takih z `ametnim glasom najdete precej tudi na stare{instvih ZTS in podobnih organih. Dru{~ina se ob ognju ni zbrala zato, da bo poslu{ala samo vas, ampak pri~akuje, da bo vsakdo v ve~er vlo`il nekaj sebe. Program torej prilagodite publiki in najdite pravo mero glasnosti pri petju, ki bo {e povleklo ostale, obenem pa jih ne bo preglasilo. Pripravite program Pred vsakim tabornim ve~erom si na listek zapi{ite vse glasbene to~ke, ki bodo na sporedu. Iz zmedenosti ob iskanju nove pesmice v pesmarici ali iskanju sve`e ideje bo nastala nejevolja udele`encev. Zapi{ite si pribli`no polovico ve~ pesmi, kot predvidevate, da jih boste zapeli. mo "nastopanja" pred svojimi M^-ki, ob starej{ih izku{enih kitaristih in pevcih pa se v~asih zamaje kitaristova samozavest, posledica ~esar je medel nastop, ki nikakor ne razgreje poslu{alcev. Sodelujte pri oblikovanju ve~era Veliko je izjemnih kitaristov med taborniki, ki pa niso prav preve~ cenjeni, ko pride do razprave o tem, kdo bo igral ob tabornem ognju. Razlog ti~i v petju. Mnogo kitaristov bi namre~ samo igralo, do petja pa jih ne prepri~a nih~e. Brez vokala, ki bo za sabo potegnil preostanek dru{~ine, ne bo {lo. V primeru, da spadate v prej omenjeno skupino kitaristov, {e pred ve~ernem oblikujte manj{i zbor~ek, ki vam bo pomagal pri petju. Zbor~ek se mora seve- Ne pustite, da se vodstvo taborjenja spomni, da boste od za~etka do zaklju~ka tabornega ognja samo peli. Tak taborni ve~er bo mogo~e zanimiv dvakrat ali trikrat, potem pa se vam bo kot de`urnemu kitaristu zdelo, da se stvari preve~ ponavljajo. Ne bojte se publike Verjetno ni bojazni, da bi imeli tre- Najpomembnej{e je petje, ne kitara Poskrbite za 'svojih' 5 minut Kljub zgoraj napisanemu bo prav dobrodo{lo, ~e boste za kak{no to~ko ob ognju poskrbeli ~isto sami. Verjetno obstaja skladbica, ki ste jo {e posebej dobro zvadili, ali pa boste spotoma odkrili {e nekaj svojega igralskega talenta. Taki vlo`ki lahko prijetno popestrijo ve~er, tabore~i pa si jih bodo ponovno za`eleli {e marsikdaj. Repertoar naj bo razgiban Poleg tega, da morate vsekakor upo{tevati, da boste med publiko obi~ajno imeli M^-je in GG-je (nau~ite se vsaj 3 najstni{ke hite zadnjega poletja!), pomaga {e, ~e repertoar razgibate tudi s pomo~jo drugih stvari. Zelo hva- julij-avgust 41 le`na stvar so bansi - to je posebna zvrst dru`abnih pesmi, pri katerih obi~ajno s sme{nimi kretnjami in plesom pospremimo petje (^e si sre~en, 10 zamor~kov …). Prilagajajte se Naj program skladbic, ki ste ga pripravili pred za~etkom tabornega ognja ne bo zacementiran. Po dolgo~asnej{ih to~kah zapojte `ivahnej{e skladbice, poskrbite tudi za vzdu{je od mirnega za~etka z "Dviga plamen …", naj le-to postopoma nara{~a, nekaj to~k pred koncem pa za~nite zbrane umirjati, tako da bo "Dan je {el" izzvenel brez odve~nega {epetanja in hihitanja … Tiskarski {krat Pri shemah ritmov nam je v zadnji {tevilki revije Tabor ponagajal tiskarski {krat, ki je vse pu{~ice obrnil navzdol. Tokrat objavljamo popravljene sheme, komentar pa poi{~ite v prej{nji {tevilki Tabora. dvo~etrtinski takt Eksperimentirajte Programa ob tabornem ognju ne boste pokvarili, ~e boste enkrat na ve~er posku{ali s ~im novim. Zelo verjetno boste pri teh poskusih marsikdaj naleteli na kaj takega, kar bo prisotnim v{e~. Take stvari si zapomnite, saj jih boste v prihodnje lahko ob pravi prilo`nosti potegnili iz rokava. tri~etrtinski takt {tiri~etrtinski takt Kon~ajte, ko je najlep{e Ob koncu tabornega ve~era vas bodo navzo~i marsikdaj prosili {e za kak{no skladbico. Bodite pazljivi in kon~ajte v pravem trenutku. Nekaj napetosti in pri~akovanja bo mo~no obogatilo naslednji ve~er. Posnetke ritmov v MP3 obliki najdete na http://tabor.rutka.net/dik/. 42 POPOTOVANJA [pela Kastelic Kilimanjaro -Tanzanija Svetle~a gora, kar Kilimanjaro pomeni v svahiliju, je s svojimi 5895 metri najvi{ja streha Afrike. Le`i na meji med Tanzanijo in Kenijo, zato nanjo vodi veliko razli~nih poti (od la`jih treking poti do plezalnih sten). Goro sestavljajo trije ognjeniki: Shiba, Mawenzi in Kibo. Slednji je najmlaj{i, najve~ji in predstavlja razlog na{ega potovanja v Tanzanijo. Shiba in Mawenzi sta starej{a, ugasla ognjenika, nista primerna za plezanje, ker sta zgrajena iz drobljivega pe{~enjaka in se sesedata. Kibo je kot najve~ji postal priljubljeno izhodi{~e za popotnike, planince ter plezalce. Pot nanj vodi skozi razli~ne podnebne pasove, od gorskega de`evnega pragozda, mo~virij in alpskih travnikov do pu{~avske marsovske pokrajine tik pod vrhom. Vrh Kilimanjara pokriva na `alost `e izginjajo~i ledenik. Vendar popotnika poleg izredne pokrajine navdu{uje tudi velik rastlinski in `ivalski svet. Vendar pot na Kilimanjaro le ni nedeljski sprehod, ampak te`ka preizku{nja tudi za najbolj{e planince. Na{e potovanje se je za~elo februarja leta 2003. Skupina dolenjskih planincev se je odlo~ila, da bi poleg evropskih vrhov osvojila tudi kakega tujega, tako je beseda nanesla na streho Afrike. Potovanje naj bi za~eli s pohodom na Kilimanjaro, preostale dni pa bi namenili ogledu Tanzanije in njenih otokov. Ker `e od nekdaj rada potujem, se je moj o~e, tudi navdu{en popotnik in hribolazec odlo~il, da me vzame s seboj. Ni {lo toliko za to, da bi osvojila vrh, predvsem sem `elela spoznati de`elo in njeno kulturo. Nisem pa pri~akovala, da bo to potovanje tako velika `ivljenjska izku{nja. Po napornem tridnevnem potovanju do Tanzanije, iskanju ustreznih nosa~ev in ureditvi formalnosti, smo s hojo kon~no pri~eli. Osem nadobudnih popotnikov nas je bilo, dobili pa smo sedemnajst nosa~ev in dva vodi~a. Odlo~ili smo se, da bomo {li po najbolj znani in ute~eni poti imenovani Marangu (zaradi velikega obiska Ameri~anov ji pravijo tudi Coca-cola route), ki traja {est dni s {tirimi no~itvami. Pot se za~ne pri vratih nacionalnega parka Kilimanjaro Marangu na vi{ini 1829 metrov. Prvi dan smo se vzpenjali po precej strmi poti skozi de`evni pragozd. Ve~inoma je prvi dan hoje najkraj{i, saj se vi{inske razlike skoraj ne ~uti. Zelo pomembno je, da ima skupina s seboj vodi~a, ker se sicer ljudje zaganjajo na goro prehitro. Z vmesnim umirjenim "pole-pole" (v svahiliju "po~asi- po~asi") je vodi~ miril na{ tempo, ki se z vi{ino tudi sicer zmanj{uje. Z velikimi o~mi smo opazovali svet okoli nas, zadnjega nosa~a oziroma vodi~a pa smo z neprestanim fotografiranjem spravljali ob pamet. Po tri do {tiriurni hoji smo dosegli na{e po~ivali{~e - ko~o Mandara na vi{ini 2700 metrov. Ker je na vsakem dalj{em postanku obvezna aklimatizacija, smo se tisti dan povzpeli na bli`ji Maundi krater in opazili prve afri{ke opice. Sledila je skoraj neprespana no~ z glavoboli in mravljin~astimi udi. Drugi dan smo gozd pustili za seboj ter se po~asi vzpenjali po polo`nih travnikih in mo~virjih. Najbolj so bili navdu{eni nad velikimi kaktusi. Bili smo tudi pri~a veliki planjavi po`ganih grmov, saj je gora pred dvema letoma utrpela katastrofalen po`ar. pribli`no {estih urah hoje, ko nas je nekajkrat mo~il de`, ki mu je sledila gosta megla, smo dosegli na{o drugo postojanko, ko~o Horombo na vi{ini 3720 metrov. Tako kot pri Mandari je tudi to skupina majhnih ko~ s skupnimi le`i{~i ter velika jedilnica v ve~ji ko~i. Tistega dne smo za aklimatizacijsko to~ko odlo~ili bli`nji izvir vode. Sledila je druga neprespana no~, vendar je bilo tokrat sli{ati glasno smr~anje ostalih treh sopotnikov. Tretji dan nas je do zadnje ko~e od{lo veliko. Zaradi aklimatizacije veliko popotnikov na Horombu prespi dvakrat, mi pa smo se julij-avgust 43 odlo~ili, da s potjo ne odla{amo. Tako so nam dru`bo delali upokojeni Japonci, Francozi, nekaj Ameri~anov ter drugi. Zame in za mnoge je bil ta dan najte`ji, predvsem zaradi vi{ine, utrujenost pa je pospe{ila neprespanost. Po~asi smo se vzpenjali po zelo polo`ni poti, ki nekaj ~asa {e vodi po travnikih in nizkih gozdi~ih, potem pa preide v pu{~avo. Na poti smo sre~ali tudi kenijske teka~e, ki celotno pot prete~ejo v enem samem dnevu. Na{e te`ave pa so se za~ele na vi{ini okoli 4000 metrov, ko se je za~ela halucinoidna pu{~avska pokrajina. Na tej vi{ini se nas je ve~ina ustavljala vsakih pet metrov. Tu se pu{~ava razteza po sedlu med Kibom in Mawenzijem. Do koder je seglo oko, so bili samo rde~ pesek, kamni in skale in pa ~rne sledi, kakor da bi kazale poti, po katerih se je zlivala lava. Planinci, ki so se vra~ali, so nam vlivali voljo in pogum za nadaljevanje. Tisti redki, ki so premogli dovolj kondicije, so brez posebnih naporov premagali pot. Po petih do {estih urah, kar je meni predstavljalo celo ve~nost, smo pot kon~ali in ter se za~eli pripravljati na zadnjo, najhuj{o preizku{njo. Ko~a Kibo le`i na vi{ini 4703 metrov. Na tej vi{ini skoraj ni aklimatizacije, saj vsak odhod na strani{~e predstavlja malo potovanje. Ker smo pri{li do ko~e v zgodnjem popoldnevu, nas je ve~ina posku{ala ~im prej zaspati. V preteklosti so na vrh gore hodili podnevi, vendar pa je ve~ina pohodnikov za tem, ko so videli, kako visoko in strmo se morajo povzpeti, odnehala. Tako jih sedaj vodijo na goro okoli polno~i po strmem meli{~u. Ve~ina nas je zadremala za pribli`no eno uro, ko so nas ob enajstih pono~i prijazno zbudili s ~ajem in pi{koti. Temperature na vrhu se gibljejo med 15 in 20 stopinj pod ni~lo, zato so potrebna zelo topla, nepremo~ljiva in protiveterna obla~ila ter trpe`ni planinski ~evlji. Dobro je tudi imeti naglavne svetilke, saj se v temi skoraj ni~ ne vidi. Za~ela se je dolga, zelo po~asna hoja po sipkem pesku. Zame so se te`ave za~ele `e na vi{ini 5000 metrov. Zaradi hude utrujenosti, neprespanosti in predvsem naveli~anosti, sem se vdala v usodo, da vrha ne bom osvojila in sem se napotila nazaj. Ostali so nadaljevali pot do vrha. Naj jo na kratko opi{em: pot ve~inoma pelje po meli{~u strmo navzgor nekje do vi{ine 5300 metrov, nato vijuga po skalah do Gilmanove to~ke na vi{ini 5685 metrov, kjer se pri ve~ini za~nejo hude vi{inske te`ave, nekateri pa preprosto obupajo. Od tu naprej je pot skoraj ravna po snegu do vrha Kilimanjara imenovanega Uhuru. To je najvi{ja to~ka ledenika, od koder je mo~ opazovati izredno lep son~ni vzhod. Vsi drugi iz na{e skupine so dosegli vrh, nekateri so povedali, da so celo videli zelen Discoveryjev {otor v kraterju gore, s katerim opravljajo razli~ne meritve; utrujeni in premra`eni so se vrnili v zgodnjih jutranjih urah. Videli so {e zadnje ostanke izginjajo~ega ledenika, ki ga ~ez petnajst let menda ne bo ve~. k vratom parka. Zakon "pole pole" ni ve~ veljal. Kljub neosvojenemu vrhu sem bila vesela, da sem dosegla, kolikor pa~ sem. Osvajalcem so podelili posebne certifikate na posebnem ve~eru, ki smo ga priredili nosa~em in vodi~em. Kilimanjaro je gora, ki nosi v sebi posebno mo~. Ljudje nanjo prihajajo znova in znova, da dose`ejo, ~esar prej niso, ali pa, da znova podo`ivijo ~udovit son~ni vzhod na afri{kem snegu. S tem potovanjem sem postala ena od njih. Vem, da se bom tja {e vrnila in morda takrat tudi osvojila Uhuru (Hakuna-matata!). 44 TRENUTKI Na pot Da vas na poletne dogodiv{~ine pospremimo z nekaj modrostmi … Videti enkrat je vredno ve~ kot sli{ati stokrat. (afri{ki pregovor) Dobra dru`ba na poti je najbolj{a bli`njica. (italijanski pregovor) Spusti se v vse in videl bo{, kaj bo prinesla usoda. (vietnamski pregovor) Prehoditi deset tiso~ milj sveta je bolje kot prebrati deset tiso~ zvitkov knjig. (kitajski pregovor) Vsi na tem divjem svetu smo popotniki in najbolj{e, kar lahko najdemo na svojih potovanjih, je pravi prijatelj. (Robert Louis Stevenson) Pomembno je potovanje, ne cilj. Poti je prav toliko kolikor je popotnikov. Na potovanju se ne pozabi ustaviti in u`ivati v razgledu. Srce, ki upa in odprtost sta najbolj{a sopotnika. Najbolj{a potovanja se ne za~nejo vedno z najbolj{imi na~rti. julij-avgust 45 JE@KOV KOTI^EK Svet na dlani @ivljenje je popotovanje. Iskanje izgubljenega zaklada, ki ga vsak od nas nosi v sebi. Pravijo, da ~udna so pota gospodova in prav tako nenavadne so na{e poti. V iskanju ciljev popotovanj prestopamo meje. Najprej prestopimo nevidne lo~nice, ki si jih v glavah postavljamo sami, nato korakamo preko meja, ki so jih postavili drugi. Kaj `ene ljudi, za katere se zdi, da jim je cel svet premajhen? "V~asih sem po Ameriki brezskrbno {topal, spal na prostem ali na letali{~ih, V Pullmanu pa me je v~asih skoraj tla~ila mora ob misli, kaj bova z Ariano po~ela, ko ne bova imela ve~ stanovanja in bova morala na pot. Pred leti se nisem obotavljal sam podati na nekajdnevni spust izpod Anapurne do Katmanduja, zdaj me je bilo kar strah potovanja po najvarnej{em delu ZDA. Nekaj dni zatem sem bral tisto, kar sem zapisal zgoraj, in se nasmejal: "Imel si pa~ slab dan, stari, bil si rahlo potrt in ravnodu{en." Uvodoma ste prebrali odstavka, ki sta nekaterim vestnej{im {tudentom Fakultete za dru`bene vede `e dobro znana. Naj mi le ti oproste, saj bodo zaradi te predstavitve oropani sve`e ideje za poletno branje. Avtor zapisanega je Bogomil Ferfila Ferfila, ugledni profesor, ki ima poleg zavidljive akademske kariere za seboj res dolgo vrsto popotovanj. Nemirni popotni{ki duh je v njem na{el {e pisateljsko `ilico in skupaj sta jo mahnila na potep. Kaj potep, prepotovala sta domala cel planet. Svet bo zanj kmalu postal premajhen. Padla je Japonska, padli sta Arktika in Antarktika, Avstralija in Nova Zelandija ..., ~e na{tejem samo nekaj najve~jih podvigov. Vedno pa se je avtor vra~al v Zdru`ene dr`ave Amerike, Je` svetuje, vi preberete: Bogomil Ferfila, ZDA ki so mu prijazno nudile veliko mo`nosti tako za {tudij kot tudi za ~isto druga~ne dogodiv{~ine. Knjiga Bogomila Ferfile, s preprostim naslovom - ZDA, je le ena v vrsti, ki so nastale na njegovih popotovanjih. Zbirka sedmih knjig se imenuje Svet na dlani dlani, vsaka od njih pa je primerno branje za kak{na poletna obmorska pole`avanja. Opozorimo {e, da so njegova dela svojevrsten in posre~en hibrid, saj zdru`ujejo potopisni in {e drugi, nekoliko strokovnej{i del njegovih potovanj. ^udovito in zanimivo poletje `elim! 46 Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 12 Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. 1. Kaj lahko ob~udujejo obiskovalci na ju`nih pobo~jih ^rne prsti? Z - poigravanje in prepletanje ne{tetih poto~kov, V - pravi botani~ni raj, ^ - pobo~je je golo in podobno neznanemu planetu 2. Katera je najsvetlej{a zvezda poletnega neba? V - Bi- ser, S - Arktur, H - Izar 3. Kje je bilo letos prvo mednarodno taborni{ko filatelisti~no sre~anje na Gorenjskem? I - v Radovljici, J - v Mariboru, L - na Jesenicah 4. Kam so {li junija Krokodili v izvidnico za EuroJam? N - v Anglijo, K - na ^e{ko, R - na Hrva{ko 5. V znamenju ~esa je leto{nje leto v Evropi? Z - v znamenju skavtov, P - v znamenju prostovoljnega dela, A - v znamenju izobra`evanja skozi {port 6. Kdo je napisal knjigo ZDA? M - Bogomir Ferfila, L Jostein Gaardner, K - Michael Moore 7. Katera reka je po tabornikih rodu Ukro~ena reka Maribor ukro~ena? P - Mura, [ - So~a, O - Drava 8. Kdo je ~astni predsednik Svetovne skavtske fundacije? T - norve{ki kralj R - {vedski kralj, I - portugalski predsednik 9. Kdo je letos prevzel vodstvo svetovnega biroja WOSMa? J - Eduardo Missoni, Z - Dr. Jacques Moreillon, K Laszlo Nagy 10. Kako bomo leto{nje poletje opazovali Venero? O kot zvezdo Ve~ernico, P - planet bo leto{nje poletje neviden s severne poloble, E - kot zvezdo Danico RE[ITEV IZ [TEVILKE 4: ADVENTURE RACE STRIC VOLK Kar nekaj zgodb se je nabralo od zadnji~. Najbolj imenitna je bil najbr‘ tista, ko je na{o zeleno bratov{~ino obiskal sam {vedski kralj. In kot se spodobi za kralja, je prav, da se ga sprejme na gradu. In za ta namen smo si ga izposodili od ljubljan~anov. A kaj, ko je potem v vseh cajtngih prevladovala oran‘na barva na{ih sestra, ki so se spet po lisi~je zna{le. Rekel bi, da se prav dobro vidijo na na{i zeleni podlagi. Kar kolcnilo se mi je po starih cajtih, ko so bili vsi cajtngi {e ~rno-beli. No ja, sem ter tja se je na{el kak{en zeleno-~rn ali plavo-~rn. No pa tudi rde~e-~rn je tud bil. In to naj bo zgodba za kdaj drugi~. Pravzaprav, pa sem bil prav vesel visokega obiska, saj je doprinesel, da so na Parmovi zni‘ali zalogo zelenih obla~il. Pa od imenitne zgodbe, k oni, ki nam ne more biti ni prav ni~ v ~ast. V za~etku junija smo bili na stare{instvu pri~a prvi obstrukciji. Tako se temu moderno re~e v na{em parlamentu na [ubi~evi, zakaj se ne bi to reklo tudi na na{ih straneh. In ta obstrukcija ni bila kar tako iz nekega obmo~ja. Modro je moj prijatelj ^ips ugotovil, da je stare{instvo propadlo, ker ni bilo dovolj predstavnikov izvr{nega odbora. Res je, da v Velenje na kavico, rogli~ek in kasneje tudi na kosilo ni bilo tudi nekaj obmo~ij. ^e bi bili, se ta manjko izvr{nega odbora sploh poznal ne bi. A vendar bi le leto dni po izvolitvi, pa {e lahko bili zraven na tako pomembnih sre~anjih, kjer se govori o koledarju ter programu za prihodnje leto in {e o ~em pomembnem. Vsi, ki so bili tam so kljub temu opravili svoje delo tako, da bo ponovljeno stare{instvo v Ljubljani jeseni hitreje steklo. Upam le, da bodo za kavico, sokec in rogli~ek poskrbeli tisti, ki jih v Velenju ni bilo. Pa nasvidenje do prihodnji~! Va{ stric Volk julij-avgust 47 NAGRADNA KRI@ANKA NA[ IGRALEC (RADKO) ORAN@ADA ZARJA DU[AN ^OP IZREK, PREGOVOR TROPSKI SADE@ POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU PRIPADNIKI ILIROV LUNINA ? STAR IZRAZ ZA KIS LASTNOST RJAVE BARVE RA@ENJ REPORTER VRSTA SLADICE AMERI[KA DENARNA ENOTA PRA[I^JI MESNI IZDELKI IVANA KOBILICA ELA (LJUBK.) DEL TRBOVELJ RIMSKI BOG LJUBEZNI ORGANI, KI IZLO^AJO SE^ MERA ZA ^ISTINO ZLATA O^KA MO[KO IME KOS, PRIMEREK EDO TORKAR NI^LA LAIK NASELBINA KOLONOV GL. MESTO ^E[KE OKSIDNA PLAST NA @ELEZU SLIKARSKA TEHNIKA SESTAVIL: F. KALAN VRSTA @ITA PRISTA[ IDILE PREVRAT, PU^ PRIP. AVAROV STATUA ANDREJ ROZMAN RADIJ ILOVICA MO^NO DE@EVJE ^ETRTA DIMENZIJA PEVSKI GLAS NA[ IGRALEC (ALE[) BRENKALO Q @ENSKA V ILEGALI KA@NA LUKNJICA HRVA[KI PETROL TVOR TEK KASA^EV Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 10 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: SIVOTA, NAGON, BRIJEMO NORCE in EMONA. Nagrajenci: KNJIGE dobijo Ana Marija Belingar iz Nove Gorice, Meta Rutar iz Ajdov{~ine in Gregor Galjot iz @eleznikov, DROGINO nagrado pa prejme Tanja ^erne iz Oto~ca. ^estitamo! Nagradne kupone {t. 4 po{ljite najpozneje do 23. avgusta na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. NAGRADNI KUPON - 7-8 Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 07-08 Re{itve so: ___________________________ _____________________________________ LIEBER Penzion-restavracija _____________________________________ Srednje Gameljne 32e _____________________________________ _____________________________________ _____________________________________ Re{evalec: ____________________________ _____________________________________ _____________________________________