Leto m, štev. 16 (»Jutro« XV., Št. 85 a) Ljnbljana, ponedeljek 16. aprila 1934 cena 2 um Lprttvniiitvo. ujuDijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123. 8124, 3125, 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul- — Tel. 3492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSi dr. Baum-erartnerla Ponedeljska izdaja PonedeijaJL* u-unj* »JUU»« vsak ponedeljek zjutraj. — N* roča se posebej tn velja po po* prejemana Din 4.-, po raanaAat clb dostavljena Din 5.- mesečne (JrednUtvo: Ljubljana: Kna'ljeva ulica 5. Telefoi fit. 3122. 3123. 3124. 4125 tn 812» Maribor: iospoeka ulica 1L releto> fit. 2440. Celje: StrossraayerJeva uL L TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa Južna Srbija za kralja in domovino Včeraj so bojevniki iz Južne Srbiie na najsvecanejši način počastili žrtve za osvo-bo! eni e in zedinjenje - Mogočna manifestacija zvestobe in požrtvovalnosti za kralja in nedeljivo Jugoslavijo v imenu bregalniikega Skopi je, 15. aprila. Po vedri južni noči, v kateriso se neprestano razlega e narodne pesmi n navdušeno vzklikanje, je nastopi današnji dan v -amenju vehe:a tneg joto Sto^TvffSutov^Tuffe Srbiie v srbsko vPo7sko so se vršile ob navzoenos i ogromnih množic iz vseh bhznjih m dalj njih krajev in ob prisotnosti odposlanstev iz vse države. .... Med 7. in 8. uro »e j« priček sbirati v ulici Cara Dušana nepregledna povorka ki je kmalu nato krenila po ulici prestolonaslednika Petra, čez trg kralja Petra m most Cara Dušana k svečani cerkveni slovesnosti. Odhod povorke je naznanilo 21 topovskih strelov z Dušanovega grada. Ogromne množice so motrile povorko z obronkov Dušanovega grada. Hkratu s povorko so odšla na zborovališče številna odposlanstva in organizacije iz vseh krajev naše prostrane države. Kmalu nato so prispeli člani kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta Nikolo Uzunovicem na čelu V njegovem spremstvu so bili minister dr. Kramer. minister za trgovino m industrijo in zastopnik kmetijskega ministra Juraj Demetrovič, minister za vojsko m mornarico general Dragomir Z. Stojanovic. prosvetni minister dr. Iliia Šumenkovic notranji minister Zivojin Lazič, podoredsed-nik Narodne skupščine Hasan Begovic ter tajnika narodne skupščine DraSisa Mano-jevič in dr. Jevremovič. Množice so prihod predsednika vlade in ministrov pozdravile z burnimi ovacijami Nato ie prispel patrijarh Varnava ki so ga spremljali dva škofa in mnogi višji -nižji svečeniki. m Naposled je prišel odposlanec Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič, ki so ga množice viharno pozdravile. Vzklikanja »Živel kralj! Živela Jugoslavija!« ni bilo ne konca ne kraja. General Pavlovič je obšel častno četo in razvrščene čete in pozdravil vojake s starim vojaškim pozdravom: »Pomozi Bog, junaci!« Vojaki so mu odgovorili: Bog ti pomogao!« Pri tem je prišlo do novih, prisrčnih in dolgotrajnih ovacij kralju in Jugoslaviji. Odigravali so se prizori navdušenja, ki jih Skoplje še ni videlo. Ovacije so se ponovile, ko je stopil med prisotne poveljnik 3. armijske oblasti general Milan Nedič s svojim spremstvom. Tedaj je z Dušanovega grada pričelo gromko odmevati 21 topovskih strelov Nad Hramom slave sta tedaj pričeli krožiti dve skupini 3. letalskega polka, ki sta metali cvetje na grobove naših junakov. Cvetje so nabrali iz vseh krajev naše domovine. Medtem so se na častni tribuni že zbrali vsi odličniki Takoi nato se je pričela služba božja za boievnike Južne Srbije, ki so padli v osvobodilni vojni. Službo božjo je opravil patrijarh Varnava. Po končanem pravoslavnem obreduje opravil obred za padle mane iz Juzne Srbije skopijanski iman Hasan Sadič. Sle dila je služba božja katoliškega duhovn ka Hajla za padle katoličane. Na koncu še opravil Sred skopljanski rabin za padle vojake židovske vere. iz Govor patrijarha Vamave vzel besedo ljšem govoru Po končanih obredih je pa;:rijarh Varnava, ki je v med drugim izvajal: »Velik je današnji dan ne le za naš Klasični jug, temveč tudi za ves jugoslovenski narod. Vi, sinovi tega divnega juga, ste danes lahko ponosni. Danes prisostvujete v nekdanjem Dušanovem mestu svečanosti, ki odgovarja duhu ne le srbskega naroda, temveč vseh bratov, ki žive v nasi državni zajednici. Vi, južni Srbi, ki se s hvaležnostjo spominjate svojih rešiteljev, vi ste po božjem preudarku takoj po osvoboditvi. ovekovečili svoje rešitelje m dokazali svojo hvaležnost do njih v borbah proti stoletnim sovražnikom ne le srbskega naroda, temveč vsega ^slovenskega naroda m celo vseh malih in velikih balkanskih na-odov. To je velik in važen dogooek v zgodovini zgradnje naše nove države m polaganja temeljev današnje velike m močne Jugoslavije. , . Patrijarh Varnava je nadalje poudarjal, da so bili prebivalci Južne Srbije sužnji samo s telesom, ne pa s svojim duhom, fo nesreči na Kosovem polju je nase ljudstvo robovalo samo s telesom, ne pa s svojim duhom. Bilo je suženj tistega, ki ga je tlačil Tu se moramo spomniti Kristusove be-»ede: Naj se ne bojimo tistih, ki ubijajo te-ies.a ker ne morejo umoriti naših dus. Vi vsi, je nadaljeval, ki ste doumeli ta Kristusov nauk, niste mogbrobovatizdu hom. In glejte: Iz vseh krajev nase močne Jugoslavije so prišli bratje.da vam izrečejo svoje priznanje za to vaše junaštvo Patrijarh je nato govoril o vlogi Suma dincev in Črnogorcev v osvobodilnih voj nah in poudarjal, da je nas narod že prej pokazal, da odbija tujca s svojim duhom. Omenil je pravkar opravljene obrede raznih veroizpovedi, kar ni samo dokaz verske strpnosti, ki vlada v nasi državi. La skupnost in ta sloga J e dokaz popolnega verskega edinstva. Južna Srbija je z današnjimi manifestacijami dala vsemu svetu primer lepe verske strpnosti m medseboj- neNatoC je' patrijarh z velikim poudarkom opisal zasluge Nj. Vel kralja za končno zedinjenje in osvobojenje vseh Jugoslove-nov. Pri teh besedah so množice vnovič priredile navdušene ovacije N j. Vel. kralju, za kraljevski dom in za Jugoslavijo. Patrijarh se je v nadaljnjem svojem govoru spomnil Južne Srbije, ki je s slavo in s krajinskimi lepotami tako obdarjena da prihajajo iz vseh krajev sveta občudovat njeno staro kulturo in s fem moč vsega našega naroda. Na kraju je pozval prisotne, naj vzkliknejo vsem, ki so sodelovali pri ustanovitvi naše velike Jugoslavije. _ Govor patrijarha so prisotne množice sprejele z dolgotrajnimi ovacijami. Govor zastopnika Nj. Vel. kralja Za njim je povzel besedo povelj. 3. ar- , in dali ste ker^ pTe^toa mijske oblasti general Nedič,_ki je izvajal: ™ ^ko ^Ina zivlj.£ £> žrtvovane za svobodo, srečo in dobrobit junaki! Ko so 1. 1914. zvonovi pozivali ljudi, da je domovina v nevarnosti, ste vi. prešinjeni ljubezni krenili na bojne poljane hkratu s svojimi brati na severu in iz Šumadije. Vaši junaški podvigi pod okopi Beograda, despotskega Smedereva. Krvavega Mačkovega kamna in Guzle, ponosnega Kajmakčalana in bitoljskega mesta so ovekovečili vaša imena, Vi ste tedaj kakor ved no pokazali, da domovino ljubimo nad vse. Napojili ste s potoki svoje krvi to mu-čeniško zemljo, ki ji je vsaka ped zgodovina. Ravnali ste se po tistem svetem rimskem izreku: Mi nismo rojeni zase, temveč za domovino. In položili ste mnoge žrtve. vseh nas, smo se danes poklonili Gospodu Bogu. Klanjam se jim kot Tfveljnik 3. ar mijske oblasti, poz dravljaoč jih ».spoštovanjem. s hvaležnostjo, s ponosom in z zaobljubo. ki jo vsi polagamo: Za svojega življenja hočemo se vedno vesti tako. da bomo vredni vaših žrtev spominjati se vas hočemo, dokler bo> solnca in meseca in našega junaškega naroda. Ma-va vam! Hvala vam! Govoru zastopnika Nj. Vel. kralja so sledile navdušene ovacije, ki se dolgo časa niso polegle. Izjave starih bojevnikov PO govoru poveljnika 3. amrijske oblasti je povzel besedo predstavnik vardarskega pešpolka kl je izjavil: Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Var-dfirci, prvi rekruti iz nekdanjega vardarskega pešpolka, so se danes vnovič razvrstili v vojaške vrste in se zavedajo zgodovinskega pomena tega dne. Vardarci, potomci tisti slavnih vitezov iz Skopi ia carja Dušana, iz Kratova despote Olivera, iz Kuneva despota Dejanoviča in iz vedno borbene skopijanske Cnie gore izjavljajo sedaj kakor pred 20 leti, da so vedno pripravljeni v službi svojega vehke-ea kralja in svoje velike domovine Var-SrcT prekaljeni v ognju in slavi pri des- potskem Smederevu, proglašajo vsem, da so meje zemlje, ki so jih ustvarili s svojimi življenji in s svojo krvjo, svete ln nedotakljive, da je vse ozemlje današnje kraljevine Jugoslavije enotno in nedeljivo in da so tu, da po potrebi iz svojih teles vnovič zgrade trdnjavo na meji. Vardarci se dobro spominjajo četniških dni pri Celebaki, Taborovcu, Guglini, Pasiljani in Tanišu ko so ob gorskih potokih in hudournikih umirali neznani junaki v uporni borbi za svobodo, za svojo čast in za svoj ponos Nobene žrtve niso bile prevelike in prehude ko jih je bilo treba položiti za veličino domovine in za mir svojih ognjišč. Pripravljeni so zdaj kakor včeraj, da jih vnovič polože. Vardarci, nekdanji branitelji prestolnega Beograda, izjavljajo, da so pripravljeni. Nato je povzel besedo polka Stipa nekdanii "krut Jovan Amautovič Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Bregalničani, prvi rekruti nekdanjega bregal-nlškega pešpolka, se z vsem navdušenjem pridružujejo svojim tovarišem z Vardar-Ce so bili valovi te svete reke pogosto SotS m krvavi, pa je Bregalnica tekla še pogosteje rdeča kakor iz odprte žile. 9 Bregalničani, potomci vojvode Hrelja, vedo, kaj je borba. V borbah so bili prekatni v jeklo. Ponosni so, ker so v bo -S za lobodo to^ehčino^ pred 20 teti bih £Sh ob imenih SSnTgT^čkovega kamna, Krupnja in Guzve. Bregalničani so še danes pod orožjem. Zanje borbe še vedno niso prenehale, ker oni prebivajo na meji in ker nosijo na svojih wtih in poljih, ko orjejo svojo plodno zemfjo puške v rokah, da lahko branijo svoio grudo pred tistimi, ki čakajo onstran m™je, polni zavisti in mržnje da bi So ^Sdli v našo mi mo veliko ta lepo domovino Bregalničani javljajo da so pripravljeni in da čakajo zapovedi. Za njim je izpregovoril Dimitrije Dur dievič zastopnik rekrutov kosovskega sreza Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Kosovel, prvi rekruti kosovskega pešpolka, S vsebi ne le tradicije kosovski vitezov. temveč tudi tisti plamen, ki se je odlikoval pri obrambi Beograda v požaru in ognju Seveda so vedno malo govorili, so pa vedno pripravljeni za delo in zato se tudi sedaj brez pomišljanja pridru^e o svojim tovarišem z Bre*a1nice in Vardarja ter izjavljajo kratko in po vojsško: Pripravljeni smo in čakamo zapovedi. Za njim je govoril Obrad Jukanovič iz Sevnice kot Zastopnik rekrutov bitoljskega polka Gospod odposlanec Nj. Vel. kraljai Bi-toljci prvi rekruti nekdanjega bitoljskega pešpot zbrani iz Prilepa kraljeviča Mar-^ K _ . ._ Ir-iar le VPdCO OO- neprijatelj ln naj mu bo glas junakov t Vardarja, z Bregalmioe, z Ibarja, s Koso-vega, izpod Kajmakčalana krepak poadrav io opomin. Vaše besede »o težke t zgodovini, ker ste jib ierekli vi, najvrednejši z našega juga, vi prekaljeni in očiščeni v ognju vojne, vi bojevniki, ki ste tennelj te države. Bojevniki Južme Srbije! Kot eden izmed tistih, kd so imeli srečo, da so bili starejši po činu, toda tovariši po srcu leta in leta v bojih z ramo ob rami z vami, tedaj, ko smo se borili na tleh severne Srbije, im tedaj, ko se je prelivala kri za naša ognjišča — kot vaš tovariš sem z vami delil im trpel. Ln zato vas pozivam, da ne pozabite teh besed, kd ste jih sedaj izgovorili, ko pred vsem svetom še enkrat svečano prisegate, da Je nezlomljiva vaša volja im odločnost, da ostane tisto, kar ste s svojimi žrtvami ustvarili, nedotaknjeno, dokler živi naš rod. Bojni tovariši! Dvignite kvišku svoje roke, napmite prša in izrecite odkritega srca zavestno z memoj te svete besede: Prteežemo na Boga očeta, na Boga sina, Jecusa Kristusa in Boga svetega Duha; prteežemo na svoj obraz lm v srečo ognjišča svojega, da smo vedno pripravljeni najdaljevati začeto delo, da ohranimo varnost današnjih meja kraljevine Tugoela-vije nedotaknjeno, da za kralja lm domovino vedmo prelijemo tudi poslednjo ^aip-ljo krvi. Prteežemo, da hočemo vedmo ostati, kakršni smo bili: neomajni do oeprijatelja drzni v bojih, brezobzirni pri čuvanju tistega, kar smo si pridobili na krvavih bojnih poljanah. Prisežemo, da Je naša sveta beseda sveta, tako nam Bog pomagaj, amen! Bojni tovariSi! Presunje® od te vaše prisege in srečen, ker čutim dame«, da zopet stojim z vami, bojevniško, z ramo ob rami kakor pred 20 leti, vas ob sklepu te vaše veličastne proslave, ki jo bo zabeležila zgodovina, pozivam, da še enkrat pozdravite svojega vrh vcega pov a ki vas je vedmo znal navdušiti, in da greste nevadržmo naprej, s trdno voljo in vero v uspeh našega naroda, v sdjajno bodočnost naše velike domovine. Pozivam vas, da svojega vzvišenega voditelja pozdravite na koncu svoje prisege iz vsega srca s trikratnim vojaškim: »živel Nj. Vel. kralj Aleksander i.« Kakor vse druge, je tudi ta govor sprejela množica z ogromnim navdušenjem in ovacijami kralju in Jugoslaviji. S tem so bile glavne svečanosti zaključene. Ob 12.40 so priredili skupni obed na prostem. Ljudje so veselo vrveli m navdušeno hiteli na dirkališče, kjer se jih je zbralo okoli 10.000. Okoli 17. se je ob nepopisnem navdušenju začela pomikati povorka gostov proti postaji, odkoder so se z raznimi vlaki odpravljali bojevniki in gostje domov. Skoplje je danes v edinstveni svečanosti in ljubezni sprejelo svoje goste, obsijalo jib je s solnčnimi žarki lepega južnega dneva. Danes je bil veličasten dan, ki bo ostal neizbrisno zapisan v zgodovini legendarnega juga. Radostno razpoloženi gostje, ki so bil povsod predmet velike pozornosti in iskrene ljubezni, so se kar težko poslavljali od domačinov. Po končanih svečanostih je predsednik vlade Uzunovič z ministri in drugimi odličniki odšel po skopljanskih ulicah, kažoc veliko zanimanje za razvoj in napredek zgodovinskega mesta. Meščani »o predsedniku vlade priredili prisrčne ovacije. Sklad za deco padlih borcev Podpredsednik beograjske občine Vasa Uzarevič ie v imenu beograjske občan« izročil 20.000 Di,n. da se ustanovi sklad za podpiranje dece tistih borcev iz Južne br-,biie, ki so padli v bojih pri Bogradu. U tem bo sestavljen poseben pravilnik. Borba za Posaarje Nedopustna propaganda nemških nar^fdh socU^tov Pritožba predsednika posaarske vladne komisije ženeva, 15. aprila d. Predsednik vladne komisije za Posaarje Knox je poslal glavnemu tajniku Društva narodov poročilo, -------- -, . . „ , po katerem narodni socialisti v Posaarja ka, z Babune in Prisapa, kjer je vedno po £ nadalje terorizirajo prebivalstvo, da bi kala junaška puška, iz junaškega Pereča, Q ^ ^ Nemčij0 ugoden izid plebi- kjer ustaški plameni niso nikoli ugasnili, iz Ohrida župana Grope, iz Devra Dušma-novih vojvod in iz mučeniškega Bitolja samega vedo bolje kakor vsi, kaj je svoboda in kako sveta je naša današnja meja, kjer imajo vsak dan pred seboj in pred svojimi očmi legendarni Kajmačkalan, či-ear vrh Je svet naši nacionami zavesti in vsem našim junakom. Bitolj in njegova okolica sta se seznanila z vsemi strahota sclta Knox poroča med drugim, da sta vodja razpuščene posaarske ljudske stranke Herman Rochling ter vodja >Nemške fronte« Peter Kiefer sporočila posaarski komisiH osnovanje nove »Nemške fronte«, v kateri bi bile združene vse politične frakcije, ki streme po povratku Posaarja k Nemčiji. Oba voditelja nemških nacionalistov v Posaarju sta zagotovila Knoxu, da bo nova »Nemška fronta« spoštovala mi vojne. Tu so divjali požari, uničevanje ^ ln ^e. Knox ju je opozoril, da bo vsega Tu je bilo veliko umiranje ne le v po^He prispela kmalu Komisija za pri- borcev samih, temveč tudi njihovih žen n o leblsclta w bo ugotovila, kakšne otrok. Prav zaradi tega, ker so položili £ropagandne metode se morejo dovoliti največje žrtve na bojnih poljanah, na sa- plebiscitom, ter je pozval Kieferja in mih pragovih svojih domov, kjer je bil ob- naj se vzdrži »Nemška fronta« enem tri leta prag naše domovine, so je- y8ake hrupne propagande, ki bi mogla kr- kleno odločeni in moške volje, da prvi po- gltj javll1 red Kljub obljubi, da se bodo lete v nove borbe, ako bi bile potrebne za j ^ tem nasvetu, je »Nemška fron- svobodo za mir in za veličino naše domo- t&< ričela takoj obsežno kampanjo, v ka- vine. Mirni ln pripravljeni čakajo na pove- terf gQ hodiU njenj pristaši od hiše do hiše lje svoie?a vrhovnega poveHnika In ga po- ter p^v^ ljudi, naj podpišejo obvezno zdravijalc z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. I te;,av0 da bodo delali z vsemi silami za uspeh »Nemške fronte«, katere naloga je kralj Aleksander! Nato Je izpregovoril zastopnik rekrutov ibarskega polka Gospod odposlanec Nj- Vel. kralja! Ibar-ci, prvi rekruti ibarskega pešpolka, zbrani £ Nemanjinega rasca, iz junaškega Huma, župana Miroslava in z Ibarja, kjer so zadužbine kralja Stevana Prvovenčane-ga in vseh Nemaničev. kjer so spominki stare slave veličine pa tudi stoletnih borb za svobodo se pridružujejo z besedami in dejanji svojim tovarišem z Vardarja, Bre-galnice in 9 Kosovega. Ibarci vedo prav dobro za dragoceno ceno današnje svoje svobode in sreče. Zavedajo se, da je lažje braniti in ohraniti, kakor ustvarjati. Zate so kakor nikoli odločen' in pripravljeni. Izjavljajo, da čakajo n? povelje. Svečana prisega zvestobe , ~ ; ^t^ Naposled je povzel besedo član javnega < a, M njegov povratek v odbora in predsednik bojevnikov-častnikov kerje^e ^ ^ ^ a { vehko združiti vse skupine, ki žele, da bi Posaarje pripadlo k Nemčiji. Ta propaganda ie vsekakor identična s predčasnim javnim glasovanjem za Nemčijo in zaradi dosedanjega terorja narodnih socialistov ki že v polni meri obdelujejo prebivalstvo, so se mnogi čutih prisiljene podpisati ome-nieno izjavo. Predsednik vladne komisije Knox Je protestiral, češ, da taka propaganda ni združljiva z načeli svobodnega, tajnega in odkritega plebiscita, kampanja pa je bila šele ustavljena, ko je bilo to predčasno glasovanje popolnoma izv«3eno Knox ugotavlja v svojem poročilu, da je ta nedovoljeni korak »Nemške fronte« že dosegel svoj cilj, ker je porabila vsa sredstva za pospešitev svoje akcije. Samo * Saarbrilcknu so osnovah 17. marca 827 uradov »Nemške fronte«, iz katerih so njeni člani telefonirali na vse stram. da bi prebivalci podpisali izjavo za povratek Po-saarja k Nemčiji. Pri tej akciji so sode-lovali tudi državni in občinski uradniki ter celo nameščenci vladne komisije za Posaarje Predsednik vladne komisije opozarja 'v svojem poročilu svet Društvana-rodov, da je »Nemška fronta« že sedaj « tem svojim manevrom kompromitirala svobodni. tajni in odkriti plebiscit, kl se Ima Izvršiti leta 1935. Ozadje zarote v Rumuniji Bukarešta, 15. aprila, č. Notranji minc-ster Jon Incules je dopisndku .Internatonal News Service« izjavil o zaroti rumunstm častnikov proti kroni in režimu: »Gotovo ie. da gre pri tej zaroti za osamljeno akcijo manjše skupine liuda, nezadovoljnih častnikov in civilistov katerih pokret se alti od daleč ni razširil na večie mase liudstva, kakor so trdili nekateri tuji listi.' Zarota ie bila poleg vsega zasnovana na naravnost otroški način, tako^a ji ni mogoče pripisati nrkakega resnega pomena. Polkovnik ^ staš Nj. Vel. kralja že v kralj še 1 inozemstvu, i« menil, da ima Stanislav Krakov, ki je dejal: Bojni tovariši! Naj naš neprijatelj odpre oči in naj vidi to vašo silno urejenost vojaških čet! Naj neprijatelj odpre ušesa ta sliši te moške odločne bese'e vas vseh, ki ste vedmo bili naša moč naš peno«, toi ste vredmi svoje Junaške četa ške vstaške ln vojaške preteklosti Bojrr tovariši! Naj te vaše besede kakor grom lz vaših ust čuje vsa naša država ta na; bo balzam vsem. katerih volja Je bolna: naj bodo buditae za vse. ki so nacionalno zaspani; naj t*>do vzpodbuda vsem W dvomijo; naj bodo nagrada tistim, ki ve rujejo. Naj čuje te vaše besede tuvi ostal samo še ročaj v roki. Mladi ropar jo je nato jadrno ubral proti železniškemu nasipu in izsrinU. Salbacherjeva je imela v torbici zlato verižico, nekaj denarja, žepni robec in več drugih malenkosti. Policija je davi prijela nekega mladega fanta z Grosupljega, kj je osumljen roparskega napada, a mu doslej niso mogli še ničesar dctaaizati. Nesreča na žični ograji Popoldne je bila reševalna postaja pozvana na pomoč v Šiško. Marijan Rogl, sin dimnikarja iz Šiške, je hitel čez železniško progo, a ko je hotel čez žičnato ograjo, se mu ie žica za+akniJa za nogo in je dobil nevarno rano. Reševalni avto ga je pripeljal v bolnišnico. Proslava sv. Janeza Boska na Rakovniku pri Ljubljani Glavne cerkvene svečanosti sta (»pravila kardinal dr. Hlond in nadškof dr. Jeglič — Velika procesija Ljubljana, 15. aprila. Včeraj in danes je LjuEIjana na slovesen način proslavila proglasitev Janeza Boska za svetnika. Cerkvene svečanosti so se pričele že v sredo s tridnevnico na Rakovniku, kjer je sedež našega salezijanskega reda, katerega ustanovitelj je sv. Janez Bo-sko. Snoči je bila slavnostna akademija v veliki dvorani hotela Uniona v navzočnosti kardinala dr. Hlonda in nadškofa dr. Jegliča. Unionska dvorana je bila polna, akademijo pa je prenašal tudi radio. Navzoči so bili tudi ban dr. Marušič, komandant dravske divizije general Cukavac, ljubljanski župan dr. Puc, škof dr. Njaradi iz Kri-ževcev, rektor univerze dr. Slavič. konzularni zbor itd. Spored akademije so oskrbeli skoro izključno salezijanci sami in njihovi gojenci z Rakovnika (pevski zbor, orkester, deklamacije itd.). Davi ob osmih se je slovesnost nadaljevala na Rakovniku s pridigo o Janezu Bo-sku. o njegovem delu in veličini. Pridigal je prost g. Nadrah, ki je namenil svoje besede predvsem mladini, kateri je tudi Janez Bo-sko posvetil vso svoje življenjsko delo. Mašo je nato daroval kardinal dr. Hlond. ki je po opravilu obhajal mladino. Vsa cerkev, predvsem pa glavni oltar in stranski Boskov oltar, ki so ga napravili rakovni-ški gojenci sami. so bili nrav lepo okrašen: z zelenjem. Stene ob Boskovem oltarju so bile prevlečene z rdečo svilo in okrašene s cvetjem. Glavna cerkvena slovesnost ^ je bila ob 10. dopoldne. Slovesno pontifikalno mašo je daroval nadškof dr. Jeglič ob asistenci kardinala dr. Hlonda. Tej slovesnosti so razen številnih cerkvenih dostojanstvenikov prisostvovali tudi ban dr. Marušič, poljski generalni konzul dr. Fiedler-Alberti iz Zagreba in rektor univerze dr. Slavič. Pri maši je pod vodstvom dr. Grzinčiča pel zbor gojencev, ki šteje 130 članov. Slovesnost je trajala skoraj do poldne. Ob 'pol 1 se je v veliki obednici zavoda vršil obed, na katerega so salezijanci kot prireditelji proslave povabili dolgo vrsto cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov in predstavnikov javnega življenja; med drugimi so se skupnega kosila udeležili kardinal dr. Hlond, nadškof dr. Jeglič, škof dr. Njaradi, ban dr. Marušič, rektor dr. Slavič, člani kozularnega zbora, upravnik policije Keršovan, sreski načeinik ZnidaršiJ itd. Med obedom je salezijanski inšpektor dr. Walland sporočil zbranim odličnikom, da sta bili s proslave odposlani udanostn-brzojavki sv. o< etu v Rim in Nj. Vel. kn-l;u AiCksan^ru I. Dasi je bil že pri dopoldanskih cerkvenih opravMih izrrdno velik obisk se je popoldne na Rakovniku in po bregovih okrog cerkve in zavoda zbrala še vse večja množica občinstva iz Ljubljane in okolice. Ob poti, ki drži od Dolenjske ceste do cerkve, se je naselila dolga vrsta branjevcev, ki so razpeli svoje šotore in pričeli prodajati različno božjepotno in drugo blago. Izredno lep in topel dan je privabil iz mesta tudi mnogo tistega občinstva, ki sicer bolj po-redkoma sodeluje pri cerkvenih svečanostih. Ob pol 4 je imel stolni pridigar kanonik g. dr. Opeka pridigo, katero so številni zvočniki od cerkve prenesli tudi med množico, ki se je nabrala po bližnjih travnikih in bregovih. Po pridigi se je razvila velika procesija, v kateri sta bila med drugimi cerkvenimi predstavniki tudi kardinal dr. Hlond in križevski vladika dr. Njaradji, ki je nosil relikvije sv. Janeza Boska. Procesija se je z Rakovnika pomikala po Dolenjski cesti čez železniško progo ter po Galjevici in Orlovi ulici nazaj na Dolenjsko cesto in Rakovnik. Za cerkvenimi dostojanstveniki so trije pari belcev na zeleno okrašenem vozu vozili kip sv. Janeza Boska, ki bo v spomin na te slovesne dni stal na svojem oltarju v cerkvi. Mariborski dogodki Maribor, 15. aprila. V sofooto zvečer je sklicala podružnica Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje ki je bilo zelo obiskano. Poročali so rajzini govorniki o stanju podpornega fonda Društva železniških delavcev m uslužbencev v Mariboru. Navzočni zborovalci so energično protestirali proti gonji marksističnih železničarjev, ki se protm-jo, da bi društvo pTešlo v samoupravo. Govornilki &o ponovno obsodili nekorektno poslovanje bivše uprave društva, zaradi katerega je bilo društvo že pred petimi leti razipužčeno in dobilo komisarja. Z zagotovilom, da bo banska* uprava potrdila zadnje volitve delegatov za občni zibor društva, so se zborovalci mirno razšli. Danes dopoldne pa je v mali dvorani Narodnega doma polagalo obračun svojega dela pevsko društvo »Jadran«. Zbor, ki ga je vodil agilni predsednik dr. Josip Beo-goč, je bil obiskan kakor redkokdaj Udeležili so se ga pa tudi zastopniki drugih društev, med njimi predsednik »Nanosa« Marino Kralj, in predsednik kluiba »Meja« dr. Irgolič. Iz poročila tajnika Josipa Bratoža je razvidno neumorno delovanje društva, ki je posvetilo lani vse svoje sile naradnoobranubneanu delu in je s svojo pesmijo podžigalo narodno zavest na naši severni meji, ki je prepuščena sami sebi in se pogreza v narodno mlaonost. »Jadran« je bil prvi med številnimi narodnimi organizacijami, ki se ie lotil tega težavnega dela in doee-zal prav lepe uspehe. Lani je priredi.o društvo štiri lastne dobro uspele nastope, sodelovalo pa je pri 21 prireditvah drugih društev. Društvo je vrmlo tudd podrobno kulturno delo in pomagalo primorskim beguncem. Z društvom »Nanos« je ibtto v najtesnejših stikih. Ker se je dosedanji predsednik dr. Bergoč, katerega zasluga je, da se je društvo povzpelo na tako višino, zahvalil za predsedniško mesto, Je bil izvoljen za predsednika dr. Slavko Fornazarič na čelu starega odhora z manjšimi iziprememibajmi. Popoldne je bilo na Temnem veliko zborovanje obrtnikov, ki ga je sklicalo Udruženje obrtnikov i& Okolico Maribora. Zborovanje je bik) v šabelovl gostilni in so na njem razpravljati o raznih aktualnih zadevah, ki tarejo naše obrtnike. Sprejete so bile tudi resolucije, ki bodo poslane odločilnimi či-niteljem. V soboto pa so imeli obmejni organi pri &t. nju dloiber lov. Ze dalje časa so sumili nekega posestnika iz št. Ilja, da je tihotapec in da tihotapi saharin. V soboto &o ga zasačili, ko Je peljal iz Avstrije v pekovskem košu 37 kg saharina, vrednega nad 50.000 Din. Saharin so zaplenili, posestnika so pa prepeljali v Maribor ln ga izročili tukajšnjemu carinskemu oblastvu Nova solarna v Ulcinju Dasi ima na«a država nad tisoč kilometrov morske obale in poleg tega tudi dva rudnika kamene soli. smo vendar morali vse doslej uvažati veliko količino soli iz inozemstva, ker domača produkcija ni zadostovala Imeli smo namreč samo dve solarni in sicer na Pagu in v Stonu ki pridelujeta največ 10 do 12.000 ton morske soli na leto. kar pa je daleč premalo za našo porabo. Da bi se skrčili izdatKi za potrebščino, ki si jo moremo v izdatni količini pridelati doma, in da bi imelo pri tem zaslužka lepo število naših delavcev, se je monopolska uprava odločila za zgradbo velike najmodernejše urejene solarne v uleinjski okolici ob »Zogajskem blatu«. Dela za novo solarno so se pričela že leta 1927 in so v 6 letih toliko napredovala, da bo solarna dovršena že proti koncu aprila ali pa v začetku maja letos. Nova solarna obsega 841 ha površine ter je razdeljena na 4 izhlapevališča s 103 bazeni. Solarna se napaja z morsko vodo iz Zo-gajskega blata, notranjega slanega jezera, ki je v zvezi z odprtim morjem. Kakor se računa, bo solarna dajala na leto do 50.000 ton soli, s čimer bo v polni meri krita vsa naša potrebščina in se bo tako uvoz soli iz inozemstva lahko ustavil. V državi bodo ostali lepi zneski, ki so se doslej plačevali za uvoz soli. Nova solarna bo pričela poslovati že meseca maja in v dobrih dveh mesecih v dobi tako zvanega »nasada« se bo pokazalo precej točno, kolik bo njen pridelek. Trajanje »nasada« je seveda v glavnem odvisno od vremena, kajti čim bolj greje solnce. tem hitreje izhlapeva morska vo-da. >_____ človek in dom vili »ŽIVLJENJE IN SVET«. V tej nibrild poročajo strokovnjaki in strokovnjakinje o umetnosti, kako se s skromnimi »redstvi uredi okusno, udobno in lepo stanovanje, M pomeni pol življenja. Poleg tega prinato obilico praktičnih nasvetov za vsakdanjo uporabo Naročite — eita\te »LJUBLJANSKI ZVON" Trikratna zmaga JNS v litijskem srezu Pri včerajšnjih ponovnih volitvah v občinah Šmartnem pri Litiji, pri Sv. Križu nad Litijo in na Polšniku so volilci privedli svoje občine v tabor vsedržavne nacionalne misli Litija, 15. aprila. V Litiji, na sedežu sreske JNS in sreskega načelstva, je bilo danes ves dan zelo živahno. Kljub lepemu sončnemu pomladanskemu dnevu večina naših tržanov ni odšla nikamor ali pa le na krajše izlete v okolico. Vsa javnost je namreč stala pod vtisom volilne borbe za naše tri občine Šmartno, Sv. Križ in Polšnik, kjer so bile lanske občinske volitve zaradi, nekaterih malenkostnih formalnih zadev razveljavljene. Na celjsko upravno sodišče so se namreč pritožili proti volitvam iz vseh treh občin člani opozicijskih punktaškčh list, ki so v svojih pritožbah navajali domala razne izmišljene nepra-vitaosfci in sploh goro-stasnosti največjega kalibra, zaradi katerih so zahtevali ponovne volitve. Oblast jim je ugodila; današnji dan pa jim je prinesel blamažo, fekršne morda nikoli niso pričakovali. Za današnjo bitko so se pripravljali dolge mesece z vsem svojim volilnim apa- ratom, ki pa jim je prinesel popoln polom. Zato je vsa naša nacionalna javnost navdušena nad krasno zmagoslavno nedeljo. V srezu se ie mudil ves dan tudi naš narodni poslanec Mravlje, ki je večkrat obšel vse navedene tri postojanke. Volilni rezultat Je naslednji: V Šmartnem je bilo volilnih upravičencev 933, glasovalo pa jih je 776. Lista nosilca Strmana (JNS) je dobila 406 glasov, opozicijska lista Drčarja pa 370 glasov. Lista župana Strmana ie dobila na ta način 20 odbornikov, Grčarjeva pa 4. Na Polšniku je bilo volilnih upravičencev 530. glasovalo pa jih je 427. Za listo Po-gralca (JNS) je bilo oddanih 242 glasov, za opozicijsko listo Štempiharja pa 185 glasov. Pri Sv. Križu je bilo volilnih upravičencev 757, glasovalo pa jih je 470. Lista nosilca Božiča (JNS) je dobila 258 glasov, opozicijska lista pa 232 glasov. Zdravstveno stanje v rudniški občini Zagorje, v aprilu. Z rastočo brezposelnostjo, ki zaposluje obširen skrbstveni aparat, gre roko v roki intenzivno delo za zdravje občanov, pri dosti manjšem aparatu in gmotni moči. Kvarne posledice manjšega zaslužka in brezposelnosti se odražajo v zmanjšanem konzu-mu življenskih potrebščin in pomanjkanju denarja za zdravljenje, zaradi česar polagoma, a dosledno propada narodovo zdravje, kar pa je šele začetek pogubnega vala, ki prihaja. Večina zdravstvenega skrbstva se mora omejiti na posvetovalni boj, ugotavljajo se bolezni, oboleli ljudje zvedo, da so zapisani smrti, ako se ne zatečejo v draga zdravilišča ali če si ne morejo kupiti vsaj cenenih zdravil, da ne govorimo o dragih specialitetah. Ljudje že ne kupujejo skoro nobenih zdravil več, apatično prepuščajo sebe in družino dobri usodi in hirajo brez upanja, smrti v naročje. Ne obiščejo zdravnika, kadar ga je treba plačati, ker ne premorejo denarja za kruh, ki naj jih reši pred smrtjo od lakote. Socialni urad išče in najde potov, da jim tega slednjega ni treba, a za zdravljenje ne ostane nič; in kar je najbolj tragično: človek nima časa za bolovanje, ker se mora do zadnjega gnati za koščkom kruha. Bolezen ga vrže šele, ko so mu pošle vse moči. In potem navadno ne vstane več. Vse naloge zdravstvenega značaja, ugotavljanje, nasvete in predpise, zaščitno in ambulantno zdravljenje itd. vršita v občini banovinski zdravnik dr. Slavko Grum in zdravnik bratovske skladnice dr. Tomo Zarnik, s pomočjo treh sester in šestin babic. Na razpolago je lepa izolirnica (16 postelj s kopalnicami. 2 usmiljenki) in zasilna bolnica bratovske skladnice (6 postelj", 1 civilna strežnica). V Zagorju sta zoboteh-niški atelje (2 pomočnika) in lekarna. Pro ti tuberkulozni dispanzer v Trbovl jah ugotavlja pljučne in druge bolezni tuberkuloz nega značaja ter predpisuje nego. lamKaj zaposleni dr. Prodan sprejema enkrat tedensko in mora v 2 do 3 urah pregledati 100 do 150 ljudi. Za vse ogromno delo ima na razpolago zaščitno sestro, ki dela obiske na domu tudi v naši občini. Razumljivo, da Evgen Demetrovič f Zagreb, 15. aprila, č. Snoči so našli v stanovanju v Gajev* ulici št 2 mrtvega znanega novinarja Evgena Demetroviča. Zve-čer ob pol 10. se je namreč vrrnla v Zagreb iz Rogaške Slatine njegova ženaJelaca, s. ga je našla mrtvega v postelji- Pokrova soproga je odpotovala iz Zagreba na velikonočno *)boto v Rogaško Slatino kier se je mudila ves čas z otroku P!ske in mednarodne tekme. Načelništvo je dalje sklenilo, da se bo od 20. t. m. dalje skupno vadilo v Ljubljan< prvih 11 tekmovalcev in br. Vilič, od kate" r h se bo p o ti in izbrala v\.-.* 5 tekmovalcev in 2 namestnikov, ki bo odšla na mednarodno telovadno tekmo v Budimpešto. Izbirne tekme so vsekakor pokazale, da razpolaga naše Sokolstvo s prav dobrim te-lOiadiini materialom. Živahen tujski promet se nam obeta LJubljana, 15. aprila. Včeraj se je vršila v palači Ljubljanske kreditne banke seja funkcionarjev Zveze za tujsk, promet in raznih drugih tujskopro-metnih interesentov. Iz razgovorov, predlogov rn sklepov izhaja, da se tuiskoprometni javni delavci z vnemo brigajo za napredek slovenskega tujskega prometa. Tujskoprometna sezona se bliža ln obljublja posta tj letos navzlic krizi prav v Sloveniji kaj živahna. Poroki za to so sistematično propagandno delo naše Zveze za tujski promet, naši prelepi kraja sami po sebi m pa naša nizka valuta. Na seji se je razpravljalo o ukrepčh, ki jih je treba storiti v propagandne svrhe, kakor tudi o upih, ki se obetajo v letošnji sezoni. Podano je bilo tudi poročilo o pogajanjih. ki so pravkar v teku med našo državo, in Nemčijo. Pogajanja potekajo ugodno. Ce se sprejmejo predlog? Jugoslavije, lahko pričakujemo v letošnji sezoni orav obilen poset nemških gostov. Razgovor pa je bil tuda o zelo ugodni tujsko-prometni konvencija z Madžarsko, s čimer bodo pridobili naši tuiskoprometni kraji na Gorenjskem, zlasti pa naše največje zdravilišče ia kopališče Rogaška Slatina, ki bo spet imela stalen kader gostov. Zastopniki našiih zdravilišč in kopališč so izjavljali, da prihajajo dnevno mnogoštevilna vprašanja in prošnje za doposJanje propagandnega materijala tako od privatnikov kakor tudn od raznih propagandnih pisarn po svetu. Na. ček v tem pogledu je Nemčija. Zveza izda že v teku aprila obširno in lepo brošuro v nemškem in srbohrvaškem jeziku, ki jo bo krasilo nad 60 lepih slik. po večini še neobjavljenih. Veliko število teh brošur bo razposlano po Nemčiji. Zveza ponatisne obenem tudi svoje zložljive brošu-rice v 8 jezikih in še posebej v esperantu. V tujimi se bodo vršila tudi predavanja o lepotah naše ožje domovine in se bodo predvajali tudi naši najboljši filmi. Stavil se je dalje predlog, naj naša zveza da pobudo. da se sklene tudi z Avstrijo boljša tujskoprometna konvenoija. Pri razpravi o neugodni železniški zvezi Ljubljane s Sušakom, ki ji Je vzrok slabo zgrajena proga od Bubniarcev in pri Trebnjem, so se čuii razni predilogi. Vsekakor pa je treba na teh mestih progo popraviti*, da bi vlatai v splošnem dosegli vsaj 'brzino 60 km na uro, s čimer bi se skrajšala vožnja do Sušaka za 1 uro in 40 minut Zvezi se je priporočilo, da pokrene akcijo in zainteresira za to vse naše javne čin.itelje. Na seji je bil sklenjen oster protest proti temu, da se v naših vagonih, in to ne le v internacionalnih, temveč tudi v domačih, razo besa neka revija, to je »Turisti čk-i Lk>yd«, ki ne zasluži, da jo kažemo tujcem. Ta revija pomeni pravcato siromaštvo v tuj skop rometni propagandi. Pri tem pa se je pohvalno omenila revija »Naša pota«, ki jo izdajata obe na® tuiskoprometni zvezi. Izrazila se je želja, da bi bilo neprimerno bolj na mestu nuditi v vlakih tujcem na vpogled v propagandne svrhe to revijo. Gradbeni in progovsdrževalni železničarji so zborovali Ljubljana, 15. aprila. Ob nepričakovano veliki udeležbi se je danes dopoldne vršil v dvorani OUZD občni zbor odseka gradbene in progovzdrževalne službe UJNZB. Otvoril ga je predsednik g. Jug Leopold, pozdravil zborovalce, za-tetopmka oblastnega odbora Udruženja ju-goslovenskih narodnih železničarjev in bro-darjev g. Rotarja in zastopnika »Jutra«, nato pa prešel na strokovno in socialno stanje progovnih uslužbencev, ki so od vseh strok železniške službe najbolj udarjeni zaradi nedostatnih kreditov. Organizacija je neštetokrat brez uspeha intervenirala. Razmere na progi so vedno slabše. Socijalno stanje delavstva, ki mora kar po pol meseca počivati, gotovo ni zavidno. Predsednik je: nastopil tudi proti brezplačnim dopustom in zahteval za gradbeno in progo-vzdrževalno osobje iste pravice kakor jih imajo uslužbenci pri prometu. Govoril je še o pomanjkljivostih raznih pravilnikov. Pripomnil je, da bi bilo stanje progovnih uslužbencev znatno boljše, če bi se zakoni in pravilniki točno izvajali. Zelo pereče je tudi vprašanje brezplačnih službenih stanovanj, ki so pogosto dražja kakor zasebna. Zelo pohvalno se je izrazil o članstvu, ki se v polni meri zaveda svojih dolžnosti do organizacije, ter ga je pozival, naj se v bodoče še intenzivneje loti dela za dosego svojih socialnih in strokovnih pravic. Sledilo je obširno poročilo tajnika g. Ku-reta, iz katerega je razvidno, da je odbor izkušal rešiti to in ono vprašanje. Tudi tajnikovo poročilo se je gibalo v glavnem okoli nedostatnih kreditov. Da bi se omogočial mirnejša vez med poedinimi vrstami gradbene stroke, je odbor ustanovil referate, tako tehničnega za osebje tehnične stroke, referat za nadzornike pro-govne službe, za progovne čuvarje, za de-setarje, za profesioniste in delavce, za računsko - ekonomsko - administrativno osebje itd. Odbor je v teku lanskega poslovnega leta poskušal doseči izplačilo delavske razlike, izplačevanje mezd profesionistom tudi takrat, kadar vršijo delo fizičnega delavca, nakazilo zadostnega kredita za mez- de in za popravilo stanovanj (upravnih), uvedbo strokovnih tečajev, popravo delovnega pravilnika, podelitev dopustov nastavljenemu Osebju in plačane dopuste pomožnemu osebju, razdelitev potrebnih pravilnikov osebju, ki se pripravlja za izpite, uporabo izplačilnih kuvert, nastavitev osebja s proge v sekcijah in krajevnih skladiščih, priznanje doklad pri delu na progi Zidani most — Zaprešič (nadzornikom in desetar-jem), uvedbo dežurnih zdravnikov, uredba da se omogoči aktivnim uslužbencem zdravljenje v toplicah. Interveniral je proti uki-njenju srezov nadzornikov proge, nastopil je proti preobremenitvi nadzornikov proge z administrativnim delom, proti znižanju potnih pavšalov, izkušal je spraviti v tek zadevo glede pravilnika za službeno obleko in je interveniral naposled v raznih osebnostnih zadevah uslužbencev. Vsa ta vprašanja so še danes odprta in sestavljajo javno delo organizacije. Po teh prvih dveh točkah dnevnega reda je prišlo do besede članstvo, ki je razpravljalo o slabem položaju in zapostavljanju gradbenega osebja, o ukrepih proti počiva-nju dela na progi in proti brezplačnim dopustom delavcev in profesijonistov, o zahtevi po neomejeni izrabi dopustov delavcev, čuvarjev, desetarjev in ostalih uslužbencev gradbene stroke, o sestavi zahtev gradbenega in progovzdrževalnega osebja vseh kategorij, o nastavitvi progovnega ln sekcijskega osebja in o sklepih glede nadaljnje organizacije in taktike. Debata o teh stvareh je bila zelo burna. Posledice zanemarjanja prog so že danes vprašanje javnosti. Ponekod je brzina vlakov znižana od 90 na 50 km. Novi težki stroji v obče ne morejo na progo, hkrati pa grozi skrčenje prometa, ker je starih strojev že precejšnje število neuporabljivih. Proti koncu debate se je k besedi oglasil predsednik oblastnega odbora g. Rotar, ki je navzočim zborovalcem pojasnil nekatera vprašanja glede odsekov in preosno-ve združenja. Pooblaščenec nadzornega odbora je predlagal, naj se odsekovemu odboru da raz-rešnica, ki je bila soglasno sprejeta. Nato so pa sledile volitve, pri katerih je bil lsvo- ljen stari odbor. Zborovalci so se mirno razšli. Zastopani so bili v glavnem delavci, kl zaslužijo 800 do 400 dinarjev mesečno. Najhuje je onim, ki imajo velike družine, a doklad za otroke ni. Do zadnjega časa so delali le 17 dni r mesecu, zdaj imajo 19 delavnih dni. Ta zaslužek ne zadostuje niti za najnujnejše življenjske potrebe. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Frani Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Beograjske stanovanjske razmere Beograd, 12. marca. Majhen toprehod po beograjskih ulicah, kratek pogled po hišnih vratih in oknih v pritličja, pa vidi« in veš, da se bliža pomladni selitveni rok, prvi maj. Ni J& skoraj hiše, kjer bi m m razglašalo: »Stan za izdavanje«. Prvega majnika bomo potemtakem imeli zopet pravo pravcato »preseljevanja narodov« v naši prestolnici In vzroki? Ne, vziak bo tokrat pač skoraj vsepovsod isti. Naša prestolnica je v največji meri uradniško mesto. Uradništvj eo se v novem proračunskem letu skrčili dohodki, pa ie temu treba prilagoditi izdatke, zmanjšati predvsem stroške za stanovanje, poiskati si cenejše. Ker so stanovanja v starih hišah cenejša kakor v novih, se bodo ljudje selili pač najtveč iz novih hiš v stane, seveda pa tudi od dražjega središča proti cenejši periferiji. V Beogradu se }e po vojni zgradilo 19.359 stanovanj, 7933 velikih (tri sobe im več) in 11.426 malih. Gene gredo dan« pri takih velikih stanovanjih od 1500 do 3000, pri malih od 900 do 1500 Din. Za velika stanovanja prihajajo v poštev pač družine, ki imajo nad 4000 Din mesečnih dohodkov m takih je v Beogradu okoli 8600. Na mala stanovanja po teh cenah pa morejo računati družine, ki imajo vsaj 2500 do 3000 Din mesečnih dohodkov, katerih pa je v prestolnici kakih 8400. Za vse ostalo prebivalstvo z manjšimi dohodki pa so stanovanja v novih hišah nedosegljiva. Ce računamo, da živi v prestolnici kakih 13.200 družin z mesečnimi dohodki 1800 do 2500 Din, nekih 20.000 družin s 1000 do 1800 Din in naposled še približno 9500 družin z mesečnimi dohodki pod 1000 Din, mora potemtakem okoli 42.000 družin e približno 170.000 dušami iskati stanovanja v starih hišah. O me Snovanjem v starih hišah, zlasti na periferiji, kjer se najjbožnejši sloj/i prebivalstva stiskajo v nezdravih lesenih ali z blatom zidanih kolibah, gredo od 150 do 300 Dm za >sobo«, ki je obenem tudi »kuhinja«, udobnejšim malim stanovanjem, toda brez modernih pritiklin, od 50o do 700, s modernimi pritiklinami od 800 do 2000 Din. Ce se te cene primerjajo z dohodki družin, ki morajo najemati ta stanovanja, se vidi, da samo majhen del teh družin plačuje samo 20 odstotkov svojih dohodkov za stanovanj?, dočim mora velika večina dajati po 30, 4q in eelo 50 in več odstotkov svojih dohodkov za prazne zidove. Pravilno pa bi bilo samo 20 odstotkov, pač po načelu, da se 60 odstotkov dohodkov troši za hrano. 15 za obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo, 5 odstotkov pa za druge manjše potrebe. Po prijavah hišnih posestnikov se plačuje na leto v prestolnici nekaj nad 657 milijonov najemnine. Lastniki starih hiš, ki jih je 14.237, dobivajo od tega zneska okoli 323 milijonov, 4026 lastnikov novih hiš pa okoli 334 milijonov. Ker vrednost teh 4026 novih hiš znaša okoli 2300 milijonov, se potemtakem. če so prijave hišnih ^posestnikov resnični, v te nove hiše vloženi denar obrestuje povprečno po 14.5 odstotka. Ce se primerjajo celoletni dohodki beograjskega prebivalstva, ki znašajo po povprečni cenitvi kakih 1527 milijonov s celoletnim zneskom stanovaniskih najemnin, s 657 milijoni, se vidi, da mora beograjsko prebivalstvo plačevati povprečno nekaj nad 43 odstotkov svojih dohodkov za stanovanje. Tako mu torej ostane vsega skupaj samo 57 odstotkov za vse ostale potrebe. O? ee vzame 15 odstotkov za obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo ter 5 odstotkov za razne manjše potrebe, mu ostane za prehrano samo 37 odstotkov, namestu pravilnih 60 odstotkov. Beograjsko prebivalstvo se mora potemtakem zato, da more stanovati v ne-modernih. marsikdaj in marsikje oelo skrajno nezdravih, človeku nevrednih stanovanjih, zadovoljevati e povprečno za odstotkov slabejšo hrano, kot bi mu Jo v normalnih razmerah dovoljevali njegovi dohodki. Stare hiše pa so že zdavnaj* pač Se pred vojno amotizirane in dajejo 6edaj sijajno rento, v nove hiše vloženi denar pa se hišnim lastnikom obrestuje povprečno po 145 odstotka! In vsaga tega ne bo izpremenilo majni-gko — »preseljevanje narodov«. 70 moških ur sta izkopala Neznanci so ure zakopali brez srebrnih in zlatih delov — Kje so bile ure ukradene, je še zagonetka Naše Gledališče DRAMA. Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 16. aprila: Koncert zemunskega pevskega zbora. Izven. Torek, 17. aprila: Zaprto. Sreda, 18. aprila: Beograd nekdaj in sedaj. Red Sreda. OPERA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 16. aprila: Zaprto. Torek, 17. aprila: LibuSa. Izven. • Ljubljanska opera. Jutri bo prva repriza Smetanove svečane opere »LibuSe«, ki je | pri premijeri izredno uspela. Pela se bo Izven abonmaja in se sploh ne bo uvrstila v redne predstave. Zato opozarjamo abo-nente prav posebno na to, da uživajo 30od-stotni popust, ako se izkažejo pri blagajni z abonentsko izkaznico. škof] a Loka, 16. aprBa. Včerajšnje sobote šolski upravitelj na Bukovici v Selški doMni Oton Fink ta njegov svak Mirko Blaž pač ne bosta tako hitro pozabila, saj sta našla v bližnjem gozdu ostanke kar 70 moških žepnih ur, ki so zašle tjakaj po vsej verjetnosti v času prevrate, ko so se pomikale velike množice avstrijskega vojaštva skozi Selško dolino proti domu. Upravitelj Fink Je nameraval nagrabiti za šolski vrt nekaj dobre zemlje, zato je šel včeraj popoldne v gozdiček tik za šolo. S seboj je vzel tudi svaka, tako da je šlo delo lepše od rok. Naenkrat pa ej zadel svak z motiko ob nekaj trdega. Pod kopačo je za-zvenelo. Radovedna, kaj prav za prav je, sta hit da kopača odstranjevati ruševino in prst, ta sta na mah zagledala pred seboj celo zalogo raznega kolesja, kovinskih delov ta ostankov ur. Res prav čudna najdba! Icvlekla sta tac zemlje točno 70 ur, ki pa ne predstavljajo nikake vrednosti. Dotičnik namreč, ki je zagrebel vso to ropotijo, je ure popolnoma uničil, ker je iztolked iz arih samo zlate ta srebrne dele s pokrovi, za ostalo pa mu ni bik) mar. Kljub temu, da je minila od prevrata sem že lepa vrsta let, so bili posamezni ostanki ur še kar dobro ohranjeni, zlasti oni, kjer so se tiščale ploščice tesno skupaj. Veliko večino pa je seveda uničil zob časa; rja je temeljito opravila svoje dok). Nenavadna najdba je vzbudila v vasici mnogo pozornosti in se je spočetka domnevalo. da so zanesli ure v Bukovico domači tatovi, kar pa je skoro izključeno, ker o kaki tatvini uir v tako velikem obsegu nd nikomauir prav nič znano. Ce so jdh zagrebli morda avstrijski vojaki, je seveda prav verjetno, da jih niso bili kupili nego Jih kje ukradli. Danes velika premijera družabne drame »Roman ene noči" Gustav Diessl Paul Ketnp RazkoSje, ljubezen, godba, zabava in smeh. Liane Haid Za smeh skrbita Ery Bos ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Predstave ob 4, ta »'/$• Za šahovsko prvenstvo LJubljane Ljubljana, 15. aprila. Ljubljančani so lahko ponosni na svoje šahiste, saj bo jim priborili ponosni na* slov državnega prvaka. Z doseženim prvenstvom pa šahovska sezona še ni pri kraju. Ljubljanski šahovski klub nam je pripravil lepo presenečenje. 2e prihodnjo sreda se bo pričel glavni turnir LŠK, ki bo pa pridobil na pomenu, ker bo z njim o&enem zvezano šahovsko prvenstvo Ljubljane. Na tem turnirju se bo odločilo, kdo je trenot-no najmočnejši šahist v našem mestu. Številne prijave nam pričajo, da bo to eden izmed najmočnejših turnirjev, kar smo jih imeli zadnja leta v Ljubljani. Do-zdaj so se prijavili skoro vsi že zuani »ka-nonic kot Milan Vidmar ml., Ciril Vidmar, Sorli, Furlani, Julij Gabrovšek, Sikošek, Preinfalk in Longer, vsi člani LŠK. Prijavila sta se tudi dva Celjana, ki imata prav tako pravico udeležbe na glavnem turnirju. Zlasti močan igralec je Marek ki si je za časa svojega študija v Brnu priboril v glavnem turnirju drugo mesto. Za drugega igralca Petermana je odbor odločil, da mora odigfati kvalifikacijski mateh s Požarom, ki mu je na ožjem turnirju manjkalo le pol točke, da bi se plasiral v glavni turnir. O kvaliteti odigranih partij bo nato odločil tehnični odbor. LŠK je povabil tudi Šahovski klub Triglav, da prijavi za prvenstvo dva svoja najmočnejša igralca. Turnir bo potem takem zbral vso šahovsko elito v Ljubljani. Za zmagovalce so razpisane lepe nagrade. V Beogradu je prejel zmagovalec 1200 Din, kar je za naše prilike zelo lep znesek. LŠK seveda ne more misliti na take nagrade, bo pa na pobudo svojih prijateljev razpisal za zmagovalce 5 denarnih nagrad, od katerih bo znašala prva okoli 600 do 700 Din. Prvak Ljubljane bo obenem dobil krasen pokal, ki ga je klubu podaril zavod za po-kromanje »Unitas«. Pokal bodo« napravili po načrtu našega mojstra prof. Plečnika. Razpisani sta še dve darili za najboljši partiji. Prvo lepotno nagrado, umetnino slovenskega umetnika, je daroval predsednik LŠK univ. prof. dr. Kasal, za drugo najboljšo partijo pa je poklonil znani založnik »Hrama« Ciril Vidmar lepo kolekcijo knjig. Turnir se bo pričel v sredo. Igralni dnevi so določeni vsak ponedeljek, sredo in petek. Igralo se bo v kavarni Evropi ob 15 ali 20. Cas razmišljanja je 18 potez na uro. kontrola je po štirih urah. Turnir bodo vodili gg. Iskra, inž. Manda in Pevalek. Razsodišče tvorita dr. Bajec in prof. Beraik, mesto cenjevalne komisije pa sta rade volje sprejela velemojster dr. Vidmar in mojster Pire. Sestanek vseh udeležencev bo ▼ torek ob 20 v kavtrni Evropi. Ta dan se sprejemajo tudi zaključne prijave. Prvenstvo Ljubljane bo seveda pobudilo interes najširših krogov in bomo o poteku redno poročali. Za letovanje mladine na Pohorju Maribor, v aprilu. DruStvo sa sdravsH-eno zaSčito otrok in mladine v Mariboru je zborovalo pod predsedstvom generalove soproge ge. Marije Maistrove. Društvo oskrbi je naprave Počitniškega doma pri Sv. Martinu na Pohorju. Gospa predsednica se je spomnila umrlih treh članov odbora gg. Dimnika, inž. Cerneta in Zuraja. Prva dva sta bila soustanovitelja in sograditelja društva in doma in mni posvečala svoje najboljše moči. Ustanovil 'se je »Dimnikov sklad«, od katerega obresti bi se vzdrževal vsako leto vsaj en siromašen otrok brezplačno v Počitniškem domu. Iz tajniškega, zdravstvenega, gospodarskega in blagajniškega poročila je razvidno, da le bilo društvo visoko aktivno. O tem ee more prepričati vsakdo nazorno, kdor si ogleda Počitniški dom po sedanjem stanju ter se zamisli v čase, ko je drjštvo kupilo takorekoč le ševine in skrajno zanemarjeno zemljo. Pogled na izredne sadove požrtvovalnega dela je vsem činiteljem gotovo najboljše zadoščeni«. Počitniški dom Je namenjen zdravstveno slabotnim otrokom predvsem iz socialno šibkih družin. V času bivanja v domu je preskrbljeno v polni meri, da se otroci okrepe telesno in da se jim dvigne odporna sila za obrambo pred boleznimi za čas zimskih mesecev, ko žive v slabih prilikah. Poleg zdravstvene okrepitve stremi ustanova, dati otrokom tudi razvedrila, učvrstiti v njih ljubezen do narave, dobrega tovarištva in lepih zdrastvenih navad. Dom je danes tako izpopolnjen, da nudi vsega tega v izobilju in uspehi eo iznenadltivi. Bledi, šibki otroci brez volje za igro, brez ljubezni do narave, apatični, brez apetita. se takoj po prihodi v dom razžive, apetit poslane nenasiten, lica vzcveto in ni nič čudnega, da v teh pičlih 4 tednih pridobe do 5 kg na teži. Higienske prilike v domu so brezhibne. Vode je v izobilju, tako pitne z vodovodne napeljave, s katero je preskrbljen vsak objekt, prhe, kadna kopel in odprt plavalni bazen. Zdrave m obilne hrane je na razpolago v petih dnevnih obrokih. Vsaka 15 do 20 otrok broječa skupi?« ima stalno svojega voditelja in vzgojitelja. Zdravnik Je bil tudi v pretekli seDa^« Je odgovoril, »saj san Jo vtaknil v zemljo«. Vzel sem Skotfko iz akvarija in Jo približal organu, ki nsm sliži za dognanje raznih vonjev. !fi bilo nijprijetnega vonj?, kakor ga občutiš pri mrtvih Školjkah in polžih. Zdai mi je postala reč jasna. Začetnik Je izvlekel ia blaga Se davno mrtvo Školjko. Lupini sta se nafpolnili z zemljo in vnanji pritisk peska in blata je. lupini spet zaprl. Take školjke vidimo na Barju često; pezrfiir-ki se zanje ne zmenijo, ker potrebujejo žive Školjke za svoje ikre. Školjko, ki jo zajamemo, denemo doma v stekleno posodo, napolnjeno z vodo, nato pa pomoli školjka kmalu svojo belorumeno nogo iz lupin, ce tega ne stori v teku 5 do 10 minut, imamo pred seboj k> lupini. Po preteku pol ure odpremo taiko školjko z nožem, da ugotovimo, ali je školjka zares mrtva. Ko vržemo živo Školjko v akvarij, ee z nogo hitro zarije skrzi mivko v zemljo in ee postavi iz vodoravne v navpično lego. Čitatelji akvarističnih Planko-v ▼ pone-deljskem »Jutru«, ki žele navodila za ureditev svojih akvarijev in druga zadevna ob-jasnila, jih dobe brezplačno pri člankarju. Pred revi]o protituberkulozne borbe Ljubljana, 14. aprila Sredi maja ae bo vršil v Ljubljani in v zdraviliščih Brestovcu in Topolšici prvi jugoslovenski protituberkulozni kongres, ki fi priredi Jugoslovenska liga proti tuber-ulozi ob sodelovanju Jugoslovenskega Iti-zeološkega društva. Prireditelji »o za ta kongres, na katerega bo prispelo veliko Število strokovnjakov in praktičnih delavcev na polju protituberkulozne borbe iz vseh krajev države, izvršili še vse potrebne priprave in pravkar je izšel lično opremljen prospekt, ki podrobno poroča o delovnem načrtu in organizaciji te velike zdravstvene manifestacije. Častnemu kongresnemu odboru stojita na čelu minister za narodno zdravje Pucelj in prosvetni minister Sumenkovid, v njem pa sta še bana dravske in savske banovine, nadškof zagrebški, ljubljanski in lavantinski škof, komandant dravske divizijske oblasti, župani vseh večjih jugoslovenskih mest, dekani medicinskih fakultete v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter predstavniki "seh vodilnih socialno-zdravstvenih in strokovnih organizacij in korporacij. V četrtek dne 10. maja ob 9. bo predsednik lige sanitetni general dr. Stajič otvoril na Brestovcu kongres, nakar bo sledila proslava 251etnice tega zdravilišča, ki je v rokah Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Nato bo šef-zdravniik sa-natorija dr Tomašic za udeležence-zdrav-nike predaval o kombinaciji kolapsnih metod. Skupnemu kosilu bo sledila otvoritev prve letne skupščine Jugoslovenskega fti-zeološkega društva. Pri tej priliki bo predaval prof dr. A. Radosavljevič o klasifikaciji pljučne tuberkuloze, o isti temi pa bodo govorili še prof. dT Cekulid, dr. Ta-ler, dr. Živkovič in dr. Vulovič. Ob 19. bodo kongresisti odpotovali v Zagreb, kjer jim Društvo za pobijanje tuberkuloze priredi na čast družabni večer. Nato bodo udeleženci odpotovali v Ljubljano. Tu se bo naslednji dan kongr«« nadaljeval deloma v dvorani OUZD. deloma v dvorani DZ. Ob 11. bo v dvorani OUZD predaval dr. Stajič o zakonodajnih ukrepih proti tuberkulozi s koreteratom dr. Ivaniča. Predavanju bo sledila diskusija, nkar bo sprejeta posebna resolucija. V isti dvorani bodo popoldne predavali unfv. prof. dr. Cekulic iz Zagreba o principih sodobnega zdravljenja tuberkuloze, zdravniki Proti tuberkuloznega dispanzerja v Zagrebu dr. Ibler, dr. Janovič in dT. Ser-did o ambulatornem zdravljenju pljučne tuberkuloze z ambulantnim pnevmotora-ksom, šef sanatorija na Klenovniku dr. Sa-mardžija o terapiji v pnevmotoraksu razpete kaverne dr. Komljenovid s kirurške klinike v Zagrebu o kirurškem zdravljenju pljučne tuberkuloze, dr. Sorid iz Splita o pomenu frenikoeksajreza pri procesu v gornjih partijah pljuč, asistent dr. Furlan z Golnika o plevritičnih komplikacijah umetnega pnevmotoraksa. Po teh predavanjih in po diskusiji, ki jim bo sledila, »e bo ob 1730 nadaljevala skupščina ftizeo-logov. V dvorani DZ bosta medtem predavala direktor Suzorja dr. Hahn o socialnem zavarovanju v borbi proti tuberkulozi in direktor OUZD dr. Bohinjec o potih in ciljih v borbi proti tuberkulozi, ob 17. pa se bo nadaljevalo zborovanje lige. V soboto dne 12. maja se bo ob &J0 nadaljeval kongres prav tako v obeh dvoranah istočasno. V dvorani DZ se bodo vršila predavanja: docent dr. Matko o šoli in tuberkulozi, delegat JUU Skulj in šef-zdravniik zdravilišča Topolščica dr. Savič bosta imela koreferate o isti temi; direktor Higijenskega zavoda dr. Petrič o borbi proti tuberkulozi s stališča higijenika, šef dispanzerja dr. Prodan o protituberkuloz-uem dispanzerju v službi šolske higijene, šef dispanzerja dr. Ferri iz Splita o social-no-prorilaktičn&m delu antituberkuloznih dispanzerjev. V dvorani OUZD pa se bodo vršila predavanja: dT. Sekulic iz Beograda bo govoril o ozdravi jivosti tuberkuloze, dr. Haus o težkočah in ovirah pri zdravljenju pljučne tuberkuloze, dr. Ne-deljkovid in dr. Popovičeva o rezultatih krizoterapije, dT. Murič iz Beograda o terapiji pljučne tuberkuloze s holinskimi solmi, primarij dr. Kušan iz Sarajeva o me-dikamentozni terapiji hemoptoe, dr. De-bevec iz Ljubljane o terapiji pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na specifično zdravljenje, dr. Orlovid iz Dubrovnika o zdravljenju tuberkuloze v Primorju, šef-zdravnik dr. Neubauer z Golnika o sodobnem zdravljenju tuberkuloze in sanatori-jih. V teku dopoldneva bo posebna depu-tacija izročila na banski upravi ministru za socialno politiko in narodno zdravje odnosno njegovemu zastopniku posebno spomenico. Ob 1230 bo kongres lige zaključen, nakar bo skupno kosilo v hotelu V soboto popoldn« t bodo vršili irieti na Golnik m na Bled, ftizeologi in drugi udeleženci kongresa pa se bodo odpeljali v Celje in Topolščico. Za časa kongresa bo na velesejmskem prostoru v paviljonu K odprta protituberkulozna razstava. Zadnji dan, v nedeljo dne 13. maja, se bo skupščina Jugoslovenskega ftizeoloŠke-ga društva nadaljevala v Topolščici. Ob 9. bo šef-zdravnik dr. Savid predaval o ko-lassterapiji pljučne tuberkuloze. O isti temi bodo govorili še dr. Neubauer, dr. Matko, dr. Košan, dr. Skužid, dr. Debevec, dr. Kučera, dr. Malojčič, dr. Sertič, dr. Weiss-man. Po zaključku administrativnega dela se bo popoldne vršila še slovesna otvoritev novega zdraviliškega paviljona Mladika. Za organizacijo kongresa je na Miklošičevi cesti 20, I. nadstr. že pričela poslovati posebna kongresna pisarna. Za časa kongresa bo poslovala pisarna tudi pred kongresno dvorano. Cepljenje proti bakterijam Češkoslovaška vlada je predložila senatu zakonski osnutek, po katerem so vse osebe, ki vršijo aktivno vojaško službo ali jo nastopijo v rezervi, že v mirnem času obvezane, da se dado cepiti proti kozam, tifusu in paratifusu. Posebno strogo bi se ta odredba izvajala v primerih, da bi vojsko ogražale kužne bolezni, in v vojnem času, ko bi se raztegnila tudi na civilne osebe, ki bi bile na kakršenkoli način zaposlene z vojsko, z delom zanjo, v njeni upravi itd. OdTedba naj bi veljala tudi za vojne ujetnike in bi se raztegnila na vse kužne bolezni, proti katerim obstoje zanesljive ce-pitvene metode. Prestopki bi se kaznovali s strogimi denarnimi in zapornimi kaznimi. V utemeljitvi tega osnutka pravijo predlagatelji, da je treba pripadnike oborožene sile obvarovati kužnih bolezni in smrti ter jih po končani službi zdrave vrniti družini in civilnemu poklicu. Vojsko je treba posebno v vojnem času očuvati decimira-jočih bolezni, pri čemer je upoštevati tudi Bret Harfo: Stradivarijeve gosli 2e nekaj tednov je jed^l v Lovrenbartovi restavraciji. Lokal eioer ni bil velik, toda nenavadno snažen. In njjzen tega: nikjer v vsem Clicagu niso znali tako pripraviti rib kakor pri tvrdki Lovrenbart. Pa še nekaj: za trideset centov si dobil popolno mrzlo večerjo, zavito in pripravljeno, da jo kar vzameš s seboj. Vse skupaj ei moral potem še naložiti doma na krožnik ... in najzapeljivejša kuharica ne bi bik znala bolje pripraviti jedi. Gospod Lowenbart se je razumel na svoj posel. No, kakor rečeno, že nekaj tednov je kupoval svojo večerjo pri Malmyjj in Lowen-bartu. Nenavadno eleganten gospod z umetniško grivo in zanimivim koščenim obrazom, ki ni nikoli več govoril, kakor je bilo neobhodno potrebno. Časih je nosil pod pazduho zaboijček za gosli, časih pa debelo knjigo. Človek bi sklepal, da je učenjak, glasbenik ali pa umetnik. Zmeraj so ga spoštljivo pozdravljali, saj je bil dober odjemalec in ie kupil vselej razen večerje še kakšen priboljšek. Tako tudi nocoj. Spet je prišel v restavracijo z zabojčkom za gosli. Razen večerje je nabral cel kup narezkov, sira in drugih dobrot. Potem je stopil k blagajni, da bi bla-čal. Slučajno ni bilo nikogar drugega v restavraciji. Položil je listek na pili in segel v žep po denar. Toda kakšna nesreča, 6amo novec za pet centov je imel s seboj:. Iskal je še po drugih žepih, toda niti najmanjšega novčiča ni bilo nikjer. »Oh, oprostite mi, tako neprijetno mi j® . . .« ee je začel opravičevati. »Prosim vas pa, da mi vendarle daste zavojček, ker imam doma goste. Za zaetavek vam prav rad pustim gosli. Želel bi pa, da nanje zelo pazite, ker so prave Stradivarijeve. Komaj četrt ure odtod stanujem. Čez pol ure ee vrnem, prinesem denar in vzamem gosli s seboj.« Lastnik restavracije j? eiceT rekel, da ni treba plačati nobenega zaetavka, vendar je neznani gospod pri tem vztrajal in nekai mrmral, da je red povsod notreben. Zato se j>e reetavrater vdal in položil dragocene gosli na najbližjo polico. Neznanec se je raztreseno poslovil in šel. Odjemalci so prihajali, odjemalci so odhajali. Pri blagajni so se kar vrstili in morali čakati. V šali je dejal neki gospod: »Kaj, gosli tudi že prodajate?« »Ne, ne, samo neki gospod jih je pistil tu.« Toda gospod, ki se ie prej šalil, se je nenadno zresnil: »Pokažite mi vendar to škatlo. Videti Je. da je precej stara.« .»Je že mogoče,« si je mislil lastnik. Vzel jo je s police in io pomolil radovednemu gospodu. S tem je bila zanj zadeva opravljena. Tedaj pa je gospod, ki se je preji šalil, odprl za boj ček in presenečeno vzkliknil. Vsi so prisluhnili: »Pravi Stradivarij! Eden izmed petnajstih, kar jih po vsem svetu poznajo.«: »Kaj, samo petnajst takih gosli Je po vsem svetu?« „ ,„ »Ali tega niste vedeli?« se začudil radovedni gospod. »Ze precej let ni bilo nobenih na trgu. Najmanj deset let že> iščem ene, pa jih ne morem nikjer iztakniti. Te-le moram dobiti, čeprav bi me stalo pol premoženja!« »Zelo nam je žal, gosood . . .< ee Je tedaj vmešala blagajničarka. ». . . državni pravdnik BoleT.« »Zelo nam je žal Mr. Boley, toda gosli niso naSe in ne moremo z njimi raapola-gati. če bi bili morda tako dobri in počakali, da se vrna lastnik? Čez četrt ure mora priti nazaj.« Gospod Bolej pa žal nI mogel čakati. Začel je iskati gospoda Lftvenbarta, ki je medtem že Sel v skladišče, kjer j« preizkušal novo pošiljatev slanikov, ki so bili prišli zjutrai iz Švedske- Zelo ee) Je začudil, ko so privedli državnega pravdnika k njemu, še bolj pa, ko mu ie ta dejal: »Gospod Lflwenbart, dvajset tisoč dolarjev plačam za gosli. Ce Jih dobite ceneje, je razlika vaša.« »Prav. Mr. Boley. Kje stanujete?« »42, East 42 th Street. Zdaj pa mi dovolite. da odidem. Čez dobro uro se vrnem in prinesem ček e seboj. DolleJ pa do svidenja !« »Se priporočam!« Za vsak primer ie gospod L6^«nbart pogledal v telefonski imenik in poiskal naslov državnega pravdnika. Vse ee je ujemalo. Kmalu nato se je vrnil tudi lastnik gosli. »Tj Je denar ln prosim, da mi vrnete ^Gospod,* bodite tako prijazni ln pojdite malo h gospodu Lfivvenbartu.« »Oh. kaj pa je? Saj ne utegnem. GoMje me čakajo.« Nejevoljen Je bil . . . Toda blagajničarka Je prosila, čeS. da je nekaj važnega. »No, pa me povedite k Sef j . . .« Gospod L6wenbart ee Ja poklonil skoraj do tal Brezbrižno se ja neznanec zahvalil in zahteval svoje gosli. Tedaj pa je začel go-epad L5wenbart svoj govor. Tisočaki so se mu obetali. Vso svojo spretnost mora pokazati. Kakor pajka v mrežo mora zapresti neznanca. Vzrok aa vzrokom si mora izmislili. Prepričati ga mora, da gosli potrebuje, in nru ponuditi zanje srednjo oeno. S kolikšnim zneskom bi začel. Ponudil je dvanajst tisočakov. Tujec se je posmehljivo namuznil. 2al, najbrž ve, koliko so goeti v resnici vredne. In spet Je tujec ponovil zahtevo, naj mu gosli vrne. Gospod Lgvren-bart je takoi prešel na petnajst tisočakov. Neznanec ga ie prosil, naj neha, češ, da ne utegne. »Toref Šestnajst tisoč,« ga Je prekinil lastnik restavracije. Sicer se je gospod Se zmeraj branil in govoril nekaj o dedščini, spominu na mater, ©dini tolažbi v nesreči, vendar pa so jgovori zveneli že dosti slabotneje. Hitro je gospod Lo^enbart povišal ponudbo na sedemnajst tisoč. Zda? je postal neznanec spet trd. Rekel je, da za ves svet ne odda teh gosli . . . »Zadnja beseda, gospod profesor.« na 6le- nevarnost bacilne vojne. Razni strokovnjaki sicer dvomijo, da bi se dale bakterijske kulture uspešno uporabljati kot orožje, so pa dokazi, da je že med svetovno vojno ena izmed udeleženih držav napra" vila zadevne poskuse. Tudi ženevski protokol iz 1. 1925. je razširil "VMashingtonsko pTepoved kemične vojne na bakteriološko vojno, kar dokazuje, da možnost takšne vojne ni povsem izključena. V vojni bi sicer tudi napadeni del lahko upoTabil to sredstvo, gre pa za to, da se ne zanemarijo obrambne možnosti, in ena najvažnejših obramb v to svrho je pač cepitev. Odvadili so se že. — Lepo je od vas, da Imate eamo oženjene uslužbence. — No, veste, malo nervozen in siten sem, pa večkrat koga nahrulim, a ože-njenih to ne more presenetiti. po mu Je dal ta priimek, »osemnajst tisoč . . .« Glasbenik je začel premišljati . . . omahovati: Majhno premoženje. In z ljubeznijo je vzel gosli iz zabojčka, dvignil lok in zaigral. Zaigral je Beethovnov B-dur menuett To žalostno, a vendar tako življenja polno melodijo, ki z neskončno nežnostjo pograbi srce in nas pretresa. In resr gospodu profesorju so se vlile eolz-j po licih. Gospod Lowenbert se je dobro razumel na elanike, čokolado in slanino, toda na Beethovna prav nič. Toda to pot ni mogel zadržati solza. Tudi nj kar je imelo za posledico, da so Celjani ti"k do konca obdržali izenačen rezultat ta se že poigravali z dragoceno točko Ilirije. Res, sreče je bilo treba, da je v onem zadnjem odlomku igre našla žoga vendarle pot med drogove, tako da je bila publika zadovoljna, moštvo pa je rešilo prestiž in obe točki. Kajti sicer... Hermes Je šel na zdaj ie posefano vro- ča mariborska tla in Je bitko tagutott. Moštvo pač nI v stalni formi ln je moralo prepustiti zimago boljšim. Značilna za današnjo mariborsko tekmo pa Je bila disciplina, ki »ta Jo pokazali obe enajstorici, kar je dokaz, da zlo, ki smo ga morali grajati preteklo nedeljo, vendar še nI ukoreninjeno tako globoko, da bi se ne dalo iztrebiti. Treba je samo dobre volje in energične roke, pa borno spet gledali na naših igriščih plemenito borbo, vredno celih športnikov. Stanje podsavezne prvenstvene taibele Je po današnjem kolu naslednje: Ilirija 8 ČSK 7 Železničar 6 Hermes 8 Rapid 4 Celje 8 Maribor 7 Zmaga v zadnji minuti čeraj dobila prvenstveno tekmo proti Celju nosni go lin druga točka sta padla v 45. minuti « 1 1 32:1« IS 4 2 1 23:19 10 4 — 2 25:13 8 3 2 3 14:30 6 2 1 1 11:7 6 1 2 5 15:21 4 1 — 6 13:27 1 3:2. - Zmago- Ta zadeva — o kakšni pravi borbi ne more biti govora — se je odigrala pred lepim številom gledalstva, ki ga je izvabilo na igrišče prekrasno spomladansko vreme. Ilirija je po velika sreči v zadnjih vzdihlja-jih igre rešila še dugo točko, potem ko se je vso drugo polovico igre vlekel neodločen rezultat 2:2. Tako je ostaj vsaj na videz obvarovan prestriž, a zaloga točk se je okrepila z nadaljnjima dvema, prepotreb-nšma. Ilirija : Celje 3:2 (2:1) Sodniku g. Ochsu iz Celja sta se moštvi predstaviti v postavah: Ilirija: Rožič - Unterreiter, Luce-Bogme, Varšek, Sočan-Ice, Lah, Pikič, Svetic M, Pfeditar. Celje: Pleteršek - Mifcuž, Koprivšek-Volka r. Pressinger I, Pressinger II-Veble, Tri-funoviič, Maric. Zupane, Ahtik. Ta »borba« za točke je potekla v svojem velukem delu v znaku nerazumljive komod-nosta. Morda ie k temu vplivalo skoraj poletno vremensko razpoloženje, saj je bila vročina prav poletna. Kljub vsemu pa se je v splošnem pričakovala precej enostranska igra, v kateri naj bi bilo odprto Ie vprašanje, s kakšnim rezultatom se bodo Celjani vrnili domov. V teku -igre so se morala taka pričakovanja močno reducirati v skromnejše želje, in čimbolj se je v drugem polčasu kazalec pomikal proti petinštirideseti, tembolj so se želje prisotnih strnite v eno samo močno željo: vsaj zmagonosmi gol naj pade. In padel je par trenutkov pred koncem! Belo-zel en a enajstorica je nastopila z dvema rezervoma. če se naj tako klasificira odsotnost dveh Igralcev z zadnje igre, in videti je bik) takoj, da stvar ne gre po izvoženem tiru. Predvsem je Luce postavil v obrambi na Berglezovem mestu samo pol moža. Toda tudi napad je bolehal na kronični raztrganosti, tki ji je bila morda vzrok Svetičeva odsotnost. Moštvo ie bilo svojemu protivnlku v dobrem delu Igre superlorno, posebno v tehničnem pogledu, nekoliko tudi v startu. Najboljše je še zaigralo v tistih desetih minutah Pfeiferjeve odsotnosti, ko so se valili kljub številčnemu nedostatku lepo grajeni napad] v nasprotnikovo polje. Videti je bilo, da se je moštvo v tem majhnem delu igre potrudilo, da so biLi vs igralci na svojih mestih. Pozneje pa se je dalo moštvo zopet zavesti v uvodno letar-gijo in igra je potekla često tako, kot sj je belo-zelenj niso želeli. V moštvu je še najboljše delala obramba. Kolikor je zdaij pa zdaj zaostajal Luce, je Unterreiter % svojo neufcrudljivo vnemo sproti popravljal, in Rožiču v golu ni pre-ostajalo mnogo posla. Krilci so bili na mestu v začetku in na koncu igre, sredi so mnogo popustili. Do konca ie prav za prav vzdržal edino Bogrn«, dočim sta Varšek in So-č|d bila na višini 1« v prvem polčasu. Napad je v svoji raztrganosti živel od podpora ki jo je prejemal od zada;. Cim je ta poneha-vala, je hirala tudi njegova aktivnost Izrazito neraz položen je bil Svetic, ki je po-kvarjl, če ž« ni sam nič ustvaril, najmanj dve poziciji, iz katerih bi bil moral nastati uspeh. Pikič je bil mož prvega polčasa, tačas je dal dobrega vod.jo napada s smislom za pregled igre. Krila nista sili preko povprečnosti, toda sta bili edina mo- ža v napadu, ki sta ohranila kolikor toliko aktivnosti do konca. Celjani so držali do 44. minute drugega polčasa lep številčen uspeh v rokah. Priborili so si ga z dobro taktiko. Igrali so obrambo in napad, za igro v polju jiim ni biLo dosti mar. Pred nasprotnim golom si niso ustvarjal kaj prida šans, dve izraziti sta se jim prismehljali in obe so izkoristila. V obrambi so bili žilavi niso dali nasprotniku do čistega strela. Izkazal se je Koprivšek. Njegov tovariš Mikuž ni bil na isti višini. Vratar sprva ni imel pravega dela in je na pravi j al vtis nesigurnosfci. Proti koncu igre je bil že bolj zaposlen, pa je z nekaj spretnosti in z nekaj sreče rešil marsikatero stvar. Zelo šibki pa so bili Celjani v srednji vrsti. Bili so celi presledki igre, ko krilcev skoro ni bilo opaziti na terenu. Kolikor toliko je ustrezal le Pressinger na sredi, ki je vsaj nekam smiselno delil žoge. V napadu je moštvo 'baje najmočnejše. Ima vsekakor odločen trio, v njem je le Trifumovič vse prepočasen. Dober je M Martkič v sredi napada. Forsirali so močno Ahtika, čisto pravilno, ker je daleko močnejši od svojega tovariša na desnem k-rilu. Ob primerni podpori krilcev bi bil morda ta napad res nekoliko nevaren. Kot celota je moštvo napravilo simpatičen vtis. ni pa moglo prepričati s svojo zmerno kakovostjo. Potek Igre V vodstvo so prišli Celjani že v 7. minuti po nesporazumu med Lucetom in Rožičem. Pravii krivec je sicer Unterreiter, ki je spustil povsem nedolžno žogo, neposredno pa je zakrivil nesrečo Rožič s svojim obiranjem. Trifunovič je meni nič tebi nič poslal prosto žogo v prazno mrežo. Takoj za tem je Ilirija v napadu in visoko žogo pošlje Pfeifer z glavo mimo vratarja. V 14. min. je Pikič lep Pfeiferjev centerpas neubranljivo postaj v mrežo in s tem zagotovil svojemu moštvu vodstvo 2:1. V 17. min. se je nudil interes anten prizor pred celjskim golom: Štirje igrači v startu na visoko žogo, in vsi štirje so obležali brez žoge. Pfeifer je moral nato zapustiti igrišče in se je po desetih minutah vrnil z zakrpanim nosom. V drugem polčasu se je nadaljevala monotona in mrtva igra. Nenaden napad Celjanov v 24. min. j e presenetil belo-zete no obrambo in močna Trifunovičeva bomba se je odbila iz mreže, nakar je Veble žogo dokončno porinil noter. Po stanju 2:2 se je močno razgibala — publika! To se je kolikor toliko odrazilo tudi na domačih Igrači h, ki so odslej potisnili nasprotnika v najožjo obrambo. Začela se je taktika zavlačevanja, Celjani so bili skoraj vsi v obrambi in se jim ni nikamor mudilo. To stanje potencirane napetosti je trajalo vse do zadnje minute, ko je Pikič le našel luknjo v obrambni formaciji in iz neposredne bližine zmagonosno potresel mrežo v tretje. Takoj za tem konec! G. Ochs je imel igro trdo v rokah, pa nI ime! težkega stališča. Sodil je v glavnem prav dobro. Ilirija n : Slovan 8:0 (1:0) V predtekmi j-e za napovedanega Korota-na iz Kranja vskočil Slovan, ki ga je pijanska druga garnitura pošteno izrešetata^ Sodil je g. Vidic. Maribor ima prvi dve točki V včerajšnji prvenstveni tekmi z ljubljanskim Hermesom je zmagalo moštvo Maribora s 5:1 in osvojilo prvi dve točld v letošnjem pod- saveznem prvenstvu Maribor, 15. aprila. Maribor: Koren - Kurent, Oka - Gomolj, Kirbiš, Kukanja - Miloš, Dušan, Stare, Kcmič, Priveršek. Hermes: Oblak - Levi L, Danev - Kos, Košenina, Ferjan - Priner, B rodovnik, Za-lokar, škrajner, Karii. Maribor: Hermes 5:1 (3:1) Na tekmo ni bilo prav velikega navala, vendar se je zbralo nefkaj sto ljuidf na igrišču. Po papirnati formi in po zadnjih reszultatih sodeč Je bil Maribor velik favorit. Toda nihče se nI nadal, da bo našel Maribor v Hermesu tako slab odpor. Igra je bila od začetka do konca vseskozi tako fai-r, da niti ni bila podobna prvenstveni tekmi. Naglasiti pa moramo Izredno disciplino obeh moštev, tako da Je imel sodnik lahefc posel. Maribor Je imel danes zelo lahke delo; njegova zmaga Je popolnoma zaslužena. Napadalna vrata Je prvi polčas zaigrala odlično, v drugem pa nd zadovoljila. Slaba sta bila Priveršek in Stare, ki nista bila niti senca od zadnje nedelje. Za Starca bo gotovo bolj uanestno, če bi Igral na krilu. Krils-ka vrsta nI imela težkega stališča, svoje delo Je opravila d-dbro. Ožja obramba je bila sigurna, toda branilcema še manjka odlbojni strel. Hermesa od njegovega zadnjega gostovanja pred 14 dnevi nI bilo mogoče spoznati. Izrazito slaba je bila napadalna vrata, ki je le rediko prihajala v kazenski! prostor Maribora. Napad je imel nekaj zrelih si- tuacij, nima pa srtrelcev, ki bi mali žogo spraviti v mrežo. V krllskl vrsti ima samo enega .moža — Košenino, ki Je Igral zelo požrtvovalno, toda preveč defenzivno. Ožja obramba Je bila največ zaposlena in se je borila odlično. Goli so padli: r 6. min. Je Maribor dosegel po Koniču vodstvo z 1:0, v 11. Je pa Stare zvišal na 2:0. V 87. min. Je Za-lok&r zmižal na 2:1, v 44. min. pa Koaič zvišal na 3:1. V drugean polčasu je bil Srtarc uspešen v 30. min., v 35. je pa Dušan postavil končni rezultat 5:1. Sodil je doforo Ln v zadovoljstvo g. Nemec. V predtekmi je rezerva Maribora zmagala nad rezervo Svobode a 3:1 (2:1). Dopoldne se Je v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP na Igrišču Svobode vršila tekma med Dravo lz Ptuja in domačo Svobodo. Svoboda Je ■zmagala s 4:0. Sodil Je g. Kopič. Prvenstvo II. razreda Reka : Jadran 4:2 (4:1) Ljubljana, 15. aprila. S številnim ln glasnim »sodelovanjem« pristašev obeh nasprotnikov na polju »ta dopoldne na starem igrišču Ilirije odigrala prvenstveno telamo Reka ta Jadran. Reka je takoj prevzela iniciativo in v prvih 30 min. postavila 4:0 in si s tem že skoraj zasigurala zmago. Jadran je sicer do odmora zmanjšal razliko za en, po odmoru pa še za en gol — najlepši dneva — toda vse to ln še vsa njegova požrtvovalnost rti bila zadostna, da bi bil dosegel tako zaželjeno izenačenje. Reka je bila boljši nasprotnik in Je zimago popolnoma zaslužila, dasi gre eden med njihovimi goli popolnoma na račun Jadranskega vraitarja. Sioer pa Je tudi rea, da Je v drugem polčasu zaslužila tudi svoj gol, ki pa ga zaradi neodločnosti in dolgotrajnega kombiniranja napadalne vrste, že ni imel kdo ustreliti. Jadran je borbena ln vztrajna enajstorica, ki pa ji je bil današnji nasprotnik že po prvinah premočan. Tekmo Je sodil g. Ramorl. GRAFIKA : MARS 0:0 Kljtfb veliki premoči Grafike je ostala njena prvenstvena tekma i Marsom ne- odločena. Sodnik g. Jordan nI prtanal regularnega gola Grafiki. Velika zmaga Avstrije Avstrija : Madžarska 5:2 (3:2) Dimal, 15. aprila. Danainje ie tradicionalno srečanje med Avstrijo in Madžarsko se je končalo z občutnim porazom madžarskega nogometa. Madžarsko moštvo j« kljub porazu izpoini-io vse. kair j« obetalo, toda avstrijska enajstorica je bila izredno Izravnana in ji nj bilo mogoče priti do živega. Pri tem ni niti kvarilo, da je imel napadalec Bičan izredno slab dam Ln je skoraj vse pokvaril, kar je dobU ne glede na to, da je zabli 2 gola. Madžari so ž« v 1. min. dosegli vodstvo, po Toldyiu. Veselje pa ni trajalo dolgo, kajti že tri minute pozneje je izravnal Zi-schek. Madžarski napad se poslej ni mogel več dovolj uveljaviti ln že v 19. min. je Viertel zabil vodilni io najlepši goJ dneva. V 29. min. se je posrečilo Sairasiju izravnati ponovno, toda že minuto pozneje je SchaM poskrbel zopet za gol naskoka. V tem delu igre sta se posebno odlikovala oba napada. Po odmoru se le popravita avstrijska teniška vrsta, tako da je bil tudi nevarni srednji napadalec Madžarske Sarosi brez moči Ostala dva gola je zabil v 14. ln 29. min. Bičam, najslabši igralec avstrijskega moštva. Tekmo Jo »odi *>dn* Krisfl iz CeSto-stovaške. Cttedaloev je bilo 55.000. Ostale nogometne tekme Ljubljana: DiSk : Zalog 3:0 par farfalt. Celje: Laštko : Šoštanj 3:0 par farfaiit; Atletik rea. : Jugoslavija rez. 8:0; Olimp: Laško 4:0; Celje rez. : Olimp rez. 4:1. Domžale: Domžale : Hermes H. 9:0. Med strelci Je bil najbolj plodov it Kovač ■ 5 goli. Zagreb: Hajduk : Concordia 1:1 (0:1). Prvenstvene: Viiktorla : Derby 1:1; Jugoslavija : Slavija 6:1; Železničar : Spar-ta 1:1. V 26. min. prekinjena zaradi incidentov. Beograd: Badk : Jugoslavija 2:0 (*:0). Zaslužena zmaga pred 7000 gledalci. Dunaj: Stari internacionalcl : Sp. Ur-fahr (Lina) 3:2 (2:1). Praga: Vienna : Sparta 0:0. Obenvvarth: Štajerska : Gradiščanska 4:1. Brno: Brno : Budimpešta 5:1. Fulda: I. FC Nvimberg : Borussla 2:1. Diserdingen: Francija : Luiemburšika 6:1. Tekma za svetovno prvenstvo. Primorje v Zagrebu Enajstorica figaša je včeraj v prijateljski tekmi nastopila proti Hašku in izgubila pičlo z golom razlike Zagreb, 15. aprila. Gostovanja slovenskih moštev v Zagrebu so razmeroma zelo redka, kar je prav za prav že posledica onih časov, ko ljubljanski nogomet z malimi izjemami nd bil do-rastel zagrebškem«. Visita so se pač ofcci-jelna srečanja, navadno z visokimi porazi ljubljanskih moštev, ostale vezi med nogometnimi moštvi pa so bile prav neznatne. Po tekmovanju v Kgah in pridobitvi dobrih trenerjev so se Ljubljanska moštva znatno popravila, tako da nudijo sedaj zagrebškemu nogometu enakovredne nasprotnike. Kljub temu, da se Zagreb tega že dobro zaveda, pa poset nogometnih tekem z moštvi iz Ljubljane še nd takšen, kakršnega bi zaslužile. Današnjo igro Primorja, kn je bila izredno živahna in zanimiva, je prišlo gledat okoH 1000 gledalcev. Primorje je nastopilo v postavi: Starec, Bertoncelj, Domicelj, Jug, Boncelj, Zemljak, Zemljič, Bertoncelj, Caleariv Pupo, Jež. Hašk : Primorje 2:1 (1:0) Primorje je napravilo v Zagrebu prav dober vtis. Moštvo je pokazalo hitro in ostro igro, ka pa nikoli ni prekoračila dovoljene meje. Najboljši del enajstorice je bila ožja obram- ba s Starcem v golu. Od branikov je b» •bolj§l Bertoncelj. V krilski vrsti ie popolnoma zadovoljil Boncelj, med tem ko sta stranska krilca nekoliko zaostajala. Napad je imel odlične moči v Zemljiču in Ber-toncliu, med katerimi je bil izredno nevaren Zemljič na levem krilu. Tudi ostala troKca v napadu ni kvarila oedote. HaSk je zaigral v splošnem dobro. Glavna nos&ca njegovih napadov sta bili kriK Petrak in Medarič. Ce bd bilo imelo moštvo še nekaj takšnih igralcev, bi bU vtis njegove igre in naijbrž tudi rezultat drugačen. Kfi-Jska vrsta ni bila na višini in Je posebno grešila glede dodajanja. Od branilcev je bul boljši Slivak, ki se očividno spet vrača v staro formo. Grems v vratih je branil sigurno in v lepem stihi. Igra je potekla v lahki premoči Haška. Od njegove znane prizemne igre na btto videti mnogo, ker se je dalo moštvo zavesti od gostov v v!®no. Gole sta zabila za Hašk v 31. min. prvega polčasa Petrak ta v 7. min. drugega polčasa Kornfeld, častni gol za Primorje pa je zabil Pupo v 6. min. drugega polčasač Tekmo Je sodifl g. Devl«£, ki Je b® v splošnem zadovoljiv, grešil pa je mnogo glede »offsideov«. Hazena Otvoritev prvenstvene sezone Ilirija : Gorenje (Jesenice) 7:0 (2:0) Ljubljana, 15. aprila. Hazeoska prvenstvena tekma med Ilirijo ta Gorenjcem je privabila precej občinstva, ker je bilo mnogo radovednih, kakšna bo zelena družina v pomladmi sezoni. Družina Gorenjca zanjo sicer ni bila enakovreden nasprotnik, toda gostiln je so imele vendar — posebno v zadnjih vrstah — nekaj prav dobrih moči, tako da Je imel napad Ilirije dovolj priložnosti t* udejstvovamje. Seveda se je tudi njemu poznalo, da je komaj dobro minila zima, toda kljub temu Je bii ves čas igre zelo hiter in vztrajen, kar Je — razen tehnične premoči — tudi precej pomagalo, da je družina beležila zmago z olimpijskim rezultatom. Prva polovica igre je bila ie dovolj ta-ravnana in Gorenjke so se pač v glavnem otresale napadov, med tem ko njihov napad ni mogel priti prav do izraza. Z dvema goloma na dobrem Je šla Ilirija na odmor. Po odmoru je sledilo llirijanskih 10 minut, v katerih so zelene z nekaj hitrimi in dobro izvedenimi akcijami petkrat zaporedoma potreole nasprotnikovo mrežo. črno-belkm se je poznalo, da jim tempo Jemlje sapo, toda zadnjih 15 minut se Jim Je — predvsem z odlično branilko oa desni — spet posrečilo obvarovati svoja vrata nadaljnje nesreče. Vratarica Ilirije Je imela v vsej igri zelo malo poela, nevarnega pa sploh ne. Tekmo Je sodil g. žitnik. Kolesarstvo Otvoritvena (Srka mariborskega podsaveza Maribor, 15. aprila. Danes popoldne so se vršile otvoritvene dirke mariborskega kolesarskega podsaveza, na katerih je startalo 7 senkr- n/ov klubov železničarja, Poštele, Maratona nov kluba Železničar, Poštele, Maratona in Edelweissa. Start ta cilj »ta bila na Vodnikovem trgu. Rezultat* so bili naslednji: Seniorji (na progi SO km Marlbor-FaJa- Maribor): 1. Rozman (želeaničar) 53:07, 2. Ditner (Maraton) 53:54, 3. Rarnftl (Po&te-Ia) 54:11. Juniorji (na progi 20 km Maritoor-Selnl- ca-Maribor): 1. Be-zjak (Poštela) 35:14, 2. Thur (Edelweiss) 36:17, 3. Sojič (Maraton) 36:27. Subjunlorjl: (na progi 10 km MarSbor- Bresternica-Maribor): 1. Cerič 16:44. • Cestne dirke SD Sora v Dravljah ao se vršile prošLo nedeljo. S tem Je društvo po daljšem odmoru zopet priredilo kolesarsko tekmo ta otvorilo kolesarsko sezono v Ljubljani. V glavni skupini na 22 km na težki progi Je prišel kot prvi Trt-nik Ivan v času 55.34, drugI Berlič Aloji, tretji Brauner Oto. Tekma novincev Je zaradi slabega vremena morala odpasti. Dirkačem se je poznalo, da so šele v začetku sezone in še brez pravega treninga ter Je zaradi tega dosežen čas z oA-rom na izredno slabo vreme ta blatno cesto povoljen. Dirka se je izvršila v najlepšem redu ter smo prepričani, da bo SD Sora, ki Je ▼ pretekli zimi pokazala lep napredek v smučarstvu, tudi v kolesarskem športu lepo napredovala. Rokoborci Ilirije na izbirni tekmi za evropsko prvenstvo Preteklo nedeljo je beležila Ilirija poleg zmage v cross countryu v Zagrebu tudi lepe uspehe is to tam s svojimi rokoborci pri izbirni tekmi za evropsko prvenstvo. Nastopila je s petimi atletl-rokoborci, ki so se plasirali pri banovlnskem prvenstvu v Ljubljani na prvo in drugo mesto. NastopiU bo v bantamu: Vetrih, v pero-lahki: Di Battista, Jenko, v welter: Kunaver in v težki: Gorjanc. Na prvo mesto se je plasiral Gorjanc v težki teži s prav lepo zmago nad dosedanjim državnim prvakom županom. Je sicer po točkah podlegel Sarajevčanu Čuku. z zmago nad županom pa ae Je sigurno postavil na prvo mesto. Drugo mesto v welter teži je zasedel Kunaver proti Fišerju, o katerem gre glas, da ni bil še nikdar tuširan. Pri svoji prvi bor bi pa je moral zaradi okvare v rami pca-leči. Bil je v svoji teži najresnejši kandi dat za prvenstvenika. Prvovrstno so se borili tudi ostali tnje, vsi pa so se pri tem srečanju mnogo naučili, saj so imeli za nasprotnike same najodličnejSe zastopnike rokoborcev v državi. Težkoatletl Ilirije delajo tiho ln neopa-ženo, njihova pot pa gre stalno navzgor. Letos nam obetajo presenečenja tudi še ilirijanski boksarji in dvigači. Službene objave sekdje ZNS Za sodniške izpite je predlagal upr. odbor Z>NS 20. ta 21. maj v Ljubljani, na kar se opozarjajo prijavljeni kandidati katkor tudi vsi drugi interesenti. Sekcija odn. sekcijski ipoverjeniki bodo predelali s kandidati pravila igre in ostalo tvarino za iizpit na predavanjih, ki bodo določena v teku prihodnjih dni. — Upr. odibor sekcije je vzel v znanje prijave naslednjih kandidatov ter Jih predložil ZNS: Strah Janko, Kušar Ivan, Galič Veikoslav, Mrd-jen Viljem, Groenlk Ludvik (Ljubljana); Pressinger Adolf, Seitl Franjo, Svetek Andrej, Stok las Viktor (Celje); Marusslg Gvidon (Sevnica), Lunder Dušan, Božič Adalbert (Trbovlje), Inž. Skok Stanko, Gotitwald Rikard (Domžale), Nemec Janez (M. Sobota), Hofoacher Walter (Rakek), Jordan Dragomlr (Litija), Arhar Franc (Zagorje), činikovic Jože (Jesenice). Porivajo se gornji kandidati, kolikor is niso poravnali iapitne takse Din 100, da store to do 25. t. m. na naslov Sekcije ZNS, kavarna »Evropa«, LJubljana. — Prijavo g. Mirka žgura (Kranj) je upr. o. odiklonll, ker aktivni igralci ne morejo biti pripu-ščenl k izpitu. — Prijavo g. Potuška Avgusta (Kranj) bo predložil npr. o. ZNS s prigovorom lz razloga, ker Imenovani kot kandidat ne izpolnjuje olbveznosti do sekcije. — Kandidata gg. Jenko (Maribor) in Martelanc (Domžale) naj predložita pravilno prijavnico po določilih spi. pravilnika ZNS. Opozarjajo se člani sekcije, da so ta-kaznice ZNS za 1983 postale neveljavne ln se pozivajo, da prevzamejo pri tajniku sekcije o®, poverjenikih nove overovljene izkaznice proti plačilu Din 10 za ZNS. Gg. poverjeniki prejmejo zadevno, obenem pa tudi glede plačila znakov itd., posefboo naročilo, kateremu se morajo sodniki odzvati v teku 8 dni, sicer bo sadeva izročena OZRS. Črta se i® članstva »e&oije Ljnfcljana ss. g. Kasta Nlnfcovič, iker s« Je za stalno preselil. — Prošnja ss. g. Zupana c dne 31. m. m. za obnovo postopka se odstopi OZKS v svrho event. predložitve OZKS pri ZNS. Ker se ie vedno dogaja, da »odnltt ae predlagajo poročil o tekmah ta take v obveanam roku 48 ur, bo odslej avtomatično, brez posebnega sklepa, izročen OZKS vsak sodnik, ki bo zakasnili dbveeni rok. Obveščajo se sotofkl, da je določtt JNS takso za sojenje mednarodnih tekem (klubskih in reprezentančnih) s Din 150; od tega .pripada sekciji Dta 50 in afooru Din 30. — Dalje Je znižal JNS cfoveosno naročnino za služfbemi organ »Sportista« za posameznike na Dim 50; naročnina naj se plača neposredno »Športisti«, prav tako je reklaimirafti zaradi morebitnega nerednega pošiljanja ltota neposredno pri opravi »Sportistec. Upr. o. je sprejel ostaviko M. g. m. Fe-valeka kot člana OZKS ta delegira* na njegovo mesto sa. g. Fr. Ramovla. Tajnik: DertaJ s. r. • 2SK Hermes, Moto-eekclja. Člani pripravljalnega odbora naj ss sigurno »deleže današnjega sestanka ob 19.S0 v gostilni pri Kočarju, kjer bo ob 20. tndi sestanek odbora kolesarske seikcije. Ker so sestanki važni zaradi bližnjih prireditev, naj se Jih odborniki udeležijo potoodtevll" no. Načelstvo. Nov svetovni rekord v plavanju. Bnana rekorderka Eleamor Hotan Je poefcavfla v plavamju na 100 y h/rtrtmo nor svetovni rekord v času 1:09.4. DAME IN GOSPODJE, ki zahajate v brivske in čeaalne salone, skrajšajte si čakanje ■ člta-njem Uustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki jo dobite v vsakem boljSem salonu. Objave Ban dravske banovino g. dr. Drago Marušič je odpotoval v Beograd in do nadaljnjega ne bo sprejemal stranic Občni zbor Kluba trgovskih akademikov bo dane® v ponedeljek oto 30- «ri * veliki dvorani nove državne trgovska akademije. Udeleže naj se ga vsi absolventi ln prijatelji kluba. ______ Danea Je ie čas, Jutri bo prepozne! ZKJD se je zaradi velikega zanimanja za titan »Sladka je mladost« odločilo predvajaftd ta res zabavni film ie danes ob pol S. ori popoldne ob najnižjih cenah 2.50, 4.50 ta 6.50 Din, na kar opozarjamo. Kot dopolnilo nova zelo smešna miška Micky. Spored nocojšnjega koncerta Jugoslovenskega akademskega pevskega društva Iz Zemuna. V prvi točki zapojo 4 Milojevičeve zbore, in sicer »Jugoslovene«, »Muho in komarja«, »Noč«, »Pesem v zori«. Koroška narodna v Hubadovi harmonizaciji »Gor čez izaro«. Tretjo točko sporeda tvori živahen Adamič-Pavčičev zbor »Jezdec«. V četrti ciji Stevana Mokranjca (»Kožar«, VIL in točki bo vrsta narodnih pesmi v harmoniza-X. rukovet in »Njest svjat«). Stalna točka novih koncertov so Gotovčevi zbori. Tudi akademiki zapojo dva- in sicer »Jadovan-ko za teletom« ter »Smešno čudo«. Sledi Biničkega »V kolo«, Hrističev »Svjati Bože« in Prelovčev »Oj, Doberdob«. Koncert bo v dramskem gledališču. Cene znižane dramske. Predprodaja v teku dneva v knjigarni Glasbene Matice, zvečer pa v dramskem gledališču. Občinstvo vabimo k obilnemu posetu. Redki so v našem mesta koncerti odličnih pianistov. V sredo 18. t. m. bomo imeli priliko slišati v filharmonični dvorani enega največjih sodobnih pianistov Nikolaja Orlova, ki uživa v Evropi ln Ameriki splošen sloves. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagrebu, Gundullčeva 29, bo imela v sredo 18 t. m. ob pol 21. društveni sestanek s preda van jem profesorja dr. Tučana o rudnem bogastvu naše države. Gostje dobro došli! TEDEN DNI FILMA JLedeni ogenj" »Ledeni ogenj« je Imenoval Marleno Die-trlchovo am-eriški literarni kritik Neil San-ders, ko je tekel njen prvi newyorški film po ameriških kinih. To je bil »Maroko«. Tudi pri nas smo ga videli. Saj vam je še v spominu tista dudno skrivnostna ljubezen med preprostim legionarjem in plesalko? Saj še niste pozabili tistih tesnobno lepih prizorov v opojnem orientalskem ozračju, kjer je bila Marlena Dietrichova kakor skrivnosten cvet iz drugega sveta? In povsod je taka. Prav povsod. Dobil dve leti prej je še niti poznali ni-mno. Igrala je sicer tu in tam manjše vlo-ge, toda človek si je med vsemi drugimi jatti zapomniti ni mogel. Potem je skromna Reinhardtova učenka iznenada zaslovela. Nemški Američan Jo-isef v. Sternberg jo je odkril in Ufa je napravila njen prvi večji film »Sinji angel« ■po romanu H. Manna. Ljudje, ki so ta film videli, so slutili, da »e skriva v Dietrichovi igralka, ki bo dala še dosti dobrega. Toda, da bo njena pot navzgor tako nagla, tako nepričakovana, to se nikomur niti sanjalo ni. Nekega dne smo zvedeli, da je odpotovala v Ameriko s svojim režiserjem. Dolino se ni o njej ničesar čulo. Potem so prišli iz dežele vseh možnosti prvi glasovi o s Maroku«, o njenem mogočnem uspehu, ki jo je postavil v vrsto prvih. In potem je prišel ta film sam. Tedaj je Evropa spoznala, kaj je dala Ameriki. * Več filmov je prišlo še za tem in vsak med njimi je bil ostro začrtan mejnik njene poti navzgor. »X — 27«, »šanghajski ekspres«, »Visoka pesem« in zdaj »Plava Venera«. Kdor je videl enega, je šel najbrž gledat vse, in vselej je prihajal iz kina z občutjem, da je gledal umetnico, ki ■pozna samo rast v umetnosti, ne pa padca. Umetnica, ki se nikoli ne zadovolji s cenenimi efekti, ki igra, živi s slednjim svojim gibom, s slednjo črto na obrazu. * V čem je njena moč? V lepoti? Morda. Toda obilo je igralk, ki bi se po lepoti, popolnosti obraza lahko z njo merile. In vendar se nam zde samo lutke, igračke, ki se človek ob njihovih igrah za poldrugo uro zabava, ali pa jih vsaj z občutkom ugodja gleda — toda nič več. V igri? Tudi drugih igralk je obilo, ki »o res dobre in ki obvladajo igralsko tehniko res popolno. Toda ob njihovi igri ostanemo vzlic temu hladni. V igri Marlene Dietrich je nekaj več, nekaj večjega, kar jo toliko dvigne nad ostale. Nekaj čudno nedoumljivega. Njena umetnost. Tudi druge igralke so ženske, tudi druge žive na platnu in vendar sta samo dve, ki ju lahko primerjamo z njo. Greta Garbo in Elizabeta Bergnerjeva. * In nekaj nenavadnega je pri vseh njenih filmih. Vsi dobro vemo, da je življenje drugačno, kakor se nam v njih kaže, da je neskončno preprostejše in zapletenejše obenem, in vendar te filme doživljamo, jim verjamemo. Prav isti občutek kakor pri filmih največjega filmskega, umetnika vseh časov, Charlieja Chaplina. Kako velik je prepad med to umetnico v vsakdanjem življenju in na platnu, ki pomeni življenje! Skromna žena, mati je doma. Ne zbuja pozornosti. Malo ve svet o njej. Kvečjemu to, da ima hčerko Heidede. Vse tiste vesti, da se je hotela zaradi režiserja Stern-berga ločiti od moža, da so bili zaradi njunega razmerja v Ameriki veliki škandali in podobni, so reklamni triki, ki so pil vsaki igralki drugačni. Nekatere igTalke zavijajo reklamni šefi filmskih družb v plašč čednosti, drugim natvezijo ta ali ono. Nič jim ni mar, da je bilo zaradi takega p! >nja že 'o- stt igralcev uničenih, samo da časopisje dOetl o njih piše. Kakšna Je Marlena na platnu? Tip moderne žene, brez predsodkov, brea tiste laži, ki Jo svet tako lepo imenuje »čel-nostoo moralo«, ženska, ki Jemlje od življenja, kar Ji da, in se ne briga, kako to drugi gledajo. Ženska, ki hoče živeti hitro, kakor bd se zavedala, da Je Mvlje-nje dosti prekraftko, da bi mogla vroti od njega vse to, kar JI lahko da. V vseh fthnih je bila ta* a. V nečem pa Je »Plava Venera« drugačna, kakor so bi« njeni drugi fttoi. V njej Je namreč Marlena prvič poia-s&la košček svojega pravega obrana, košček svojega resničnega življenja. V njej Je Marleca Dietrichova prvtt pokazala sebe kot mater. In prav aaradi tega Je »Plava Venera« dosti višja kakor njeni premiji filmi. Kako lepa Je njena igra! Na raametaje iz glascan ta kretaj<«ni. Koinaj nakaže svoje občutje in vendar prlveže, »ačara gledaica. Samo da iapre-Borrori malo tišje im 2e zfouidi v čfcoveku dojem, ki prevzame vse čute. Samo da malo dvigne glavo, da se pokažejo oči v senci bolečine, im zdi se nam, da je tudi nas prevzela neizmerna, neuPe£le®en» na Poljanski eeeti i« nekaj Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 K Premog Karbopakete drva ln boks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. "urejuje Davorin Rarljea. todaja sa konzorcij »Jutra« Adol* Rftnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot ttekarnarja Franc Jesertek. Za inaeratn, del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani