■ o
:o !o
¡i^
Ptuj, petek, 5. decembra 2008
letnik LXI • št. 96 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o
h mi /M d.o.o. U OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod | «centralnakurjava •	plinske instalacije •	kopalniška oprema •	keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri , tel.: 754 00 90
	
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
toiDARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Gospodarstvo Sp. Podravje •
Letos optimistično, v prihodnje negotovo O Stran 3
V
Po naših občinah Cirkulane • Koliko je zares "vredna" občina
O Stran 8
Po naših občinah Juršinci • Komaj odprto krožišče že potrebno popravila O Stran 9
Štajerski TU
Spodnje Podravje • Prihajajo trije dobri možje
Zagorelo bo na več tisoče lučk
Čeprav so do božičnih in novoletnih praznikov še slabi trije tedni, pogled na okrašena izložbena okna in pročelja starih mestnih hiš že daje predprazničen videz. Z nocojšnjim prihodom Miklavža, prvega od treh decembrskih dobrih mož, pa se neuradno začenja tudi veseli december.
Pogled na ožji center Ptuja je v teh dneh že skoraj povsem prazničen, saj so se trgovci in drugi lastniki lokalov potrudili ter svoja izložbena okna v glavnem lepo okrasili. Tako kot brhki dekleti na posnetku, ki sta izložbeno okno frizerskega salona olepšali z okrašeno smrečico. Tako je že vse pripravljeno na nocojšnji prihod Miklavža, ki bo v spremstvu parkljev ptujske otroke obiskal ob 19. uri na Mestnem trgu.
V miklavževanju, ki ga v sodelovanju z Mestno občino Ptuj pripravlja župnija sv. Jurija, si bodo otroci lahko ogledali tudi krajšo igrico o Miklavžu, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan pa bo s prižigom lučk na veliki praznično okrašeni smreki, ki so jo postavili sredi Mestnega trga, simbolično prižgal praznične lučke v našem mestu.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • 10 let medobčinske LAS
Prvi alkohol ponudijo starši
Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti (LAS) občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je nedavno praznovala 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so predstavili analizo rezultatov raziskave o rabi alkohola in drugih drog v ormoških osnovnih šolah ter osnovnih šolah Središče ob Dravi in Sv. Tomaž in na Gimnaziji Ormož, ki jo je opravil dr. Aleš Friedl.
Šport
Robert Furjan •
NZS pozablja, da se reprezentantje ustvarjajo v klubih O Stran 15
Dr. Aleš Friedl je anketo izvedel med osnovnošolci treh občin in dijaki Gimnazije Ormož. Če povzamemo rezultate, je razvidno, da so pivo in vino poizkusili že skoraj vsi osnovnošolci, pri čemer je
opazen upad pokušanja vina v primerjavi z letom 2004 za 10 %. Tovrstne pijače poznajo tudi gimnazijci. Žgane pijače so dijaki 2. letnika poskusili v enakem obsegu kot pred 4 leti, prišlo pa je do 12 odstot-
kov porasta pri dekletih, ki so tako že vse poizkusile žgane pijače, ter do 18 odstotkov upada pri fantih, ki so žgane pijače poskusili v 77 %. Velika večina učencev zadnjega razreda osnovne šole uživa alkoholne pijače enkrat mesečno ali nekajkrat na leto, skoraj tretjina pa se jih opija več kot dvakrat na mesec. Tako pogosto je opitih tudi 69 % dijakov 2. in 60 % dijakov 4. letnika, kar pomeni 10 oziroma 17 % upad v primerjavi z letom 2004. 2 do 3 krat tedensko je pijanih 6 % vseh devetošolcev ter enako število dijakov 4. letnika, dijaki 2. letnika po pijači posegajo pogosteje, saj je 2 do 3 krat na teden pijanih 17 % dijakov.
O Stran 11
Sv. Andraž • O žaljivih dopisih
Kdo je goljuf in kdo kot divja svinja
Čeprav je odnos med svetniki in županom občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah že nekaj let na majavih nogah, je komunikacija med njimi doslej potekala kolikor toliko na normalnem nivoju. Zadnji dogodki pa so med občani upravičeno sprožili val ogorčenja.
Samo v nekaj mesecih so vsa gospodinjstva v občini prejela štiri dopise, polne žaljivk, poniževanj in diskredi-tacij tako s strani župana kot svetniške skupine. V zadnjem je župan Franci Krepša svetnika Marjana Gaveza obtožil, da je »goljuf, ki bi moral biti
za zapahi«.
Dopisi občanom Svetega Andraža, v katerih župan Franci Krepša in svetniška skupina obračunavajo med seboj, so v zadnjih mesecih postali stalnica. Več strani dolge zgodbe, v katerih se medsebojno žalijo in ponižujejo, občani dobivajo kar na dom. Samo v zadnjih nekaj mesecih so prejeli štiri takšne dopise, v katerih si medsebojno očitajo nesposobnost in domnevne nepravilnosti.
O Stran 4
Ptuj • Podjetje za stanovanjske storitve obnovilo kulturni spomenik
Vila na Potrčevi ponovno zasijala
Pred dnevi so s stanovanjskega objekta na Potrčevi 38, ki je kulturni spomenik meščanske arhitekture ter zgodovinski in memorialni spomenik, sneli odre, ki so jih postavili marca letos zaradi obnove strehe. Od vsega začetka obnove pa so iskali tudi rešitev za sanacijo fasade. Sedaj je spomenik meščanske arhitekture ponovno polno zasijal.
»Veseli smo, da smo fasado s treh strani uspeli dokončati, v celoti pa naj bi jo sanirali do konca leta. Kljub pomanjkanju denarja smo pri sanaciji upoštevali vsa merila in kriterije, ki jih je pri obnovi določil Zavod za varstvo kulturne dediščine. Upoštevali smo tudi merila in navodila strokovnih sodelavcev Juba in posebnih mojstrov za izdelavo elementov. To je vplivalo na ceno, vendar je današnji izgled stavbe poplačal ves naš napor in vsa vložena sredstva. Gre za pristop klasike in novih sistemov. Vse elemente fasade smo predhodno posneli, izde-
lali so jih v tovarni, zatem pa nalepili. S tem, kar je prinesla kombinacija klasičnih in novih sistemov, so bili zadovoljni tudi v Zavodu za varstvo kulturne dediščine,« je povedal Slavko Vamberger, direktor Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, ki je objekt kupilo od družine Peressutti, potem ko ga je dobila vrnjenega v denacionali-zacijskem postopku.
Ker je bila hiša v izredno slabem stanju, dotrajali sta streha in fasade, so se prednostno odločili za obnove strehe, medtem pa iskali tudi možnosti, da bi dobili nepovratna sredstva iz
Uvodnik
A-a, to pa ne!
Končno se je začel za marsikoga tako zelo pričakovani veseli in praznični december, zato ga nima smisla kvariti s kakšnimi političnimi anti- aliproruplovski-mi temami in še čim podobnim. December naj bo december, z veliko lučk, če se da, še kaj snega (a ne na cestah), in z veliko vonja po cimetu in kuhanem vinu. Sicer se reče, da je to praznični mesec, dejansko pa je bolj nakupovalni, ali ne? Toliko šopingiranja in zapravljanja za darila se ne dogaja noben drug mesec. Tisti pridevnik "praznični" se potem precej zoži na božični in silvestrski večer, pa še na kakšno fešto v firmi. Razen če se pod "praznično" šteje divje iskanje in premetavanje okrašenih darilc po trgovskih centrih, dokler je pač kaj odprtega.
Priznam, da spadam med tiste antinakupovalne tipe ljudi, čeprav me kakšen sprehod ali dva po novoletno bli-skajočih štacunah ravno še ne spravi v depresijo. Me je pa pred nekaj dnevi kar malo vrglo ob pogledu na razstavljene kose nakita, ki jih je že in jih bo še možno dobiti z zbiranjem nalepk. Cisto odkrito, ne predstavljam si, niti malo ne, da bi nase navlekla ta nakit. Že drugače ga ne nosim kaj prida, kolikor ga pa že imam, vsak kos nosi v sebi posebno vrednost in spomin. Zato mi je še toliko bolj nepredstavljivo, da bi, recimo, nosila ogrlico za 30 nalepk, pa zapestnico za 20 nalepk... To bi bila pa res neka posebna simbolna vrednost in spomin - na kaj že? Na decembrsko zapravljanje v neki trgovini?!... Pravi obup.
Še bolj obupno se mi zdi videti 50 in več žensk v popolnoma enakem nakitu, kar se bo najverjetneje res dogajalo, saj naj bi bil naval na nalepke, ki se seveda pridobivajo z nakupi vsakodnevnih artiklov, precej velik in nekateri napovedujejo, da zna nalepkarskega nakita celo zmanjkati.
No, kakorkoli, ljudje smo različni; jaz tokratne nalepke z veseljem podarjam naprej. Priznam pa, da jih bom z veseljem zbirala, ko bo kakšna akcija zbiranja nalepk za, recimo, zimske gume. Me čisto nič ne moti, če bomo imeli vsi enake.
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje za stanovanjske storitve je obnovilo meščansko vilo na Potrčevi 38, kulturni spomenik meščanske arhitekture.
Foto: Črtomir Goznik
Golobje prepreke bodo v bodoče uporabili pri sanaciji vseh fasad v starem mestnem jedru, s čimer jih bodo zaščitili pred poškodbami zaradi golobjih izrebkov.
naslova kulturnega denarja, da bi obnovili tudi fasado, vendar so razpis ministrstva za kulturo zamudili. Objekt so kupili oktobra 2007, razpis pa je potekel septembra 2007.
Ze pred nakupom objekta so se zavedali, v kakšnem stanju je in da bo obnova draga, ker bo potekala pod posebnimi pogoji, saj gre za kulturni spomenik. A priložnosti, da bi mestu vrnili objekt, ki bo vsem
v ponos, niso želeli izpustiti. Vedeli so tudi, da bodo težko prišli do potrebnega denarja. Ker postavitev gradbenih odrov ni poceni, so se odločili, da bodo med obnovo strehe iskali rešitev tudi za fasado. Lotili so se posnetka stanja fasade od strehe do temeljev, da bi prišli do izračuna za njeno obnovo in do strokovnih predlogov za čim kvalitetnejšo sanacijo.
Ze pred obnovo fasade so tudi
opazili, da je na nekaterih delih, še posebej na tistih, ki so zjutraj obsijani od sonca, poškodovana od golobjih iztrebkov. Golobi so lahko velika nadloga, saj so njihovi izrebki agresivni, zaradi česar prihaja do poškodb na fasadi. Ker pa na fasadi ni mogoče imeti mreže, saj bi kazila njen izgled, so se odločili za zaščito po zgledu Avstrijcev v Salzburgu, kjer so fasade kljub velikemu številu golobov čiste, ker so za-
ščitene z golobjimi preprekami, o čemer so se lahko prepričali med strokovno ekskurzijo. Odločili so se, da bodo z njimi zaščitili tudi fasado Potrčeve 38; tako je to prvi objekt na Ptuju z golobjimi preprekami. Ker po videzu niso moteče, golobi pa sedaj nimajo kam sesti, so se odločili, da jih bodo poslej uporabili pri obnovi vseh fasadah v starem mestnem jedru.
Obnova fasade je stala 53 tisoč evrov. Zanimivo pri vsem tem je, da jih je po oddaji vloge za sredstva kulturnega ministrstva obiskala inšpektorica in jim izdala odločbo, da čim prej uredijo fasado, ker zaradi bližine pločnika ogroža mimoidoče. Obisk inšpektorice je bil dobrodošel, saj so se na ministrstvu, potem ko so si natančno ogledali vse fotografije, vendarle odločili, da jim bodo pomagali z 11 tisoč evri nepovratnih sredstev. Sredstva lahko pričakujejo do konca letošnjega leta.
V objektu na Potrčevi 38 je deset stanovanj. To so velika meščanska stanovanja, ki merijo od 84 do 115 m2, za njih pa najemniki plačujejo neprofitno najemnino. V objekt so napeljali tudi plin, doslej pa so se vsa stanovanja ogrevala na klasičen način.
Stanovalci so obnovo strpno prenašali, pred začetkom so jih zelo potrebno seznanili z deli, ki se jim ni dalo izogniti. V teh dneh na objektu potekajo zadnja opravila, čaka jih tudi urejanje okolice in dvorišča oziroma urejanja parkirišč za stanovalce. Zelijo pa urediti tudi dohod, ker se želijo izogniti morebitnemu nedovoljenemu parkiranju na zemljišču ob obnovljeni stavbi.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Konflikt (ne)konfliktneža
Nekonfliktne-mu Pahorju je uspelo zanetiti prvi konflikt. Da bi bil paradoks še večji, se je novi premier znašel v plazu očitkov zaradi ukrepa, ko naj bi - iz še vedno ne dovolj pojasnjenih in razumljivih razlogov - reševal "ugled" in opozarjal na nekakšne izjemne sposobnosti in zasluge enega izmed najbolj konfliktnih (in protislovnih) ministrov v novejši slovenski zgodovini, "večnega" zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Samo nekaj dni po tem, ko je predsednik države dr. DaniloTurk zavrnil imenovanje dr. Dimitrija Rupla za novega veleposlanika Slovenije v Avstriji in izjavil, da dr. Rupel ne uživa njegovega zaupanja, ga je predsednik vlade Borut Pahor (na splošno presenečenje javnosti) imenoval za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve.
Zdaj je eno izmed poglavitnih vprašanj, kaj je Pahorja dejansko vodilo v takšno odločitev. Je s tem tudi konkretno (rokohitrsko in brez pravega premisleka) udejanjal svojo napoved o "sodelovanju z vsemi" ali pa je skušal "dokazati" (predvsem opoziciji), da odloča samostojno, tudi proti volji "svojih", celo proti stališčem predsednika države in da potemtakem - kljub različnim špekulacijam - ni nikakršna marioneta v kakršnihkoli rokah. Eno in
drugo pa je v bistvu slabo.
"Primer Rupel" zelo pomenljivo dokazuje, da pripravljenost na "sodelovanje z vsemi" vendarle ne more biti brez kakršnihkoli omejitev in treznih analiz, v kakšnih razmerah in s kakšnimi namerami prihaja do njega. Še zlasti, ko gre za sodelovanje na kadrovskem področju in na tistih točkah, ki lahko še posebej predstavljajo kontinuiteto (ali dis-kontinuiteto) posameznih politik. V konkretnem primeru pri dr. Dimitriju Ruplu ne gre samo za to, kdo goji (priložnostne) simpatije ali zamere do dr. Rupla, ampak je predvsem pomembno, v kolikšni meri (in kako) se sedanja vlada in sedanji premier identificirata z različnimi Ruplovimi (marsikdaj nestrpnimi) početji, z njegovimi značajskimi potezami, z globalnimi usmeritvami in konkretnimi ukrepanji, lahko bi rekli tudi niansami v izvajanju dosedanje zunanje politike, ki jo je usmerjal prav on. Kar nekaj časa je bilo več kritičnih pripomb na Ruplovo vodenje ministrstva. Vsekakor je dr. Rupel v zadnjih letih presenečal s svojim (političnim) slalomom od stranke do stranke in po različnih (kategoričnih) odzivih v javnosti, ki se niso omejevali zgolj na diplomatsko področje, ampak na politiko nasploh. Predvsem tudi v zadnjem pred- in povolilnem času je bil eden izmed najglasnejših in najbolj "neizprosnih" ocenjevalcev slovenskih notranjepolitičnih razmer z znanih
"ideoloških" pozicij, pri čemer si je pomagal tudi z različnimi skonstru-iranimi opisi in trditvami v zvezi s "starimi" silami. Ob Pahorjevem naštevanju velikih Ruplovih zaslug za "vzpostavitev" nove slovenske diplomacije, za vstop Slovenije v Nato in EU itd. se vsekakor kaže spomniti tudi na to drugo plat Ruplovega delovanja. Šele tako je lahko podoba popolnejša.
Zagotovo ima Borut Pahor prav, ko opozarja na Ruplove "izjemne" diplomatske izkušnje in na njegovo "listnico", iz katere tako rekoč štrlijo imena in telefonske številke vseh, ki po Evropi in drugod odločajo o zunanji politiki. Kako naj bi bilo drugače, če vemo, da se dr. Rupel že domala dve desetletji vrti na vrhovih slovenske politike, predvsem pa zunanje politike!? Toda - ali to tudi pomeni, da je avtomatično še vnaprej opredeljen (samo) za najbolj izpostavljene pozicije zgolj v zunanji politiki? Evropska in svetovna praksa tega ravno ne potrjujeta. Tudi sam minister dr. Rupel v zadnjem obdobju s svojim mlačnim nastopanjem ni dajal ravno kakšnega posebnega vtisa, da je zunanja politika zanj še kakšen poseben izziv. Deloval je naveličano in utrujeno.
Po svoje se zdi, da vloga "posebnega odposlanca" dr. Rupla ponovno oživlja in postavlja v osrčje slovenske zunanje politike. Zato zagotovo niso naključna ugibanja posameznih opazovalcev, kdo bo pravzaprav po novem "resnični" slovenski zunanji minister in koliko zunanjih ministrov bo Slovenija sploh imela. Pahor bi morda takšne špe-
kulacije vsaj do neke mere lahko ublažil, če bi takoj natančneje pojasnil (in opredelil), kako vidi vlogo "odposlanca" (in predvsem dr. Rupla) v vladi in slovenski zunanji politiki. Vsekakor pa ni moč soglašati z mnenjem predsednika stranke Zares (in Pahorjevega koalicijskega partnerja) Golobiča, da gre v zvezi z Ruplom zgolj za nepomemben prehod z enega uredniškega mesta v zunanjem ministrstvu na drugo uradniško mesto v kabinetu predsednika vlade. Kako bo po novem izgledalo (slovensko) kontaktiranje z Evropo in svetom? S kom se bo pogovarjal posebni odposlanec in s kom zunanji minister? Kdo bo in kako koordiniral vse te aktivnosti? Bo Rupel s svojimi "zvezami" skrbel zgolj za blažitev negativnih evropskih in svetovnih ekonomskih gibanj na Slovenijo, kot je te dni poskušal utemeljiti (in opravičiti) Pahorjevo odločitev njegov tiskovni predstavnik? Kako bo dr. Rupel to konkretno realiziral in s kakšnimi učinki?
Za zdaj je jasno le to, da bodo morali v vseh koalicijskih strankah, zlasti pa v Pahorjevi Socialni demokraciji svojim članom (in volivcem) razjasniti in pojasniti, kako in zakaj je prišlo do "posebnega odposlanca" Rupla. Zanimivo je, da voditelji vladajočih strank nekako "razumejo" Pahorja in njegovo odločitev, nekateri njihovi člani pa sploh ne. Vsekakor imata v prvih dneh vladanja novi premier in nova vlada več težav s "svojimi" kot pa z opozicijo. Upajmo, da to ne pomeni, da njihova "všečnost" opoziciji tudi v prihodnje pred vsem drugim.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Ekonomsko - socialni svet o vplivih krize
Letos se optimistično, v prihodnje negotovo
Predstavniki Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta, ki so v ponedeljek, 1. decembra, v prostorih Mestne hiše v Ptuju kritično analizirali stanje na gospodarskem in socialnem področju ter vpliv svetovne finančne krize, so bili za letos še optimistični; o tem, kakšne so možne posledice recesije v naslednjem in prihodnjih letih, pa so napovedi še vedno negotove.
Po besedah direktorice ptujske območne enote Zavoda za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZZ) mag. Vlaste Stojak se na območju Spodnjega Po-dravja podatki o zaposlenosti v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenili. Letošnje leto bo celo eno najuspešnejših, saj so brezposelnost znižali skoraj do dna, kljub povečanju števila prebivalcev pa so v zadnjih petih letih število brezposelnih oseb praktično prepolovili. Kljub temu se na ZZ zavedajo, da se glede na napovedi delodajalcev in vpliv svetovne krize ne obeta najbolje, o čemer je Stojakova povedala:
„Na ZZ ob koncu leta ne zaznavamo izrazitega gibanja brezposelnosti, pa tudi ne večjega odpuščanja v našem okolju, ugotavljamo celo upadanje brezposelnosti, saj je bilo konec oktobra brezposelnih okoli 2.900 oseb. To pomeni, da je v primerjavi z delovno aktivnimi stopnja brezposelnosti 6,8. Tudi v novembru ne zaznavamo bistvenega povečanja, pa tudi delodajalci z našega območja, ki so nas po zakonu dolžni obveščati o večjih odpuščanjih, tega ne napovedujejo."
Sicer pa je Stojakova pojasnila, da so na podlagi pogovorov z delodajalci ugotovili, da imajo ti v glavnem do konca leta delo še zagotovljeno in v glavnem podaljšujejo pogodbe delavcem, ki so zaposleni za določen čas. Nekateri iščejo nove trge, nekateri so že dobili nova naročila in tako zadržali delavce, ponekod bodo ukinili nekatere finančne izdatke, ponekod poskušajo delovni proces racionalizirati z ukinitvijo kakšne izmene, pripravljajo pa tudi razna izobraževanja in seminarje.
V	novembru sicer opažajo nekoliko manjše zaposlovanje, v tem času se je zaposlilo za polovico manj oseb kot novembra lani, čeprav so potrebe po nekaterih delavcih še vedno v porastu.
V	oktobru je prejelo denar-
na nadomestila 537 brezposelnih oseb, socialno pomoč pa 1.128. Opažajo tudi nekoliko manjše povpraševanje po tujih delavcih, predvsem v zadnjih treh tednih je manj vlog za delovna dovoljenja.
Pripravljeni na »črni« scenarij
Ker kriza prihaja do nas z zamudo, predvidevajo, da se bo v začetku leta 2009 to že poznalo tudi v evidencah brezposelnih, vendar nekih množičnih odpuščanj ni pričakovati. Napovedi govorijo le o posameznih ali največ nekaj deset delovnih mestih, tako da je za sedaj stanje zmerno in optimistično. A kot je dejala Stojakova, se pripravljajo tudi na drugačen scenarij:
„Ker gospodarstveniki govorijo o prihodnjem letu 2009 precej negotovo, v našem zavodu že pripravljamo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, razmišljamo o subvencioniranju delovnih mest pri delodajalcih, o formiranju skladov dela, pa tudi o tem, da bi lahko brezposelnim osebam najprej ponudili denarno nadomestilo, na centrih za socialno delo pa socialno pomoč, če bo potrebno, tudi v nekoliko večjem obsegu, predvsem pa na aktivne ukrepe, kot so izobraževanje, prekvalifikacije, javna dela, delavnice in podobno. Delodajalci nas tudi že sprašujejo, ali bo država za vse potrebne ukrepe zagotovila kakšne subvencije. Prepričani smo, da bo vlada prisluhnila predlogom oziroma sklepom Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta," je menila Stojakova.
Vplivi svetovne gospodarske krize se bodo z nekajmesečnim zamikom odrazili tudi na Centru za socialno delo v Ptuju. Kot je dejal njegov direktor mag. Miran Kerin, pričakujejo, da bodo tisti, ki bodo ostali brez dela, najprej uveljavljali pravice iz dela, šele zatem se bodo obrnili na službe Centra.
Foto: M. Ozmec
Mag. Vlasta Stojak: „V zavodu za zaposlovanje že pripravljamo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, formiranja skladov dela, subvencioniranja delovnih mest pri delodajalcih ..."
„Ugotavljamo, da od leta 2006 nenehno pada število prejemnikov denarne pomoči; medtem ko je bilo leta 2003 še 3020 prejemnikov, jih je letos le 1865, torej skoraj polovico manj. Poleg tega so tisti, ki so sicer še v službah, a se kljub minimalnim prejemkom včasih še znajdejo med upravičenci do izrednih socialnih pomoči, vendar to pomoč potrebujejo le občasno. Najbolj tragično pa je, da ljudje, ki hodijo v službo in pridno delajo, s svojimi prejemki ne morejo plačevati vseh svojih obveznosti. Po nam dosegljivih podatkih je v Ptuju že za milijon evrov neplačanih stanarin."
Gospodarske aktivnosti upadajo
Posledice krize in visokih stroškov poslovanja so po besedah Mojce Dominšek s Štajerske gospodarske zbornice že privedle do upada gospodarskih aktivnosti To se najbolj kaže v gradbeništvu, avtomobilski in kovinski industriji. Zaradi recesije so v Nemčiji in nekaterih skandinavskih deželah že pričeli var-
čevati, posledično pa tudi pri nas že prihaja do zmanjšanja naročil in drugih negativnih posledic. Za omilitev le-teh so v Štajerski gospodarski zbornici že sprejeli nekaj sklepov in pobud. Po njihovem mnenju je Slovenija nadpovprečno davčno obremenjena, zato v finančnem sistemu situacija ni najboljša. Kljub temu so prepričani, da bo z ustreznimi gospodarskimi in finančnimi ukrepi krizo možno prebroditi.
Da večina podjetij na območju Spodnjega Podravja direktnih posledic krize za sedaj še ne občuti, je menil tudi Miran Senčar, predsednik ptujskega kluba menedžerjev:
„Nekaj težav se sicer pojavlja, največ na področju gradbeništva in avtomobilske industrije, precej težav povzroča tudi povečana finančna nedisciplina, ki se zaradi zaostrenih finančnih razmer lahko samo še poveča. Nekateri bodo finančno krizo poskušali omiliti z odpravo nepotrebnih stroškov, zagotovo pa bodo to izkoristili tudi za čiščenje vseh neproduktivnih delovnih mest. Opozarjamo pa na beg domačih možganov v tujino, kjer najdejo boljše plačilo. Vse te posledice se že kažejo v zmanjšanju proizvodnje, kar lahko povzroči verižno reakcijo, posledično lahko to vodi do zniževanja plač in odpuščanja delavcev."
Sicer pa bodo v klubu me-nedžerjev razvoj dogodkov budno spremljali, tesneje se bodo povezali z vsemi poslanci z našega območja, kljub temu pa dopuščajo možnost, da bodo v nekaterih podjetjih pač morali priznati, da so poslovno preveč tvegali.
Posledice finančne krize se kažejo že tudi pri malih delodajalcih. Predsednik Obrtne zbornice Ormož Ivan Babič je prepričan, da ponekod to čutijo celo bolj kot v velikih podjetjih. Zato so že pripravili vrsto ukrepov, usmerjenih predvsem na tri osnovna
področja, ki naj bi vplivala na finančno likvidnost, podporo bankam, da bo njihovo poslovanje dovolj zanesljivo, med konkretnimi pa je tudi njihov predlog o uvedbi olajšav pri dohodnini in zmanjšanju davčnih obveznosti.
Sindikati
pričakujejo ukrepe
V	slovenskih sindikatih so po besedah Rastka Plohla, predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije, denarno gospodarsko krizo začeli zaznavati že sredi lanskega leta, ko je prišlo do dviga draginje, saj so se poleg cen nafte in derivatov pričel dražiti tudi živila in življenjsko pomembni artikli. Dvigovanje cen se je nadaljevalo tudi letos in ni zagotovil, da se ne bo v prihodnjem letu. Napovedi o padanju kupne moči in nadaljevanju gospodarske recesije sta po mnenju sindikatov znaka, da morajo svojo pozornost usmeriti v ohranjanje delovnih mest in v standard najnižje plačanih delavcev, brezposelnih oseb, upokojencev in drugih socialno ogroženih skupin. Še posebej bodo pazili, da ne bi prišlo do krčenja pravic zaposlenih iz teh skupin. In medtem ko se v zasebnem sektorju kriza že odraža s prvimi odpuščanji, se v javnem sektorju zaenkrat kaže le v padcu kupne moči.
V	Zvezi svobodnih sindikatov in Neodvisnih sindikatih ugotavljajo, da se s krizo že soočajo v nekaterih podjetjih na področju avtomobilske in delno usnjarske industrije, saj nekaterim skupinam zaposlenih niso podaljšali pogodb o zaposlitvi za določen čas, podobno tudi ne pri zaposlenih prek agencij ter pri delavcih iz tujine. Prepričani so, da se bo ta trend nadaljeval vsaj do sredine prihodnjega leta, odvisno od svetovnih dogodkov in posledic na domačem trgu dela. Konkretnih odpuščanj zaposlenih za nedoločen čas
sindikati v letošnjem letu še niso zaznali, dopuščajo pa možnost, da pride do tega v decembru, v naslednjem letu pa pričakujejo upadanje zaposlovanja v celotnem gospodarstvu. Posledice krize se bodo ponekod pokazale tudi v izplačilu božičnice, dobičkov in trinajstih plač: ponekod naj bi ostale na isti višini kot lani, v nekaterih podjetjih pa napovedujejo, da jih verjetno sploh ne bodo izplačali.
Krizo so zaznali tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije, vendar se ta neposredno še ne odraža pri posameznih medijskih kolektivih v smislu odpuščanja in podobnih težav, kljub temu pa skrbno spremljajo situacijo, sicer pa bodo novinarji ves čas skrbeli za to, da bo javnost o vsem sproti obveščena.
Neposredno so krizo zaznali tudi v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, kjer se zavedajo, da bodo zaposleni v tem sektorju posledice najbolj čutili v drugi polovici prihodnjega leta - neposredno, ker pričakujejo, da naj bi šole imele težave zaradi otrok, katerih starši bodo izgubili službe, in zaradi zaostrenih tržnih razmer, posredno pa prek posledic, ki naj bi jih učinki recesije pustili na javnih financah. V Policijskem sindikatu Slovenije pa za sedaj zaznavajo le rahlo povečanje odpovedi delovnega razmerja zaradi okoliščin dela policistov, medtem ko odpuščanj zaradi krize še ni bilo.
Na to, da bodo pri premagovanju posledic krize lahko pozitivno vplivali tudi skladi dela, je opozorila Franja Čeh, direktorica ptujske Animacije, ki je poudarila, da je sklad ustanovljen predvsem zaradi nudenja pomoči presežnim delavcem, saj povezuje vse socialne partnerje iz območja Spodnjega Podravja.
Da je vsako slabo za nekaj dobro, je v sklepnem delu ugotovil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki predseduje ekonomsko-socialnemu svetu. Ob tem je dodal, da je kriza tudi priložnost za sistemski razmislek o svetovni družbenoekonomski ureditvi, pri čemer je sam zagovornik večje socialne organiziranosti družbe. Sicer pa je zagotovil, da se je kot župan pogovarjal s predstavniki vseh večjih podjetij na našem območju ter da njihove izjave o posledicah krize za sedaj delujejo pomirjujoče; v stiku pa je tudi s poslanci in vlado, ki pripravljajo svoje ukrepe za umiritev krize.
Sicer pa je med razpravljavci prevladoval optimizem, v katerem se je kot rdeča nit vlekla ugotovitev, da je kriza, ki je pred nami, zagotovo premostljiva, vendar le s preudarnimi in pametnimi projekti ter predvsem ustreznimi investicijami v gospodarstvo.
M. Ozmec
Sv. Andraž • Župan in svetniki pošiljajo žaljive dopise
Kdo je goljuf in kdo kot divja svinja
Čeprav je odnos med svetniki in županom občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah že nekaj let na majavih nogah, je komunikacija med njimi doslej kolikor toliko potekala na normalnem nivoju. Zadnji dogodki pa so med občani upravičeno sprožili val ogorčenja. Samo v nekaj mesecih so vsa gospodinjstva v občini prejela štiri dopise, polne žaljivk, poniževanj in diskreditacij tako s strani župana kot svetniške skupine. V zadnjem je župan Franci Krepša svetnika Marjana Gaveza obtožil, da je »goljuf, ki bi moral biti za zapahi«.
Dopisi občanom Svetega Andraža, v katerih župan Franci Krepša in svetniška skupina obračunavajo med seboj, so v zadnjih mesecih postali stalnica. Več strani dolge zgodbe, v katerih se medsebojno žalijo in ponižujejo, občani dobivajo kar na dom. Samo v zadnjih nekaj mesecih so prejeli štiri takšne dopise, v katerih si medsebojno očitajo nesposobnost in domnevne nepravilnosti. V pismih, ki jih dobiva 340 gospodinjstev, polnih omalovaževanj in žaljivk, v največji meri obračunavata župan Franci Krepša in svetnik Marjan Gavez. Obtožbe, ki si jih konstantno delita na sejah sveta, sta očitno želela deliti še z vsemi 1260 občani Svetega Andraža in jim zato že nekaj mesecev pošiljata več strani dolge zgodbice.
Župan odgovarja na obtožbe svetnikov
Zadnji dopis je prejšnji petek, dan pred 10. občinskim praznikom, na vsa gospodinjstva v občini odposlal Krep-ša. Kot je zapisal, z njim odgovarja na zadnje tri dopise svetnikov. Na treh straneh župan odgovarja na nekatere očitke s strani svetniške skupine. Že v prvem stavku Krepša piše, da se je pred časom odločil, da na Gavezove očitke več ne bo odgovarjal, a da so ga vedno večja podtikanja, spletkarjenja, pretiravanja in manipuliranja privedla do tega, da vendarle odgovori.
»Gavez in velika večina ostalih svetnikov me poskušajo skupaj s starimi silami v vaših očeh prikazati v najslabši možni luči. Gavez zaradi svoje kratkovidnosti na žalost ne opazi, da ga imajo za klešče, s katerimi hodijo po kostanj v žerjavico,« je uvodoma napisano v dopisu, ki ga je na vsa gospodinjstva v občini naslovil Krepša. Njegovo pisanje je razdeljeno v več delov, kjer navaja primere, s katerimi naj bi ga svetniki na čelu z Gave-zom poskušali očrniti. V dopisu je zanikal trditve svetnikov, da ima 4100 evrov plače, in pojasnil, da je ta določena z zakonom. Pri tem je še dodal, da pa si sejnine svetniki določajo sami, in občanom postregel s podatkom, da naj bi samo za to iz občinskega proračuna odšteli kar 46 tisoč evrov.
Del Krepševega dopisa odgovarja tudi na obtožbe, da naj bi svojemu bratu v letu 2005 priskrbel milijone tolarjev. To je kategorično zavrnil in priložil dopis Ministrstva za kmetijstvo, v katerem je navedeno, da njegov brat ni prejel nobenih sredstev.
Krepša je v dopisu, ki ga je poslal vsem občanom, Gaveza označil za »goljufa, ki bi moral biti za zapahi«.
Gavez bo župana tožil.
Krepša Gaveza obtožil, da je goljuf
Velik del svojega dopisa pa je Krepša izkoristil za direktno obračunavanje z Gave-zom. »Priloga številka 1 dokazuje, da je naš svetnik Marjan Gavez goljuf, ki bi moral sedeti za zapahi. Kot lahko razberete iz izvršne zadeve Okrajnega sodišča na Ptuju, dolguje Gavez od leta 2003 štirim upnikom 123.736 evra s pripadajočimi pribitki,« je med drugim zapisal Krepša. Ob tem je priložil tudi odredbo o prodaji nekaterih Gave-zovih nepremičnin ter sklep Okrajnega sodišča na Ptuju, s katerim občino Sveti Andraž opozarja, da sejnine ne sme izplačevati Gavezu, temveč da jih mora odtegniti in izplačati enemu izmed upnikov, ki mu Gavez dolguje 11.110 evrov. Sodišče je tako na predlog Deželne banke sklenilo, da mu z rubežem zarubijo vse dohodke, ki bi jih Gavez zaslužil na občini.
Čeprav dejstva, da dolg dejansko obstaja, Gavez ne zanika, je zgrožen nad dejstvom, da je župan o tem pisno obvestil vse občane.
»Sporno je že dejstvo, da so sklep prejeli vsi občani razen mene. Na sodišču naj bi se zmotili pri naslovu, tako da so vsi občani ob županovem dopisu dobili priložen omenjen sklep, še preden sem o tem sploh kaj vedel in preden je postal pravnomočen. Sam ga do danes nisem dobil, sicer pa ne verjamem, da je zakonito, da župan takšne stvari pošilja okrog, zraven tega pa me še žali,« je pojasnil Gavez, ki pravi, da bo Krepša za obtožbe moral odgovarjati na sodišču, saj bo zoper njega vložil tožbo. Najbrž pa bo tožil tudi občino, saj je na do-
pisu, v katerem ga je Krepša žalil, celo občinski žig.
Žalitve in poniževanja brez primere
»Tukaj moram omeniti še eno zanimivost o našem svetniku, saj le-ta kljub blišču,
ki ga prikazuje z mercede-si, kravatami in podobnim, nima niti pribite pare svojega premoženja. Prijavljen je v Vitomarcih, živi v Novincih, je nezaposlen kljub velikemu številu podjetij, ki jih odpira in zapira, in kar je najbolj zanimivo, vsem bi rad solil pamet. Skratka, to je njegova zgodba o uspehu,« je v dopisu še zapisal Krepša.
Na vprašanje, zakaj se je odločil, da občanom pošlje tak dopis, Krepša odgovarja: »Svetniki so dopise začeli po-
šiljati konstantno, zato sem se odločil, da nanje tudi sam odgovorim. Ne obžalujem, da sem ga poslal, saj imajo občani pravico vedeti, kaj počnejo naši svetniki,« je pojasnil an-draški župan. Gavezova grožnja s tožbo, ga, kot pravi, ne gane, saj bi ga tudi sam lahko že neštetokrat tožil obrekovanj in žalitev. »Na 14. redni seji, 10. julija, mi je dejal, da naj se gonim v k ... Sicer mi je o tem neprijetno pisati, a prav je, da ljudje vedo, v kakšnem vzdušju poteka delo na naši
Borl • V pričakovanju razpisa
Najem za 40 let
Ministrstvo za kulturo je konec novembra vendarle, po dolgem čakanju, objavilo namero za oddajo gradu Borl; to sicer še ne pomeni samega razpisa - slednjega naj bi po zagotovilih omenjenega lastnika kot javno zbiranje ponudb uradno objavili predvidoma konec naslednjega tedna.
Dvanajstega decembra naj bi tako začel teči rok za zbiranje ponudb za najem vseh nepremičnin, ki sodijo v kompleks gradu Borl, te pa so poleg samega zidanega grajskega kompleksa še travnik, sadovnjak, gozd in zgradbe
ob gradu.
Kakšni bodo vsi kriteriji razpisa, še ni znano, so pa že objavljeni prednostna merila, ki bodo vplivala na izbor ponudnikov. Tako bo v prednosti tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo najemnino oziroma bo
pripravljen vložiti v grad več lastnih sredstev, upoštevalo pa se bo tudi število delovnih mest, ki naj bi jih najemnik zagotovil, ter delež povečanja obiskovalcev gradu, ki je trenutno sicer zaprt za vse morebitne radovedneže.
Kulturno ministrstvo je najavilo javno zbiranje ponudb za najem gradu Borl.
občini,« pojasnjuje Krepša, ki vztraja pri tem, kar je napisal, saj meni, da ima dokaze za vse izrečene in napisane besede zoper Gaveza.
Sicer pa, kot še pravi Krep-ša, ga je Gavez že večkrat žalil. Lani mu je poslal elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino: »Že kot otroka me je mama opozarjala, ko sem oblekel kakšne čudne cunje, nosil pošvedrane čevlje, pa ko sem se kaj na hitro zlagal ipd. - češ da če se bom tako oblekel, vedel ali pogovarjal, da bom takšen kot »krepša«. Pa takrat kot otrok tega nisem dojel. Sedaj, komaj pri 38., razumem, kaj je hotela z temi besedami povedati. Sedaj vem, da je hotela povedati, da bom kot naš župan! Sicer pa nagradno vprašanje: ali se mogočni hrast posuši, ko se divja svinja počoha ob njega??? Seveda ne! Tudi jaz se ne bom posušil, če župana srbi, pa se čoha po meni, zato nadaljujmo z poslom.«
To je samo del »komplimentov«, ki si jih v Svetem Andražu podeljujejo, vse pa bodo, kot kaže, morali predstaviti sodišču, ki bo odločalo o tem, kdo je koga »bolj« žalil.
Dženana Bečirovič
Med zanimivejšimi in tudi spremenjenimi pogoji glede na prejšnji razpis, ki je neslavno propadel, je doba najema; ta bi naj namreč po novem znašala 40 let. Naj spomnimo: v prejšnjem razpisu je bila 25 let, edini takratni resni najemnik Anton Krajnc pa je bil pripravljen vzeti grad v najem in ga spremeniti v neke vrste mednarodni kulturni center za daljšo dobo - govorilo se je o 99 letih. Med interesenti na takratnem razpisu so bile tudi Terme Ptuj, čeprav resne in popolne ponudbe niso oddale. Kot je bilo slišati, so bile bolj kot potrebni finančni vložek takrat za vodstvo Term sporne zahteve spomeniškega varstva, zaradi katerih naj ne bi bilo možno grajskih soban ustrezno preurediti za potrebe turizma.
Za tokratno zbiranje ponudb, vsaj tako je zaenkrat neuradno slišati, naj bi se zanimalo precej več interesentov tako iz tujine kot iz Slovenije. Poleg zakoncev Krajnc je slišati, da grad zanima znanega in velikega slovenskega podjetnika, pa tudi nekaj povezanih družb oziroma konzorcijev. Kakšni so konkretni načrti omenjenih interesentov glede ureditve in namembnosti borlskega grajskega kompleksa, zaenkrat ni znano. Gotovo pa bomo o tem, kdo vse in s kakšnim projektom se bo prijavil na javno zbiranje ponudb, še poročali.
SM
Foto: Ud
Foto: DB
Foto: SM
Ptuj • Koliko stane bivanje v domu upokojencev
Kako so se dvigovale cene
Na članek oz. pojasnilo Ministrstva za delo, družino in socialne cene, da se letos oskrbnine v domovih upokojencev ne bodo več dvigovale, saj bo razliko zaradi uveljavljenega plačnega sistema poravnalo omenjeno ministrstvo, se je odzvalo kar nekaj bralcev s pripombami, da se je cena oskrbnine v ptujskem domu vseeno dvignila, in sicer prvega oktobra letos za 6,4 odstotka.
Podatek je točen, kot je potrdila tudi direktorica doma upokojencev Kristina Dokl, vendar pa oktobrska podražitev oskrbnin nikakor ni v nasprotju z navodili pristojnega ministrstva. Oktobrska podražitev cen oskrbnin je bila četrta v tem letu, glede na navodila MDDSZ pa bi lahko oskrbnine dvignili petkrat. Za kaj pravzaprav gre, pojasnjuje Doklova takole: „Prvi dvig oz. valorizacija cen oskrbnin se je zgodila prvega februarja letos v skladu z navodili MDDDSZ za 3,6 odstotka. Drugi dvig cen je sledil prvega marca v višini 1,2 odstotka. 21. marca bi lahko naš dom valoriziral
ceno za 3,2 odstotka od prvega februarja naprej, vendar jo je po sklepu sveta zavoda valoriziral od prvega julija naprej brez poračuna za nazaj. Hkrati je bil sprejet sklep, da bo nova cena začela veljati šele prvega oktobra in ne že julija, in bo prav zaradi trimesečnega zamika nekoliko višja, za 6,4 odstotka. Vmes, prvega avgusta, je bila izvedena še ena podražitev oskrbnin za 3 odstotke na ceno oz. osnovo iz marca letos."
Cena enega dneva osnovne oskrbe je tako februarja znašala 13,49 evra, od prvega marca 13,66 evra, od prvega avgusta 14,07 evra in zadnje
tri mesece (od prvega oktobra) 14,97 evra. „Če bi ceno oskrbnine dvignili že prvega julija, bi oskrbovanci višjo ceno plačevali šest mesecev, znašala pa bi 14,52 evra. Tako je pač oskrbnina nekoliko dražja, kot bi bila sicer, vendar le zadnje tri mesece," je odločitve in podražitve še razložila Doklova.
Cene oskrbnin se bodo še dvigovale
Navedene cene veljajo za osnovno oskrbo, ki vključuje namestitev v dvoposteljni sobi brez kopalnice. Ob tej osnovni oskrbi so v Domu
uveljavljene še cene za višje stopnje oskrbe z dodatnimi storitvami, ki se v osnovi delijo na oskrbo 2 in oskrbo 3a ter 3b. Za oskrbo 2 je treba dnevno dodati 4,57 evra, za oskrbo 3a 9,15 evra, za oskrbo 3b pa 13,06 evra. To pomeni, da najdražja oskrba stane dobrih 28 evrov dnevno; gre za kategorijo ljudi, ki so nepokretni in potrebujejo popolno nego. Cene so v vseh enotah domov enake; ne glede na lokacijo.
Čakalnih vrst po besedah Doklove skoraj ni, sploh po odprtju novega doma v Kidričevem, imajo pa evidentiranih okoli 150 rezervacij
Direktorica ptujskega doma upokojencev Kristina Dokl pojasnjuje, da bi oktobrski dvig cen oskrbnin lahko uveljavili že julija letos.
ostarelih, ki se bodo za bivanje v domu odločali enkrat v bližnji prihodnosti.
Pričakovati, da se bodo cene oskrbnin kaj pocenile ali več mesecev ostale enake, pa, žal, niso na mestu. Ponoven dvig cen je pričakovati februarja naslednje leto, kolikšen bo, pa je težko napovedati. Doklova meni, da se bo cena dvignila za okoli 3 odstotke, verjetno pa to ne bo zadnji dvig cen v prihodnjem letu.
Kot še poudarja Kristina
Dokl, v domu niso in tudi ne morejo izvesti niti ene podražitve oskrbnin, ki je predhodno ne odobri pristojno ministrstvo:" Dejstvo pa je, da so cene oskrbnin po domovih v Sloveniji precej različne in da naše cene v ptujskem domu spadajo v zadnjo četrtino po višini. Marsikje znaša cena enodnevne osnovne oskrbe že krepko preko 20 evrov."
SM
Ptuj • Še o gradnji kartodroma v Slovenji vasi
Odlašajo z odgovorom
Člani četrtnega sveta ČS Panorama so tudi na 14. seji, ki je bila 17. novembra, razpravljali o izgradnji kartodroma v Slovenji vasi, ki je sestavni del projekta širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje, izvajajo pa ga Dravske elektrarne Maribor.
Sodeč po odzivih krajanov z območja ČS Panorama in ČS Grajena, prav tako pa tudi Slovenjevaščanov v občini Hajdina, so ti zelo zaskrbljeni zaradi te gradnje, predvsem pa se bojijo hrupa, ki bo prihajal z novega kartodroma, če projekt ne bo izveden tako, kot obljubljajo - s štiri-metrsko protihrupno ograjo in drugo zaščito, da objekt ne bo moteč za okolje.
Dela na širitvi kanala so pričeli lani, končali pa naj bi jih v štirih letih. Glede na razpravo na 13. seji ČS Panorama, ki je bila 20. oktobra, in sprejete sklepe so pričakovali, da bodo od investitorja gradnje
prejeli podrobno poročilo o investiciji, oziroma da se bo njihov predstavnik seje osebno udeležil. Pa se to ni zgodilo in tudi pričakovanega odgovora niso dobili. Kljub več urgencam ga še vedno ni, predstavnik DEM pa naj bi se, kot je bilo sporočeno, udeležil seje ČS Panorama v začetku prihodnjega leta.
Glede na to, kako težko je dobiti želene podatke iz DEM Maribor glede selitve kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas (tudi iz Štajerskega tednika smo jih poskušali dobiti, pa so nas odpravili, da bodo odgovor najprej posredovali svetu ČS Panorama, ta pa ga
lahko posreduje naprej, če želi), se zdijo skrbi in pomisleki krajanov glede te gradnje upravičeni. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bil ta trenutek odgovor »v pregledovanju« pri direktorju DEM.
Člani sveta ČS Panorama pa so dočakali pojasnilo v zvezi s to gradnjo, sestavlje-
no v Ptuju - v Uradu župana in splošnih zadev MO Ptuj, ki ga vodi mag. Janez Merc. Ta ne vsebuje nobenih takih dejstev, o katerih na straneh Štajerskega tednika ne bi že pisali. Dodajajo pa tudi, kot je prav tako bilo že zapisano, da so sicer glede nasprotovanja dokončnemu enotnemu do-
voljenju za gradnjo mogoča le izredna pravna sredstva, kot je obnova postopka, za to pa morajo biti z zakonom izpolnjene določene predpostavke. Tako prebivalcem območij, ki naj bi jih selitev in izgradnja novega kartodroma prizadela, ostaja vztrajanje pri izpolnjevanju pogojev, ki jih je upravni organ zahteval v že izdanem enotnem dovoljenju za gradnjo. Sicer pa je enotno gradbeno dovoljenje glede projekta selitve kartodroma zelo skopo. V njem piše le, da se bo preselil iz Hajdoš v Slovenjo vas, preselilo pa naj bi se tudi nogometno igrišče.
Člani sveta ČS Panorama (na seji 17. novembra so bili
navzoči Igor Majnik, mag. Kristina Dokl, Rozika Ojster-šek, Rudolf Vrabl in Lidija Vurcer) so se dogovorili, da se bodo v zvezi z reševanjem te problematike povezali tudi z iniciativo v Slovenji vasi ter tako skupno vztrajali pri tem, da se gradnja izvede skladno s projektom.
Sicer pa so se na seji dogovorili še, da bodo srečanje starejših občanov iz ČS Panorama pripravili 12. decembra v Domu upokojencev na Ptuju. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Olge Me-glič, PC Mambo in domski muzikant. Starejše od 90 let, ki živijo doma, pa bodo obiskali pred božičem.
MG
Ptuj • Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih
Za zdaj v enaki obliki naprej
V začetku avgusta letos je prenehala veljati kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci, pogodba za obrt in podjetništvo, po kateri so se zbirala sredstva za najrazličnejše oblike izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih.
Za te namene so delodajalci doslej plačevali en odstotek od bruto dohodka zaposlenih. Sredstva so se zbirala pri skladih za izobraževanje delavcev pri samostojnih
podjetnikih, ki so tudi organizirali programe izobraževanja oziroma sofinanciranje oblik izobraževanja, vključno s pridobitvijo formalne izobrazbe na srednji (vključno
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik sveta CS Panorama Rudolf Vrabl: "Na odgovor Dravskih elektrarn Maribor še čakamo. Gradnjo kartodroma oziroma njegovo selitev iz Hajdoš v Slovenjo vas bomo budno spremljali, v zvezi s tem se bomo povezali tudi z iniciativo Slovenja vas."
Foto: Črtomir Goznik
Z zdaj se glede delovanja Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj ne bo nič spremenilo, so pred dnevi na sestanku sklenili (od leve) v.d. sekretarja Boris Repič, sekretar Vlado Petrovič, predsednik sklada Marjan Hvalec in predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič.
z mojstrskimi izpiti), višji in visoki stopnji izobraževanja (refundiranje sredstev v določeni višini). Iz teh sredstev so sofinancirali tudi najrazličnejše seminarje in usposabljanja po sekcijah, kot so bili tečaji iz varstva pri delu, požarne varnosti, prav tako tudi tematske strokovne ekskurzije.
Ptujski sklad trenutno še deluje, podobno je tudi v drugih okoljih. Pred dnevi so se o njegovem delovanju v prihodnje pogovarjali predsednik sklada Marjan Hvalec, predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, vršilec dolžnosti sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič in sekretar Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Vlado Petrovič. Sklenili so, da za zdaj deluje še v enaki obliki kot doslej, da pa razmišljajo o tem, da bi v bodoče deloval v okviru OOZ Ptuj, saj obrt in podjetništvo
brez novih znanj ne moreta, svoje zahteve pa postavlja tudi družba znanja.
Delodajalce tudi pozivajo, da še naprej odvajajo sredstva za delovanje sklada, pri čemer bi bilo zaželeno, da se vključijo tudi sami; doslej namreč niso bili vključeni in teh sredstev niso mogli koristiti. Skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih so odigrali v vseh letih delovanja, v več kot 25 letih, izredno pomembno vlogo pri izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih in pridobivanju novih znanj glede na tehnološki razvoj in vse večje zahteve tržišča ter vedno večjo konkurenco, ki jo je med drugim prinesel skoraj 500-milijonski trg Evropske unije. V delovno intenzivnih panogah pa je znanje edina dodana vrednost.
MG
Foto: SM
Ptuj • Vinski knjigi ob rob
Pullus se predstavlja tudi v knjigi
Dobro leto dni po prvi javni predstavitvi nove vinske znamke Pullus iz Ptujske vinske kleti so ta teden najodgovornejši štirje možje za vzpon Pullusove družine vin, predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser, direktor Ptujske kleti Andrej Sajko, vodja posebnih projektov pri PP Vinko Mandl in glavni enolog Bojan Kobal, na priložnostni novinarski konferenci predstavili še posebno publikacijo z naslovom Pullus - knjiga o vinu.
Gre za odlično oblikovano knjigo na 150 straneh, ki bralca preko kratkih in jedrnatih zapisov z veliko izjemnimi barvnimi fotografijami popelje skozi prvo leto dogodivščin, ki so spremljale rojstvo in prve uspehe vin Pullus, seveda pa ne manjka niti opis posameznih vinskih okusov. Knjiga je izdana v nakladi 4000 izvodov (četrtina je v angleškem jeziku), naprodaj pa je po (subvencionirani) ceni 10 evrov v vinskem hramu in na sedežu Ptujske kleti.
Tako kot številne druge promocijske aktivnosti od Pullus partyjev, degustacij, internetnih strani ipd., za katere je PP dobro odprla svoj marketinški mošnjiček, seveda tudi knjiga o pullusu spada mednje; razlog za pripravo in objavo knjige pa je tudi v številnih prejetih odličjih. Med njimi so kar štirje šampionski naslovi, ki jih je ptujska vinska blagovna znamka prejela v zgolj enem letu po rojstvu. Bogata bera odličij z mednarodnih ocenjevanj namreč ptujsko klet uvršča v sam vrh vinskih kleti v državi.
Letos pozitivno, a brez velikega dobička
Po besedah Bojana Kobala naj bi bil tudi letnik 2008 nekaj posebnega: „Na trgu je že
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko je letošnji prihodek družbe ocenil na dobre tri milijone evrov, kar bo zadostovalo za pozitivno bilanco, medtem ko dobiček naj ne bi bil posebno velik. Za drugo leto pa vodstvo Ptujske kleti napoveduje novost v zbirki Pullus - na trg bodo poslali tri vrste desertnih vin.
sovinjon, nasploh pa moram povedati, da so okusi letošnjega letnika še izrazitejši in intenzivnejši!"
Tako vodilni v Ptujski kleti menijo, da se bo pot vzpona vin iz družine Pullus še nadaljevala kljub letošnji hudi toči, ki se je poznala v zmanjšanju količin prevzema grozdja. „Grozdni pridelek je bil zmanjšan za dober milijon kilogramov, posledice toče pa bodo grozdni pridelek zmanjševale še več let," je o pravkar minulem letu povedal Andrej Sajko in namignil tudi na negativne učinke razpasle sive ekonomije na vin-
skem trgu.
Sicer pa bodo letošnji prihodki Ptujske kleti po besedah Sajka vseeno znašali med 3 in 3,5 milijona evrov, kar bo več kot zadostovalo za pozitivno bilanco, medtem ko dobiček naj ne bi bil posebno velik. Za 26 odstotkov glede na lani je porasla predvsem prodaja vrhunskih vin, za prihodnje leto pa načrtujejo pe-todstotno rast: „Napovedano rast pogojujemo s širjenjem in utrjevanjem pozicije na tujih trgih. Vina Pullus že izvažamo na trge Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, prav te dni pa je že odposlana tudi
Publikacijo z naslovom Pullus - knjiga o vinu so na priložnostni novinarski konferenci predstavili vsi štirje možje, najzaslužnejši za uspeh vinske blagovne znamke (od leve): Vinko Mandl, Andrej Sajko, Roman Glaser in Bojan Kobal.
druga pošiljka vin v ZDA! Na tujih trgih klet ta hip ustvari desetino prihodkov, v prihodnje pa nameravamo ta delež povečati na 30 odstotkov," je še napovedal Andrej Sajko.
Drugo leto še desertna vina
Bolj kot na količino, ki je sicer za povečanje prihodkov
potrebna, stavijo v Ptujski kleti na kvaliteto vina, ki seveda omogoča tudi višje cene; vendar je cenovna politika Ptujske kleti še vedno precej široka, saj se vina prodajajo od 6 evrov navzgor - za steklenico penine Pullus s šampionskim odličjem je tako treba odšteti 100 evrov.
Bojan Kobal je za naslednje leto napovedal še novost v
ponudbi Pullusovih vin: „Gre za družino likerskih, desertnih vin, ki jih bomo ponudili na trg prihodnje leto. Kot že ime pove, bodo to bolj sladka vina, poimenovali pa jih bomo L'homme (moški, op. a.) iz modre frankinje, La femme (ženska) iz rumenega muškata in La mademoiselle (gospodična), ki bo vino rose za mlade."
SM
Ptuj • Šesta viteška siovesnost
Priložnost, ko se srečajo vsa omizja
Združenje slovenskega reda vitezov vina je bilo ustanovljeno leta 2004 na Ptuju, večina članov pa je delovala že pred tem v Evropskem redu vitezov vina. Tistega leta pa so se odločili, da bodo ustanovili slovensko združenje oziroma društvo, ki bo skrbelo za promocijo in predstavitev slovenskih vin doma in v svetu ter za dvig kulture uživanja vina.
Foto: Stoja n Kerbler
Tudi na letošnji slovesnosti so sprejemali nove člane, nekateri pa so napredovali v redu - tudi županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen.
Vsako leto v tem času organizira Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki ima več kot sto članov, slovesnost, ki se je udeležijo vsa omizja iz cele Slovenije, na njej pa sprejemajo nove člane. Letošnja je potekala 29. novembra v hotelu Primus na Ptuju. Novi člani vstopajo v red izključno na osnovi povabila. To so predvsem zaslužni vinogradniki, vinarji in vidne osebnosti iz gospodarstva, kulture in z drugih področij. Vsakoletna slovesnost je namenjena tudi napredovanju v redu, prav tako pa tudi spoznavanju ene od vinorodnih dežel; tokrat so spoznavali podravske vinorodne okoliše z vsemi uspehi, rezultati in cilji ter tudi problemi, ki pestijo tukajšnje vinogradnike in vinarje.
Na letošnjo slovesnost so
povabili tudi župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, slovensko vinsko kraljico Svetlano Ši-rec, ptujsko vinsko kraljico Tatjano Caf, predstavnike gospodarstva, ljudi, ki so tako ali drugače povezani z vinom, svoje izjemne letošnje dosežke pa je predstavila Ptujska klet, s čimer se je glas o njeni kakovosti ponesel tudi med slovenske viteze vina.
V pozdravnem govoru je dr. Vladimir Korošec, vitez vina 2. reda, nekaj uvodnih misli namenil vinu in viteškemu odnosu do vina ter mestu Ptuju, ki je zraslo na vinogradništvu in vinarstvu in ima zavidljivo tradicijo na tem področju. Opozoril je tudi na problematiko Haloz, ki so obremenjene z vrsto težav, to vinorodno območje tudi nima takšnega ugleda, kot mu pritiče.
Združenje slovenskega reda vitezov vina vodi ambasador, ki je najvišja funkcija reda; v samem redu imajo namreč ob različnih stopnjah vinskih vitezov tudi funkcije. Ambasador vodi svet reda in red kot celoto in tudi usklajuje delovanje reda skladno z letnim programom dela; v tej funkciji nastopa Milan Kneževič. Združenje slovenskega reda vitezov je vključeno v svetovno združenje vinskih redov in tudi preko tega reda skuša promovirati slovenska vina.
V kulturnem programu so nastopili Komorni moški zbor Ptuj in plesalke jazz skupine Plesnega kluba Mambo Ptuj. Slovesnost so zaključili z viteškim kosilom in pokušnjo vin članov reda z območja Ptuja in Ormoža.
Foto: SM
Foto: SM
petek • 5. decembra 2008
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	7
Kidričevo • Zasedal nadzorni svet Taluma
Kljub manjši proizvodnji poslovanje uspešno
V ponedeljek, 1. decembra, se je na 5. redni seji sestal nadzorni svet kidričevske družbe Talum, na kateri so člani uprave seznanili nadzornike z rezultati poslovanja v tričetrtletju ter s pričakovanimi razmerami, ukrepi in rezultati poslovanja v prihodnjem poslovnem letu.
V izjavi za javnost so po seji med drugim zapisali, da je bilo poslovanje Taluma v obdobju od januarja do konca septembra 2008 uspešno kljub dejstvu, da je bilo to prvo leto poslovanja brez elektrolize B, ki je bila izklopljena v decembru lani. Kljub 26 odstotkov manjši proizvodnji primarnega aluminija se je celotna blagovna proizvodnja Taluma zmanjšala le za 10 odstotkov in je v tem obdobju znašala 104.803 tone.
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek je ob tem dejal, da so proizvodnjo povečali na osnovi povečane uporabe odpadnega aluminija. Skupna vrednost prodaje v tem obdobju je tako znašala 231 milijonov evrov in je za 2 odstotka višja od načrtovane. Glede visokih cen nekaterih surovin in energije in glede na padanje cene aluminija, ki je opazno že od avgusta, v Ta-lumu ocenjujejo, da bodo rezultati poslovanja v zadnjem četrtletju leta 2008 odstopali od načrtovanih.
Sedanji padec industrijske aktivnosti na praktično vseh evropskih trgih ter ocene razmer v prihodnjem letu močno vplivajo na pričakovane pogoje in obseg Talumovega poslovanja v letu 2009, saj podjetje ustvarja več kot 80 odstotkov realizacije z izvozom na tuja
tržišča. Manjšemu obsegu naročil, nizkim cenam aluminija na londonski borzi kovin in še vedno visokim cenam nekaterih surovin in energije se bo Talum prilagodil z zmanjšanjem obsega proizvodnje pri-
marnega aluminija v elektrolizah s spremenjeno dinamiko že prej načrtovanega generalnega remonta 30 elektroli-znih peči. Tako načrtujejo, da bo proizvodnja primarnega aluminija znašala 66.690 ton,
to je okoli 20 odstotkov manj od predvidene proizvodnje v letu 2008. Celotna blagovna proizvodnja in prodaja naj bi znašali 122.400 ton, kar je za okoli 13 odstotkov manj kot v letu 2008. Ker upad naročil
ni enak pri vseh proizvodnih programih, se bosta struktura in obseg proizvodnje prilagajala razmeram na tržiščih, to pa bo zahtevalo tudi spremembe v organizaciji dela in prezaposlovanju delavcev iz
enih v druge programe.
Glede na pričakovane pogoje poslovanja so v Talumu odpovedali pogodbe z agencijami, ki so jim zagotavljale dodatne delavce v obdobjih visoke konjukture, zmanjšali pa bodo tudi obseg pogodb z zunanjimi izvajalci za nekatera pomožna in vzdrževalna dela ter jih opravili s svojimi zaposlenimi.
Da bi ublažili negativne učinke zmanjšanja povpraševanja po aluminijskih izdelkih, so v Talumu začeli izvajati tudi druge ukrepe. Po besedah člana uprave Taluma Bojana Žigmana so ustavili tudi izvedbo vseh novih investicij in obnovitvenih del, ustavili so razgradnjo lani zaprte elektrolize B in spremljajočih naprav, zmanjšali vse nabave materiala in storitev, ki niso neposredno vezanina proizvodnjo, poostreno pa so pričeli nadzorovati tudi vse stroške. Te dni pripravljajo že drugi sveženj ukrepov, ki jih bodo predvidoma izvedli še v letošnjem letu, sicer pa so prepričani, da bodo s hitrim odgovorom na zaostrene razmere v poslovanju tudi to kritično obdobje uspešno prebrodili. Verjamejo, da bo Talum po tej krizi sicer drugačen, kot je danes, vendar še naprej uspešno slovensko podjetje.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Kljub ukinitvi proizvodnje v elektrolizi B s kapaciteto 35.000 ton aluminija letno - ugasnili so jo 21. decembra lani - se je celotna blagovna proizvodnja Taluma v letošnjem tričetrtletju zmanjšala le za 10 odstotkov.
Boreci • Odlični poslovni dosežki podjetja Tondach
Osem milijonov evrov od prodaje v tujini
V podjetju Tondach Slovenija so utrdili vodilno mesto med ponudniki kritine v Sloveniji, saj imajo več kot 29-odstotni tržni delež med proizvajalci in prodajalci.
Podjetje Tondach Slovenija, ki ima proizvodne prostore v Borecih in Lukavcih na območju občine Križevci, spada v skupino Tondach s sedežem v avstrijskem Glin-stattnu. Omenjena skupina po Evropi zaposluje več kot 3100 ljudi, ki so dobili delo v enajstih državah, kjer ima Tondach lociranih 34 tovarn. Pomemben člen je tudi Tondach Slovenija s trenutno 103 zaposlenimi delavci, tudi v iztekajočem se letu pa se v podjetju lahko pohvalijo z izrednimi poslovnimi rezultati. »Ocenjujemo, da bomo do konca leta dosegli več kot 24 milijonov evrov prihodkov, s tem pa bo za dobrih 35 odstotkov presežen rezultat iz preteklega leta,« je na novinarski konferenci povedal direktor podjetja Tondach Slovenija Jože Štrakl ter izpostavil, da so s prodanimi 1,2 milijona kvadratnih metrov streh postavili najboljši dosežek, ki jim je kdajkoli uspel. Z več kot 29-odstotnim tržnim deležem tako Tondach Slovenija ohranja vodilni položaj med kritinami v Sloveniji.
V prvih desetih mesecih letošnjega leta so prodali do-
brih 22 milijonov kosov kritine, kar je podjetju Tondach prineslo blizu 18 milijonov evrov finančne realizacije. »V letošnjem letu je potekala proizvodnja v skladu z zastavljenimi cilji. Koledarsko leto še sicer ni zaključeno, vendar z gotovostjo trdim, da bomo letos izdelali 18 milijonov
kosov strešnikov, kar je odstotek več kot lani. Ob tem moram poudariti, da bomo v tem letu izdelali 713 tisoč kosov dodatnih opečnih elementov, kar je skoraj 40-od-stotni presežek minulega leta. Seveda smo zaradi tega izdelali nekaj manj strešnikov, saj so naše proizvodne
kapacitete, predvsem peč za žganje, stoodstotno izkoriščene,« pove Zvonko Anton Moravec, vodja proizvodnje v Tondachu, kjer so znova izdelali največ bobrovca, njihovega paradnega konja. Kar 9,5 milijona kosov bobrovca v različnih oblikah so uspeli proizvesti in s tem nadaljeva-
ti dolgoletno tradicijo tega strešnika, ki so ga nekateri poimenovali kar kralj med kritinami. »Bobrovec tako ostaja sinonim za streho, ki je lepa, funkcionalna, dolgotrajna, zdrava za bivanje in zato vedno zaželena,« je dodal Moravec ter se pohvalil, da so letos izdelali tudi strešnike, ki so bili nameščeni na tehnično univerzo v Budimpešti in na eno od stavb na moskovskem Rdečem trgu.
Tondach Slovenija je vrsto let prisoten tudi na tujih trgih, za prihodke, ki bodo na tujem trgu letos osem milijonov evrov, pa je odločilnega pomena proizvodna enota v Lukavcih, kjer so pripravili 1350 ton različnih engob in glazur, ki so jih v 90 odstotkih prodali ostalim evropskim tovarnam v skupini Tondach. »Kljub padcu prodajnih cen s prodajo nismo nezadovoljni. Podatki kažejo, da smo glede na našo najmočnejšo konkurenco nekaj pridobili in je naš tržni delež za nekaj malega narasel. Ohranili smo naš vodilni položaj in tudi v krizno leto stopamo kot prvo ime in vodilni ponudnik ter prodajalec opečnih kritin,«
optimistično razlaga Štrakl, ki se ne boji prihodnosti. »Brez dvoma nas čaka zelo neugodno leto 2009. Kakšne bodo posledice krize na trgu gradbeništva in gradbenih materialov, še v celoti ni možno napovedati. Naš načrt, kako se bomo spoprijeli s temi razmerami, je pripravljen. Pričakujemo padec povpraševanja, ki bo močnejši na področju investicijske gradnje, brez dvoma pa tudi na segmentu sanacij. Ob domačem trgu nas čaka izpad prodaje tudi na tujih trgih. Zelo donosna prodaja originalnih opečnih elementov na Hrvaško in Madžarsko bo bistveno manjša, ob tem pa bo padla tudi prodaja strešnikov na naše najpomembnejše trge, kot so Slovaška, Avstrija in Češka. Torej ponovitve zelo dobrega leta 2008 ni možno napovedati, to pa še ni razlog, da bi vrgli puško v koruzo. Brez dvoma nas čaka zahtevno leto, a se kot vsa zadnja leta nadejamo, da bomo iz možnega potegnili optimum ter s skupnimi močmi prepričani v naše sposobnosti prebrodili težke razmere«.
Niko Šoštarič
m ii-urj.niiu iLnn.nnu neumnim h'jh'kmhlí |['jm'j:í1íTD n'Jil'J:il i ID H'lllV
Foto: NS
Na predstavitvi poslovnih rezultatov Tondacha so spregovorili (od leve) vodja financ Anton Kolbl, vodja proizvodnje Zvonko Anton Moravec, direktor podjetja Jože Štrakl in vodja marketinga Marja Dolamič.
Cirkuiane • Z zadnje občinske seje
Koliko je „vredna" občina
Cirkulanski svetniški zbor je novembrsko sejo oddelal hitro in brez vsakega besedičenja. Tako je bil tokrat v dobri minuti, brez enega samega vprašanja, sprejet rebalans proračuna, enako se je zgodilo tudi z osnutkom proračuna za naslednje leto, ki znaša dobrih pet milijonov evrov, več pripomb je bilo okoli policijskega poročila, nadvse zanimiva pa je bila še predstavitev „finančne vrednosti" občine kot enotne, celovite nepremičnine.
Pri policijskem poročilu je svetnike zanimalo predvsem, koliko je v občini droge, vendar pravega odgovora niso dobili. Uradno namreč policija v zadnjem obdobju ni odkrila nobenega nasada ali preprodajalca oz. uživalca droge na cirkulanskem območju, svetniki pa so bili mnenja, da je situacija nekoliko drugačna. Opozorili so, da se sumljive osebe zbirajo predvsem okoli zapuščene cerkvice sv. Katarine, ki je v neposredni bližini vrtca, ter zaprosili za večji nadzor na tem kraju.
Pri plačilu policijske kazni pazite na vsak cent!
Izrazili so tudi željo, da naj se nadzoruje hitrost prometa na cesti Dolane-Medribnik; na ravnem odseku te ceste, ki nima pločnika niti avtobusnih postajališč, je po nji-
hovih besedah opaziti veliko „dirkačev".
Hudo pa se je nad načinom obračunavanja kazni razkuril podžupan Jožef Kline; pove-
dal je, da je kot prekrškar v osemdnevnem roku plačal polovico kazni po položnici, kot se zahteva, žal pa so mu na pošti tiste zadnje decimalke,
ki odražajo cente, zaokrožili malenkost navzdol. Konkretno za točno 19 centov pri 60 evrili. Posledica tega je bil rubež denarja še v višini druge
Cirkulanski svetniki so opozorili, da se sumljive, z drogo povezane osebe zadnje čase zbirajo okoli zapuščene cerkve sv. Katarine, ki je v neposredni bližini novega vrtca.
polovice kazni (torej še enkrat 60 evrov) z dodatnim plačilom povprečnine v višini 20 evrov: „To se mi ne zdi pošteno. Plačal sem kazen v roku, centi pa se vedno zaokrožujejo. Ne vem, na kakšni podlagi sem potem moral plačati polno kazen z dodatkom vred. In nikakor nisem edini, ki se mu je kaj takega zgodilo!"
Kot je izvedel Klinc, lahko odgovor na to vprašanje pridobi le na pristojnem notranjem ministrstvu, nikakor pa ne na policiji, ki z izterjavo kazni nima nič.
Abramovič bi Cirkula-ne kupil za drobiž ...
Hudo zanimiva, čeprav v nobenem pogledu sporna ali problematična pa je bil točka z imenom „Množično vrednotenje nepremičnin"; šlo je za predstavitev GURS-ove (Geodetska uprava Slovenije) finančne ocene vrednosti vseh nepremičnin, ki tvorijo občino Cirkulane. Kot je poudarila Milena Debeljak, ki je predstavila podatke, ne gre za dejanske oziroma tržne vrednosti, pač pa za vrednosti nepremičnin po nekih splošnih kriterijih, enakih za vso državo. Tako naj bi bila po oceni GURS-a finančna vrednost okrog 30 let stare hiše v Cirkulanah, ki meri približno 150 m2 uporabne površine, na 600 m2 veliki parceli od 38.200 do 45.000 evrov, vrednost stavbnega zemljišča naj bi bila 9 evrov na m2, vrednost kmetijskega
pa 0,78 evra na m2. Vrednost 50 m2 velikega stanovanja je GURS ocenil na 28.000 evrov, medtem ko je bilo 10.000 m2 gozda ocenjenih na 7300 evrov. Po teh kriterijih naj bi bila celotna občina Cirkulane „vredna" okoli 64 milijonov evrov, kar je za ruskega oli-garha Romana Abramoviča drobiž in bi verjetno takšno ali podobno haloško občino z lahkoto kupil svoji izbranki v znamenje drobne pozornosti ... namesto, recimo, zemljišča na Luni, ki ga itak ne more uporabiti.
Šalo na stran, župan Jurgec je zelo resno povedal, da občina ni naprodaj po nobeni ceni! Nekaj smeha pa se je ob omenjenih primerjavah vseeno razleglo po sejni sobi ...
Novembrska seja cirku-lanskih svetnikov se je nato zaključila v nekoliko bolj kritičnem tonu; toda kritika je tokrat letela izključno na izvedbo enega izmed dveh mostov na modernizirani cesti skozi Cirkulane, v naselju Pristava. Vsi skupaj z županom vred so se strinjali, da most ni narejen v skladu s potekom ceste in da zna biti precej nevaren, zlasti ob nekoliko hitrejši vožnji iz pristavske smeri. Ker pa letos bistveni popravki zaradi prihajajoče zime ne bodo več možni, naj bi do naslednje pomladi, ko se bo natančno ugotovilo, zakaj je prišlo do napake v projektiranju, postavi ustrezen opozorilni prometni znak.
SM
Ptuj • Pred zborom krajanov v Podvincih
Tokrat vendarle odgovori iz prve roke!
V podvinški iniciativi so, preden so županu MO Ptuj poslali zahtevo po sklicu zbora krajanov na podlagi 5-odstotnega podpisa volivcev, poskušali tudi z drugimi načini, da bi se krajani tega naselja vendarle sestali s ptujskim županom in se pogovorili o problemih, na katere že dolgo opozarjajo in ki neugodno vplivajo na kakovost njihovega bivalnega okolja ter samo kakovost življenja. Po vseh križih in težavah je sedaj župan sklical zbor krajanov: ta bo 8. decembra ob 18. uri v prostorih gasilskega doma v Podvincih. Po vsej verjetnosti bo dom pokal po šivi, s tem pa bodo dokazali, da s svojim iniciativnim odborom mislijo resno in da se več ne pustijo žejne prepeljati čez vodo.
Aleksander Voda ob tem pove, da se ptujskemu županu ni zdelo vredno, da bi ga o sklicu zbora krajanov pisno obvestil, čeprav je bil on tisti, ki je podpisal zahtevo po sklicu. Ob tem dodaja, da do sklica vendarle ni prišlo v zakonitem 30-dnevnem roku po prejemu zahteve. To, da dela zakonito, je ptujski župan zapisal v dopisu, ki ga je Voda prejel, v njem pa so podrobneje opisane vse aktivnosti v zvezi s postopki, ki so na koncu pripeljale do zbora krajanov. Ta dopis bi po njegovem lahko vseboval tudi datum sklica zbora krajanov. Po vseh pravilih bi moral biti zbor krajanov glede na rok, določen v statutu MO Ptuj, še pred koncem novembra, do 28. novembra.
»Na ta način, čeprav le za nekaj dni, župan krši veljavno zakonodajo, tega pa si po mojem mnenju ne bi smel dovoliti. Upam, da tokrat, ko opozarjam na to, ne bom znova deležen ustrahovanj in groženj z ovadbami po telefonu. Če v MO Ptuj nimajo kaj skrivati, zakaj župan ni sklical zbora krajanov že prej? Morda nas je podcenjeval, ker je
morda bil prepričan, da podpisov ne bomo zbrali; pet odstotkov podpisov volivcev ga namreč zavezuje, da pa zbor mora sklicati. Spomniti tudi velja, da smo s predlogom za sklic zbora krajanov najprej šli na svet ČS Rogoznica. Sklep o tem, da naj župan skliče zbor krajanov za naselje Podvinci v septembru, je svet ČS Rogoznica sprejel avgusta letos, vendar se to ni zgodilo. Zato tudi ni jasno, kdo ne dovoli razprave, župan ali jaz kot predsednik iniciativnega odbora.
Lahko samo rečem, da županov odnos do iniciativnega odbora Podvinci presega vse meje dobrega okusa. V Podvincih nista samo dva ali trije, ki 'nergajo?, veliko več je tistih, ki s politiko MO Ptuj do tega naselja niso zadovoljni in zahtevajo čim prejšnje in z natančno roki opredeljeno ukrepanje. V nobenem primeru zahteve iniciativnega odbora Podvinci niso zahteve dveh ali treh posameznikov, že sama ustanovitev iniciativnega odbora negira te trditve. Vemo, kdaj in zakaj prihaja do ustanovitve iniciativ. V Podvincih smo prepričani,
da če ne bi zbrali zahtevanih podpisov, še danes ne bi dočakali zbora krajanov.
Glede nizkih udarcev v odnosu ptujski župan - iniciativni odbor pa moram povedati, da nisem jaz tisti, ki se jih poslužujem. Te si mora
pripisati župan, ki mi je zaradi mojega dela v iniciativnem odboru, kjer zastopam voljo sovaščanov, grozil z ovadbami. Kar pa zadeva junijski obisk pri njem, na katerem smo ga seznanili z ustanovitvijo iniciativnega odbora in
na katerem se jaz nisem pustil podučiti od njega in da nisem pustil razprave, kot trdi župan v pogovoru za Štajerski tednik, moram reči, da to ne drži. Kar nekaj časa je razpravljal tudi župan, a ker na svoja vprašanja nismo dobili
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Voda, predsednik iniciativnega odbora Podvinci: »Zupanu dr. Celanu se ni zdelo vredno, da bi me o sklicu zbora krajanov pisno obvestil, čeprav sem bil jaz tisti, ki se je podpisal pod zahtevo o njegovem sklicu.«
uporabnih odgovorov, pri nekaterih vprašanjih je župan celo odgovoril, da jih ne ve, smo se poslovili, ker nam ni drugega preostalo. Upam pa, da bomo na ponedeljkovem zboru krajanov dobili pričakovane in predvsem temeljite odgovore. In če bo samo to rezultat mojega dela kot predsednika iniciativnega odbora, bom zadovoljen, ker bodo krajani Podvincev, moji sovaščani, lahko iz prve roke dobili odgovore na vsa tista vprašanja, ki jih zanimajo in ki jim grenijo življenje. Med drugim tudi to, zakaj so Pod-vinci pozabljeni od Mestne občine Ptuj in zakaj v tem delu MO Ptuj živimo drugorazredni občani.
Iniciativni odbor Podvinci v nobenem primeru ne bo prenehal z delom, čaka nas tudi reševanje težav zaradi onesnaževanja naselja s strani odlagališča Gajke, ki zaradi načina odlaganja odpadkov, ki je v nasprotju z dovoljenjem za obratovanje, prekomerno onesnažuje okolje in negativno vpliva na življenjske razmere, ki postajajo iz dneva v dan bolj nevzdržne."
MG
Foto: SM
Juršinci • Zaključena gradnja novega krožišča
Krožišče že potrebno popravila
Na regionalni cesti Žihlava-Rogoznica v Juršincih je zaključena gradnja krožišča, ki so ga v torek v uporabo predali župan občine Juršinci Alojz Kaučič, predstavnik Direkcije RS za ceste Andrej Vižin in poslanec DZ Branko Marinič. Čeprav so zaključka projekta v občini Juršinci veseli, je višji svetovalec pri Direkciji RS za ceste Matej Lapajne jasno izrazil nezadovoljstvo nad izvedbo del. Novo krožišče, vredno več kot 800 tisoč evrov, bo namreč potrebno popraviti.
V Juršincih se ponašajo z novim krožiščem, ki pa ga bo potrebno nekoliko popraviti.
Izvajalca del - Cestno podjetje Ptuj, d. d., in Gradnje Žveplan, d. o. o., iz Celja - sta v oktobru letos zaključila gradnjo krožišča, obnovo ceste v dolžini 910 metrov, izgradnjo prepusta, pločnikov, avtobusnih postajališč in parkirišč ter ureditev javne razsvetljave, meteorne kanalizacije in prestavitev vodovoda. Skupna vrednost investicije znaša 805.494 evrov, pri čemer je delež Ministrstva za promet 625.935 evrov, delež
Cesto so v uporabo predali župan občine Juršinci Alojz Kaučič, predstavnik Direkcije RS za ceste Andrej Vižin in poslanec DZ Branko Marinič.
Ormož • Javna tribuna simpatizerjev Zaresa
Občine Juršinci pa 179.559 evrov. Projekt se je izvajal v treh fazah, saj je Kaučič dosegel, da so ga lani na podlagi analize prometa dopolnili in vanj vključili tudi kroži-šče. »To ni le lepotna rešitev, temveč pomembna pridobitev tudi z vidika varnosti,« je povedal Kaučič in dodal, da s tem projektom dela na cestah v občini Juršinci še zdaleč niso končana. V načrtih imajo še veliko projektov, kar nekaj jih bodo izvedli skupaj s sosednjimi občinami.
Medtem ko so Kaučič in Juršinčani bili z novim kro-žiščem zadovoljni, je bil Matej Lapajne, višji svetovalec pri Direkciji RS za ceste, do nove pridobitve precej bolj kritičen. Njegovo strokovno oko je takoj ob prihodu opazilo precej pomanjkljivosti. »Ne moremo se iti tako, to ni gradbeništvo,« je ob predaji ceste precej razburjen povedal Lapajne. Najbolj nezadovoljen je bil z nekaterimi zaključnimi deli v krožišču. Pred predajo je od odgovornih zahteval, da nastale pomanjkljivosti, kot je neprimerna asfaltna preplastitev na enem delu, v začetku pomladi izvajalci odpravijo na svoje stroške.
Dženana Bečirovič
O cesti in evropskih sredstvih
V ponedeljek zvečer je bila v stari dvorani hotela Ormož javna tribuna o problematiki hitre ceste Haj-dina-Ormož in problematiki pridobivanja evropskih sredstev - zamujenih ormoških priložnostih.
Kot je uvodoma povedal Stanko Podgorelec, predsednik OO Zares, je bila to prva iz niza javnih tribun, ki se
bodo praviloma zvrstile vsak prvi ponedeljek v mesecu. Na njih bodo člani in simpa-tizerji stranke obravnavali
aktualna vprašanja. Na prvi javni tribuni je poslanec Vili Trofenik podrobno obrazložil zaplete okrog izgradnje
Na tribuni se je zbralo čez 20 ljudi, odprl pa jo je predsednik ormoškega Zaresa Stanko Podgorelec.
hitre ceste Ormož-Hajdina, ki jih je nedavno predstavil tudi na tiskovni konferenci in o kateri smo v našem časopisu že poročali. Novo je bilo le to, da je tokrat povedal tudi, kdo bodo člani sedemčlanskega odbora, ki bo spremljal gradnjo ceste. To bodo trije župani: Jožef Kokot iz Gori-šnice, Franc Kekec iz Mar-kovcev in Friderik Bračič z Vidma, trije poslanci: Branko Marinič, Dejan Levanič in Vili Trofenik ter biolog dr. Franc Janžekovič s Pedagoške fakultete v Mariboru. Trofenik je povedal, da bodo zahtevali tudi izdelavo nove študije za izgradnjo ceste.
Vili Trofenik je predstavil tudi svoj pogled na zamujene ormoške priložnosti, ki jih vidi zlasti znotraj območnega razvojnega programa za območje Prlekije. Opozoril je tudi, da je v predlogu občinskega proračuna pod postavko 78 Prejeta sredstva iz Evropske unije številka 0.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Podlehnik • Kulturni večer o kruhu
Člani dramske sekcije podlehniškega kulturnega društva so v petek zvečer v dvorani vaškega doma pripravili kulturni večer na temo kruha, ki so ga poimenovali Kruh naš vsakdanji. „Ideja o takšni vsebini se je članom dramske sekcije porodila ob razmišljanju, kako malo je danes pravzaprav vreden kruh, kako nespoštljivo se velikokrat ravna z njim. Zato smo želeli tudi preko leposlovja prikazati pomen tega osnovnega živila in morda vplivati na bolj pozitiven odnos do kruha, "je o prireditvi povedal predsednik KD Peter Feguš. V okviru kulturnega večera je nastopilo več sekcij društva; tudi pihalni orkester z duetom flavt in moški pevski sekstet, člani dramske sekcije so prebirali recitale, večer pa so zaokrožile članice domačega društva gospodinj, ki so napekle več vrst kruha, predstavile način priprave in peke, nato pa so vsi skupaj različne vrste kruha tudi pokusili.
SM
Cirkulane • Zlata poroka Vidovičevih
Borlska grajska kapela je kljub izjemnemu hladu v soboto zgodaj popoldne ogrela srca nekaj ducat ljudi, ki so se zbrali na obredu zlate poroke zakoncev Vido-
vič. Marija in Mihael Vidovič iz Pohorja v občini Cirkulane sta se drug drugemu zaobljubila že davnega 30. novembra 1958, letošnjo zadnjo novembrsko soboto pa sta svojo odločitev po petdesetih letih skupnega življenja kronala z zlato poroko. V zakonu se jima je rodilo kar šest otrok; hčere Marija, Jožica in Olga ter sinovi Roman, Miha in Lojze, danes pa ju razveseljuje osem vnukov in sedem pravnukov. Marija je svoje življenje posvetila številni družini in skrbela za dom ter majhno kmetijo, Mihael pa je ob pridnem delu doma zaslužek poiskal še v podjetju Gradis Celje, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve. Civilni obred zlate poroke je opravil cirkulanski župan Janez Jurgec, kije zlatoporo-čencema ob čestitkah izročil še praktično darilo in listino občine, na cerkveni obred pa so se svatje ob spremljavi harmonikarja odpravili v domačo cerkev sv. Barbare.
SM
Stročja vas • Šola v mesecu maju
Z naslednjim šolskim letom bodo otroci Stročje vasi pri Ljutomeru in okolice pričeli obiskovati nov vrtec, učenci osnovne šole pa bodo vstopili v nove prostore, kjer bo v sklopu šolskega poslopja športu in rekreaciji namenjena sodobna telovadnica. Objekt, ki so ga pričeli graditi letos avgusta, bo predvidoma zgrajen do konca maja prihodnjega leta. Pogodbena vrednost naložbe znaša skoraj 3,7 milijona evrov, pri čemer bo nekaj več kot poldrugi milijon zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Površina vrtca znaša 488 m2, šole s telovadnico pa 2580 m2. V tem šolskem letu osnovno šolo obiskuje 145 učencev, vrtec pa 75 otrok.
NŠ
Foto: SM
Foto: DB
Foto: SM
Foto: DB
Foto: NS
Foto: vki
Ptuj • Pogovor s Tomom Križnarjem
»
Borim se za svetlobo, da pride v srce teme
«
Svetovni popotnik, novinar, publicist in humanitarni delavec Tomo Križnar se je začel potepati po svetu davnega leta 1976. Ze vrsto let poskuša javnosti predstaviti dogajanje v Darfurju, o katerem je posnel tudi dokumentarni film z naslovom Dar-Fur - vojna za vodo, ki je bil premierno predstavljen v prestolnici konec oktobra.
Čeprav je bilo na kar nekaj popotovanjih, ki so že zdavnaj presegla zgolj osnovni turistični namen in prerasla v iskanje najbolj ogroženih prebivalcev tega sveta, v nevarnosti njegovo življenje, Križnarja to ni ustavilo. V svoji goreči želji po tem, da bi pomagal ter prenesel Evropi in svetu informacije o tem, kako živijo ljudje v nekaterih delili Afrike, je Križnar sprejel tudi tveganja. Spanje z odprtimi očmi in nenehen strah, ki se je velikokrat izkazal za upravičenega, so postali njegov afriški vsakdanjik. Samo v Sudanu je bil Križnar šestkrat zaprt. Javnosti je najbolj znana zgodba, ki se je odvijala pred dvema letoma, ko ga je tja kot svojega posebnega odposlanca napotil takratni predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek. Del svojih izkušenj, vzroke za afriško vojno in načine, s katerimi bi to lahko preprečili, Križnar predstavlja v filmu Dar-Fur - vojna za vodo, ki ga je pripravil v sodelovanju z Majo Weiss.
Kdaj ste ugotovili, da imate v sebi željo po spoznavanju sveta, in od kod ta izvira?
»Spomnim se, da sem že pri treh letih ušel z domačega dvorišča na vas in to se mi je zdelo silno zanimivo: opreza-ti po vaški cesti, ki je peljala v Kranj. Ta me je kasneje vedno vabila in klicala. Da sem pa našel mino, na katero sem stopil, je najbrž kriv moj oče, ki me je vzgajal, da so ljudje povsod enaki. Da smo različne ekpresije istega in da smo zato različni, da se učimo drug od drugega.«
Obiskali ste skoraj cel svet. Ali obstaja kakšen kotiček, ki ga še niste videli, pa si ga želite?
»Sever in skrajni jug, kjer je zelo mrzlo. Ostalo sem bolj ali manj že vse videl.
Najizrazitejša so vaša
Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec »Mogoče pa mora priti do poroke med Afriko in Evropo.«
prizadevanja, da svet seznanite z razmerami v Afriki, predvsem v Darfurju. Zakaj?
»Kadarkoli pridem v Afriko, sem tako srečen. Obiskal sem jo že kakih 15 krat. Tam imam občutek, kot da sem prišel domov. Podoben občutek je, kot če prideš iz Amerike v Evropo, le da je moj občutek še intenzivnejši. Mogoče čutim tam korenine prednikov;
če je verjeti zadnjim raziskavam, imamo mi veliko povezave z Afriko.«
Vaša potovanja že dolgo niso klasično potepanje po svetu in iskanje raznolikih ciljev. Posebej v zadnjih letih so izrazita vaša prizadevanja za iskanje pomoči revnim. Kako ste to začeli prepletati s svojimi potovanji?
»Zvedav, radoveden in ra-
doživ, kot sem bil sem, prej ko slej našel tisto mino - tisto bolečino, paniko in smrten strah. Naletiš na najgrše prizore tega čudovitega planeta in meni se je to zgodilo v nubskih gorah leta 1979, ko je letalo napadlo vas in so pobili 200 domačinov. Bili so nagi ljudje, ki so želeli samo plesati in se zahvaljevati za vsako kapljico dežja. Taki so bili in te ljudi sem videl po-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________.
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
bite. Ko sem prišel domov in sem o tem govoril, se je za to dogajanje začel zanimati tudi moj profesor. Žalostno je, da se o tem ni niti poročalo. Vedel sem, da so v tistih gorah tudi katoliški misijoni, in ni mi bilo jasno, zakaj Evropa o tem ne govori. Hitro sem videl, kam pes taco moli in kako politika nekatere konflikte preveč promovira, o drugih ljudeh, ki so žrtvovani, pa se enostavno ne govori. Ponavadi so ljudje žrtvovani tam, kjer so bogati naravni viri: nafta, diamanti, zlato in zdaj še celo voda.«
Ali menite, da bi tudi mediji lahko pri tem bolj pomagali? Kakšna bi po vašem mnenju morala biti naša vloga?
»Tudi sam sem samostojni publicist in poročam o tem, delam filme, pišem knjige, zraven pa še s politiki lobi-ram. Naša naloga je boriti se za svetlobo, da ta pride v srce teme. Zakaj se danes čutimo varne? Zato, ker smo mediji pes čuvaj; mi pazimo, kaj se dogaja. Mislim, da je zavzemanje za človekove pravice ena osnovnih nalog novinarja.«
Je pojem revščine, kot jo dojemamo v Sloveniji, sploh primerljiv s tisto, ki jo srečujete v Afriki?
»Nas ne muči toliko materialna revščina. Nas mučijo razlike med bogatimi in revnimi in obup, ki nastaja. Pri nas ljudje verjamejo, da nisi nič vreden, če ne poseduješ materialne stvari. V Afriki imajo ljudje mnogo manj, pa so veliko srečnejši. To vsi opazimo in po tem se razlikujemo. Tisto vedrino, radost, voljo do življenja opazimo vsi popotniki. Čeprav je vse narobe, so ljudje srečni. Mogoče pa mora priti do poroke med Afriko in Evropo. Da se ta naša znanja in izkušnje povežejo z afriško divjo željo po življenju.«
Bliža se praznični čas,
ko smo bolj dovzetni za namenjanje pomoči drugim. Kakšen je vaš nasvet, na kak način lahko dejansko pomagamo revežem v Afriki? Kako lahko ljudje vedo, da denar, namenjen revežem, res prispe v prave roke?
»Toliko zlorab pomoči sem videl v Afriki, da najbrž ne bi smel odpreti ust. Zavedam se, kako tvegano je vzbujati dvom v delovanje humanitarnih organizacij. Potrebno je spremeniti celo idejo humanitarne pomoči zahoda tretjemu svetu, ker ne funkcionira. To vedo tisti, ki spremljajo to dogajanje. Resnično moramo omogočiti spremembo sveta, da bodo dobili delo in liberalno trgovali. Kot je sedaj, je napeljano na črtanje tretjega sveta, in ko mi bogatimo, oni zgubljajo, zato tudi gredo tako masivno v terorizem.«
Ali to pomeni, da denar, ki ga nakazujemo na razne načine, ne prispe v Afriko?
»Lahko govorim samo tisto, kar sam nadziram. Mi predvsem skušamo v Darfurju ustanoviti mrežo, ki bo snemala to, kar se dogaja. Zbiramo sredstva na razne načine. Številko računa, na katerega lahko ljudje nakazujejo sredstva, najdete na strani Gibanja za pravičnost in razvoj. To je tisto, kar sam nadziram in lahko zagotovim, da bomo ta denar res namenili Afričanom in da bomo od tega denarja kupili tudi kamere in ostalo opremo, da bodo ljudje tam lahko posneli dogodke in s tem sami lovili svetovno pozornost. Za druge organizacije ne morem govoriti. Prosim pa tudi vse ljudi, da na strani Amnesty International podpišejo peticijo, s katero zahtevamo,da slovenska vlada v Evropski uniji zahteva, da se začnejo ukvarjati z vprašanjem Darfurja.«
Dženana Bečirovič
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v fediDARIL prejmeta:
v
Ivan Zupanič,	
Drstelja 4,2253 Destrnik	
Franc Pihler,	
Sp. Velovlek 28,2250 Ptuj	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Foto: DB
Ormož • Ob 10-letnici delovanja medobčinske Lokalne akcijske skupine
Prvi alkohol otrokom ponudijo starši
Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti (LAS) občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je nedavno praznovala 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so predstavili analizo rezultatov raziskave o rabi alkohola in drugih drog v ormoških osnovnih šolah ter osnovnih šolah Središče ob Dravi in Sv. Tomaž in na Gimnaziji Ormož, ki jo je opravil dr. Aleš Friedl. Rezultate so izdali v publikaciji, ki vsebuje tudi zanimive prispevke o zasvojenosti in drogah.
Foto: vki
Srečanje je vodil Stanislav Ivanuša (levo), predsednik Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti (LAS) občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
„Po najnovejših podatkih se je uživanje heroina, kana-bisa in sintetičnih drog v EU ustalilo, povečuje pa se uživanje kokaina. Skupno število uživalcev drog v EU ali oseb, ki so jih kdaj v življenju užile, je za kanabis ocenjeno na 70 milijonov, za kokain najmanj 12 milijonov, za ekstazi 9,5 milijonov, za amfetamine 11 milijonov, medtem ko je znano, da vsaj pol milijona oseb prejema nadomestno zdravljenje zaradi zasvojenosti s heroinom. V EU zaradi zauži-tja prevelikega odmerka prepovedanih drog letno umre okoli 7500 oseb. Žal del statističnih podatkov zaobjema tudi Slovenijo in območje naših treh občin," je stanje povzel Stanislav Ivanuša, predsednik LAS-a.
V pomembno podporo delovanju LAS-a na ravni treh občin je Območna zveza Rdečega križa Slovenije v Ormožu, ki je pred leti tudi dala pobudo za ustanovitev skupine, ki bi se ukvarjala izključno s preventivo na področju preprečevanja uživanja najrazličnejših drog. Ker menijo, da mora biti mlad človek telesno, psihično in duhovno aktiven, da lahko kasneje ustvarjalno in odgovorno poseže v življenje, so pričeli organizirati različne aktivnosti za mlade. Maja Bo-tolin Vaupotič in Boža Anto-lič sta najpogosteje zaposleni s temi dejavnostmi, ki zajamejo že najmlajše in se začnejo v vrtcu s priljubljenim Malim raziskovalcem. Osnovnošolci pa si ne znajo več predstavljati počitnic brez poučnega raziskovalnega tabora, na katerem vsako leto odkrivajo novo temo, ter počitniškega tabora na Treh kraljih. Pri omenjenih dejavnostih se delovanje obeh organizacij prepleta in dopolnjuje, pogo-
sto pa vključujejo tudi druge institucije v kraju, s katerimi dobro sodelujejo, in stalne sponzorje, ki podpirajo njihova prizadevanja.
Vino in pivo že v osnovni šoli
Dr. Aleš Friedl je predstavil analizo ankete o rabi alkohola in drugih drog, ki jo je izvedel med osnovnošolci treh občin in dijaki Gimnazije Ormož. Anketo je izpolnilo 317 oseb, od tega 192 učencev zadnjega razreda osnovne šole, 62 dijakov drugega letnika in 49 dijakov četrtega letnika gimnazije ter 14 zdravljencev na Odseku za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Podobna anketa je bila opravljena že leta 2004 in daje dobro podlago za zanimive primerjave.
Če povzamemo rezultate, je razvidno, da so pivo in
vino poizkusili že skoraj vsi osnovnošolci, pri čemer je opazen upad pokušanja vina v primerjavi z 2004 za 10 %. Tovrstne pijače poznajo tudi gimnazijci. Žgane pijače so dijaki 2. letnika poskusili v enakem obsegu kot pred 4 leti, prišlo pa je do 12 odstotkov porasta pri dekletih, ki so tako že vse poizkusile žgane pijače, ter do 18 odstotkov upada pri fantih, ki so žgane pijače poskusili v 77 %. Velika večina učencev zadnjega razreda osnovne šole uživa alkoholne pijače enkrat mesečno ali nekajkrat na leto, skoraj tretjina pa se jih opija več kot dvakrat na mesec. Tako pogosto je opitih tudi 69 % dijakov 2. in 60 % dijakov 4. letnika, kar pomeni 10 oziroma 17 % upad v primerjavi z letom 2004. 2 do 3 krat tedensko je pijanih 6 % vseh devetošolcev ter enako število dijakov 4. letnika, dijaki 2.
letnika po pijači posegajo pogosteje, saj je 2 do 3 krat na teden pijanih 17 % dijakov.
Iz razprave, ki je sledila, je bilo razbrati, da ljudje v naših krajih v alkoholu še vedno ne vidijo droge in se ne zavedajo, da vsak drugi človek na slovenskih cestah umre zaradi droge, ki se imenuje alkohol.
Otroci brez težav pridejo do alkohola
Pri teh podatkih je zlasti zaskrbljujoče to, da otroci v večini primerov alkohol prvič poskusijo doma, da jih torej starši sami pripeljejo v svet drog in jim pokažejo, da moralne norme nimajo veljave. Alkohol je v večini domov prosto dostopen vsem članom družine. Res pa je tudi, da osnovnošolci in gimnazijci brez težav alkohol kupijo v trgovini in lokalu.
Zanimiv je morda tudi podatek iz ankete dr. Friedla, ki pravi, da je glede pokušnje cigaret opazen izrazit upad pri osnovnošolcih, saj je cigarete poskusilo 39 %. Pri srednješolcih je poraba enaka kot pred štirimi leti, zanimivo pa je , da kadi več deklet kot fantov. Tudi sicer je bilo slišati, da so dekleta postala vedno bolj agresivna pri preizkušanju dovoljenih in nedovoljenih drog in se njihovo število poravnava s fanti.
Pri nedovoljenih drogah so številke glede rabe marihua-ne majhne pri osnovnošolcih, verjetna raba se pri gimnazijcih giblje med 17 in 26 %, srh pa zbuja zanimanje mladih za heroin. Po podatkih ankete je vse droge relativno lahko kupiti tudi v naših krajih. Stanislav Ivanuša pa je opozoril še na eno nevarnost, na trg namreč prihaja baby droga v obliki pisanih dražejčkov, ki vsebuje surovi opij. Ta droga je zelo nevarna, saj že po nekaj mesecih uporabniki preidejo na iglo. Prav tako je opozoril na neenak boj proti trgovcem z ilegalnimi drogami, ki ga bije policija. Policija je pri svojem delu zakonsko omejena, kriminalci pa ne. Tudi če kakšno združbo odkrijejo, je pot dokazovanja na sodišču dolgoletna. „Letni profit iz proizvodnje prepovedanih drog presega profit naftne industrije. Kakšno leto nazaj si je eden od južnoameriških proizvajalcev droge kupil 5 podmornic na jedrski pogon za svoje potrebe. Si predstavljate, koliko to stane? Zato je jasno, da na proizvodnjo ne moremo vplivati, lahko vplivamo le na vzgojo potencialnih uporabnikov. Droge se bodo nehale prodajati, ko jih ne bodo imeli več komu prodajati. Slovenija nima omembe vredne lastne proizvodnje drog, je pa na pomembni tranzitni poti, preko katere se oskrbuje zahodna Evropa," je opozoril
Stanislav Ivanuša.
Zdravljenje se začne v družini
V razpravi, ki se je razvila, je bilo slišati, da so mladostniki, ki se opijajo, podoba svojih staršev. Župan Alojz Sok, ki se je vključil v razpravo, pa je povedal, da gre za erozijo družbene morale na različnih področjih.
Kot je povedala Renata Bezjak iz Gimnazije Ormož, se mladostniki in njihovi starši očitno ne zavedajo problema. Za prireditev so namreč razdelili 200 vabil, namenjenih gimnazijcem in njihovim staršem, pa se vabilu ni odzval niti eden.
Stanislav Ivanuša je povedal, da v nedovoljene droge na srečo zapade le majhen del populacije, zato pa je Olga Popov, ki kot patronažna sestra dela na terenu, streznila prisotne. Prepričana je, da je alkohol med mladimi in starimi v našem okolju preveč prisoten. Predlagala je tudi zanimivo rešitev po zgledu na skandinavske države, ki so se podobno lotile njihovih zdravstvenih težav. Povedala je, da bi bilo potrebno rednim sistematskim pregledom otrok dodati še redna preventivna izobraževanja staršev v vsakem starostnem obdobju njihovega otroka. Sedaj je pač tako, da tovrstna predavanja obiskujejo le tisti, ki pri vzgoji večjih težav nimajo, tisti, ki pa bi znanje in pomoč še kako potrebovali, pa se na takšnih prireditvah ne pokažejo. Tega najbrž ne bi bilo mogoče urediti na prostovoljni bazi. Zato bi bilo potrebno izobraževanja narediti kot obvezna (kot jih imajo recimo kmetje) in na obisk predavanja vezati tudi prejem različnih oblik socialnih pomoči, denimo otroškega dodatka in podobno.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Haloze, pokrajina, ljudje in vino
Izšla monografija o Halozah
Na 6. viteški slovesnosti Združenja slovenskega reda vitezov vina, ki je potekala 29. novembra v hotelu Primus na Ptuju, je dr. Vladimir Korošec kot glavni in odgovorni urednik predstavil novo knjigo Združenja slovenskega reda vitezov vina, monografijo pod naslovom Haloze, pokrajina, ljudje in vino. To je že četrta knjiga, ki so jo izdali v okviru Združenja, povezali pa so jo s 70-letnico svojega člana Stojana Kerblerja. Pred tem so izdali Slovenske vinske pesmi in napitnice, knjigo receptov Tartufi in vino ter Vino v starih slovenskih jedeh.
Monografija je posvečena Halozam in Kerblerjevemu delu, predvsem pa njegovemu delu v Halozah, saj je fotografski opus Stojana Kerblerja v veliki meri povezan z vinogradništvom. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je mojster načrtno zahajal v Haloze in Haložane fotografiral pri delu v vinogradih in na poljih ter ob drugih priložnostih. Vinsko trto, opravila v vinogradih in krajinske posebnosti haloških gričev pa je ujel tudi z barvno fotografijo. Monografija Haloze, pokrajina, ljudje in vino je izšla v nakladi 500 izvodov.
Glavni in odgovorni urednik monografije dr. Vladimir Korošec je ob izdaji povedal, da so k sodelovanju povabili tudi avtorje strokovnih člankov. Dr. Marjeta Ci-glenečki piše o Haložanih in haloških vinogradih na fotografijah Stojana Kerbler-ja, dr. Vladimir Korošec je avtor prispevka pod naslovom Raznolikost razvojnih priložnosti na območju Haloz, mag. Zdenko Rajher o vinogradništvu v Halozah na prelomnici, Marija Hernja Masten o zgodovinskem orisu vinogradništva Haloz, Na-
Foto: Črtomir Goznik
Nova monografija Haloze, pokrajina, ljudje in vino, je posvečena Halozam in 70-letnici mojstra fotografije Stojana Kerblerja; na fotografiji dr. Vladimir Korošec, glavni in odgovorni urednik.
taša Petrovič pa je opisala haloške kulturne poti. Sestavni del monografije sta tudi pesmi Franceta Forstneri-ča Ilovica in Alojzija Remca Povratek iz Haloz, Milan Fridauer - Fredi je dodal jagodni izbor aforizmov, Jože Križančič pa črtico Nad breznom. Čar monografije je v tem, poudarja dr. Vladimir Korošec, da strokovno razpravo spremljajo umetniške črno-bele in proti koncu knjige tudi barvne fotografije Stojana Kerblerja, po katerih pa ni najbolj znan. Monografija je neke vrste vinogradniški prerez Haloz in dogajanj
na tem področju, zato jo ponujajo tudi širši javnosti.
Dr. Korošec je v okviru svojega strokovnega prispevka analiziral socialne, demografske in gospodarske razmere na območju Haloz na prelomu stoletja, zato je monografija tudi svojevrsten izziv razvojne prihodnosti tega območja. Haloze so v drugi polovici prejšnjega stoletja doživele demografsko nazadovanje, število prebivalcev se je zmanjševalo; v 80. letih se je odseljevanje sicer ustalilo, opazno pa je, da so se ljudje v veliki meri z gričevnatih območij preselili v centralna
Ptuj • Na gimnaziji gostili Toma Križnarja
Altruizem v očeh dijakov
Film Dar-fur - vojna za vodo, ki je bil konec prejšnjega meseca premierno predstavljen v Ljubljani, so si v torek ogledali tudi dijaki ptujske gimnazije. Takoj za tem se jim je pridružil avtor omenjenega filma Tomo Križnar in klepetali so o njegovih dogodivščinah.
Interes za kratko predstavitev Križnarjevega filma je bil med ptujskimi gimnazijci izjemen. Čeprav je bilo srečanje z njim v prvi vrsti namenjeno dijakom tretjih in četrtih letnikov, se ga je udeležilo tudi veliko mlajših dijakov in kopica profesorjev. Gimnazijci, ki so uvodoma prisluhnili kratkemu povzetku, v katerem je Križnar predstavil svojo popotniško pot, so za humanitarnega delavca svetovnega kova imeli kopico vprašanj. Spraševali so ga najrazličnejše stvari, od tega, ali ni bil skeptičen, ko se je z listkom papirja odpravil v Darfur kot Drnovškov odposlanec, do tega, kaj ga sploh žene v Afriko.
»Nekaj me je klicalo in jaz sem se odzval,« je dijakom enostavno povedal Križnar. Kot je dejal, ima v Afriki velikokrat občutek, kot da so tamkajšnji ljudje izbrani, da
bodo žrtvovani. »Dlje ko sem na svetu, bolj vidim, da nas politiki razdvajajo, sicer ne bi imeli kaj početi,« je v svo-
jem značilnem stilu povedal Križnar, ki je prepričan, da se zahodna civilizacija vtika
povsod, samo da si zagotovi
naselja. Daleč najopaznejše pa je nazadovanje na področju vinogradništva, občutno se je zmanjšalo število vinogradniških površin. Razvojne priložnosti Haloz so na področju vinogradništva in dopolnilnih dejavnosti oziroma turistične ponudbe. Največji problem pa je v tem, ker se ne ve, na koga obesiti razvoj, če ni ljudi, saj brez ljudi ni mogoče graditi razvoja, ugotavlja dr. Korošec. Regionalni razvoj je koncipiran tako, da naj bi se izhajalo iz lastnih razvojnih potencialov, ti pa so v haloškem prostoru zelo slabo izraženi oziroma jih je težko spraviti v neko dinamiko, če ni neke eksterne družbene, materialne, socialne in druge pomoči. Brez pomoči širšega okolja, torej države, ni pričakovati, da se bo tu kaj dogajalo, poudarja. Dogaja se sicer razprodaja zemlje, v haloški prostor prijahajo tujci, ljudje s kapitalom, ki zemljo kupujejo na zalogo in podobno. To ima lahko dolgoročne slabe posledice, da Haložani v bistvu več ne bodo gospodarili s svojim ozemljem, da bodo kot že nekoč ekonomsko in socialno odrezani.
MG
surovine za naslednja desetletja, vojna za to pa se bije na hrbtih črnih sužnjev.
Svoje srečanje z dijaki je Križnar izkoristil tudi za poziv, da podpišejo peticijo Amnesty International in da tudi sami prispevajo k izboljšanju položaja Darfurcev. Kot zanimivost je ptujskim Gimnazijcem predstavil še podatek, da bo v začetku prihodnjega leta film Dar-fur - vojna za vodo predstavljen tudi na filmskem festivalu v Iranu.
Dženana Bečirovič
Križnar je ptujskim gimnazijcem predstavil del svojih dogodivščin ob popotovanjih.
Tednikova knjigarnica
Če pade kruhek ti na tla ...



Tatjana Kokau?-
... poberi in poljubi ga! Tako se glasi staro reklo o spoštovanju kruha in kdo ve, kakšen bi bil odziv današnje otročadi na takšne mile pedagoške rime. Življenje še zdaleč ni tako trdo, kot je bilo nekoč, četudi je vse pogosteje slišati tarnanje ob draženju pekovskih izdelkov. Zadnji mesec v letu z adventnim časom je naročen za premišljevanja o spoštovanju, radodarnosti in malomarnosti, ki sili ljudi v brezglavo novoletno nakupovanje. In prav knjige in slikanice so lahko prijetne iztočnice za družinske pogovore o temeljnih vrednotah. Takšna je tudi novost Zajec in rogljiček.
V založbi Skrivnost (Hoče, 2008) je z ilustracijami Daše Simčič izšla odlična novoletna zgodbica izpod peresa ene najaktivnejših sodobnih slovenskih avtoric za otroke in mladino Tatjane Kokalj (1956 v Moravčah). Slikanica se začenja na posebno prazničen zimski dan, ko naokoli diši po medenjakih, snega pa je toliko, da pred vsako hišo straži snežak. In zima je huda, saj se dolge ledene sveče dotikajo oken. Hja, pod smrečico že čakajo darila. A tam zunaj, na zasneženem pločniku, leži sam, samcat rogljiček. Kdo ve, ali je padel iz torbe kateremu od šolarjev, ko je hitel domov? Ali pa je morda odvrgla rogljiček presita roka? Skratka: kljub prijaznemu zimskemu dnevu je odvrženi rogljiček trepetal od mraza in tesno mu je bilo pri srcu. Ležal je tako, po malem razmočen, blizu bodikinega grma. Ubogi pekovski izdelek si je srčno želel, da bi ga kdo vzel k sebi, zato je tarnal in prosil. A kaj, ko ga je lahko slišal edino sneženi mož. Ta je, ko se je naveličal rogljičkovega stokanja, dejal: »Prav nič mi ne moreš koristiti!«
Seveda, snežak je imel vse, kar snežak potrebuje: dolg rdeč nos, fine črne gumbe in za klobuk pikčast lonec. Ta je bil tako lep, da so mu ga drugi snežaki celo zavidali. Po teh snežakovih marnjah se je rogljiček še bolj zgr-bil in žalosten prisluškoval, ali se le ne približuje nekdo, ki bi ga maral. Vsepovsod je bilo tiho - malo zato, ker so bili ljudje zbrani doma, malo pa zato, ker je deželo prekrivala debela bela odeja. Pik, pik so mimo mehko stopicljale šapice črnega muca. Rogljiček se mu je ponujal, a muc je prhnil proti njemu in pojasnil, da ne je rogljičkov, sploh pa ne takih razmočenih in umazanih. In pohvalil se je, da ga doma čaka zelo imenitna mačja hrana. In mucin repek, ki se je tako visoko črnil iz snega, je izginil za vogalom. Takrat pa je s prav trdimi koraki in z visoko kučmo na glavi mimo rogljička prilomastil stari mož. Skoraj je že obšel reveža v snegu, ko se je nalahno sklonil in z grmečim glasom dejal: »A tako! Zdaj pa že kruh leži na cesti!«
Ob teh besedah je rogljiček nalahno zardel od užalje-nosti in mrmraje je pojasnil, da on pač ni kruh, marveč rogljiček. A mož s kučmo ga ni več slišal.
Spustila se je temna noč in skozi okna so žarele pisane lučke, ki so se odsevale v rogljičkovih očeh. Takrat pa so se odprla vratca pod leskovim grmom. In takrat je rogljiček zagledal ...
Zagledal je ...
Tatjana Kokalj in Daša Simčič sta ustvarili simpatično slikanico za prvobralce in bralce do tretjega razreda osnovne šole. Ilustracija mačka sicer na moč spominja na mačke ilustratorja svetovnega formata Jozefa Wilko-na, toda samo praznično zimsko vzdušje je ilustratorka odlično upodobila in dogradila besedilo z jasno, a nevsiljivo izraženo pedagoško noto.
Vabimo vas, cenjeni bralci Knjigarnice, v knjižnico, kjer vam v mladinskem oddelku ponujamo praznično delavnico (palčki iz nepredene volne po waldorfskih principih) z umetnico Majo Rauch (podrobnosti in informacije na tel.: 771 48 17).
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Podlehnik • Zdenka Golub z novo knjigo
Praznični nastopi
Podlehniška učiteljica Zdenka Golub, zelo aktivna tudi v tamkajšnjem Turističnem društvu, te dni nestrpno pričakuje izid svoje nove knjige pod naslovom Praznični nastopi. Publikacija je že natisnjena v 500 izvodih, cena bo po besedah Golubove zelo nizka, namenjena pa je tako otroškim kot mladinskim dramskim skupinam in lutkarjem ter njihovim mentorjem.
„Knjižica je razdeljena na več poglavij oziroma tematik, v katerih so najprej opisani posamezni prazniki, dodano pa je še 14 igric, ki so primerne za igranje otrok in mladine, pa tudi za lutkarske predstave. Prvo poglavje je namenjeno opisu miklavževanja, kakšen praznik je to, kaj se dogaja, komu in zakaj je posvečen, nato pa so dodani scenariji za različne igre, ki so primerne za ta praznik. Sledi opis božičnega dogajanja in igrice na to temo temo, pa opis po-
mena materinskega dneva, od kod izhaja in zakaj se praznuje ter spet nekaj primernih nekaj igric ... In tako si sledijo še vsa druga poglavja o tradicionalnih verskih in drugih praznikih v našem življenju. Dodano je tudi posebno poglavje o izdelavi presmecev, pa pripravi pasijona, ki smo ga pri nas večkrat odigrali v zelo široki sestavi igralcev. V knjižici pa so nanizane še igrice o pomenu in pomembnosti prijateljstva, zdravja in o drugih pomembnih vrednotah naše-
ga življenja," vsebino knjige na kratko povzema Zdenka Golub in ob tem poudarja, da je knjižica lahko odličen pripomoček tako učiteljem oziroma mentorjem kot tudi samim otrokom, mladini, ki se poskuša v gledaliških in dramskih nastopih: „Gre za to, da se s to publikacijo, napisano na osnovi dolgoletnih izkušenj, lahko mladi igralci in njihovi mentorji najprej dodobra seznanijo s samo vsebino praznika, nato pa po lastni presoji izberejo eno izmed opisanih
Zdenka Golub je avtorica knjige Praznični nastopi, v kateri so predstavljeni vsi najpomembnejši prazniki v letu ter dodana izbira različnih igric, ki so primerne za določen praznik.
igric, besedil. Vedno je dodana tudi izbira najprimernejše glasbe ali petja, pa tudi plesa, ki spremlja določene prizore."
ideja o tovrstni praktični knjižici je v Golubovi zorela že nekaj časa: „Sama se že več let aktivno ukvarjam z otroki in mladino, pripravo igric, spremljam tudi dogajanja na tem področju in velikokrat vidim igralce, ki so lahko dobri, pa vsebina igre zanje ni dobro izbrana, in tudi obratno - pač ni vsaka igra primerna za določeno dramsko skupino. Po drugi strani pa je pri nas na voljo zelo malo dobrih scenarijev za igrice, skorajda jih ni, in je zato toliko težje najti kaj primernega."
Sicer pa knjižica Praznični nastopi, ki ima 99 strani, ni prva, in ko vse kaže, tudi ne zadnja Zdenkina knjiga. Pred nekaj leti je skupaj s sodelavkama že izdala dve podobni publikaciji za poletno in zimsko šolo v naravi, poleg tega pa je tudi avtorica knjige lutkovnih igric, ki je opremljena tudi s fotografijami in v kateri uporabniki lahko najdejo tako nasvete o tem, kako izdelati lutke, kot tudi besedila za lutkovne predstave.
V teh dneh pa se začenja uresničevati prav tako že dolgoletna želja in ideja o knjigi na temo šeg, navad, običajev in praznovanj v Halozah: „Dela nikakor ne bo malo, kar že vidim, vendar verjamem, da nam bo naslednje leto to knjigo uspelo izdati ob pomoči sofinanciranja iz naslova Leader programa, ki nam je bilo letos odobreno. Sama sem že veliko let vodja skupine za ohranjanje šeg in navad v našem društvu, veliko tega smo že raziskali in obdelali, veliko predstavili občinstvu in vse to želimo predstaviti tudi v obliki knjige," je o načrtih še povedala Zdenka Golub.
SM
Puconci • Sedmi kviz Gasilske mladine Slovenije
Ptujčani dosegli drugo mesto
Iz prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so nam sporočili, da je ekipa mladincev PGD Ptuj na 7. državnem kvizu Gasilske mladine Slovenije, ki je bil v soboto, 22. novembra, v Puconcih, dosegla odlično drugo mesto.
Foto: M. Ozmec
Člani ekip mladih gasilcev so svoje znanje uspešno dokazovali že na območnem kvizu gasilske mladine v Ptuju.
Kot je pojasnil predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič, ki je tudi koordinator vseh sodelujočih ekip mladih ptujskih gasilcev, so se med 90 sodelujočimi ekipami iz vse Slovenije z območja podra-vske regije 7. državnega kviza Gasilske mladine Slovenije udeležili zmagovalci območnega in regijskega istoimenskega kviza, ki je bil 28. oktobra v Ptuju. V Puconcih se je še posebej izkazala ekipa mladincev PGD Ptuj, ki je dosegla odlično drugo mesto, sestavljali pa so jo trojčki Vesna, Tadej in Primož Korošak iz Ptuja. Iz podravske regije je v konkurenci mladincev sodelovala tudi ekipa mladih iz PGD Starošince, v konkurenci starejših pionirjev ekipi iz PGD Ivanjkovci in Trnovci pri Svetem Tomažu, vkonkurenci mlajših pionirjev pa so svoje znanje in spretnosti dokazovali mladi iz PGD Ključarovci pri Ormožu ter Pršetinci.
-OM
Samo M. Strelec • Dvomim
Besede, besede, besede ...
... je bil odgovor princa Hamleta na vprašanje, kaj bere. Kaj berete vi, spoštovani bralci Štajerskega tednika? Mislim, poleg Tednika? Vsako leto jeseni je frankfurtski knjižni sejem in nekaj malega od tega v obliki »Frankfurta po Frankfurtu« priroma tudi v prestolno Ljubljano. Letos so bile znova žgoče debate in povedane mnoge preroške besede na temo tiskane knjige v odnosu do novih medijev. Predvsem elektronske knjige.
Sam kupujem e-knjige že nekaj časa. Založniki so pred leti pogruntali naslednje: enciklopedije, slovarje, leksikone, priročnike, vse, kamor ljudje hodijo iskat predvsem informacije, lažje prodajo v e-obliki. In res je: (navzkrižno) iskanje v morju podatkov s pomočjo računalnika je hitro in enostavno. Drugo področje, ki ga dokaj redno spremljam, so zvočne knjige. Odkar hodim v službo tako, da ure in ure ne počnem drugega, kakor da se prilagajam vremenskim in drugim razmeram na cesti, poslušam veliko zvočnih knjig kar med vožnjo. Na primer slovensko poezijo. Nemci imajo svoje klasike že skoraj vse »prebrane« na cd-jih.
Seveda pa knjiga ostaja knjiga. Po vaji, denimo, ni lepšega kot zlekniti se na kavč in jo vzeti v roke. Temu položaju se nekako kar ne morem in ne morem odreči. Res mi je nekoliko neugodno, če me v tem položaju zalotita žena in otrok, ko prideta iz službe oz. vrtca. Pa se nekako opravičujem v slogu: ata dela pač včasih na pol v ležečem položaju. Če bi imel za seboj kak pošten sindikat, bi mi morda to obračunali kot »delo v prisiljeni drži«... V Trstu so v zadnjem času odprli kar tri nove knjigarne. Knjige so seveda tam cenejše. Seveda pravim zato, ker izhajajo v veliko večji nakladi kot pri nas. No, ampak »dogaja« tudi v logovih domačih: po štirih desetletjih uspešnega delovanja so ukinili projekt »Vesela šola«. Na primer. Razlog je seveda ekonomska računica. Ki je v konkretnem primeru ni. Ja, časi postajajo negotovi. Recesija, kriza. Ukiniti, zapreti, zmanjšati vse, kar nima računice. Obdobju recesije sledi obdobje recedive. Homo sapiens se spreminja v homo consumens. Bitipo-meni trošiti. Sem to, kar lahko kupim. Sem toliko, kolikor lahko trošim. Naj živi PPP!: Produkcija, potrošnja, ponovna produkcija! Če bo kriza dovolj velika in dovolj pretresljiva, bo morda pretresla tudi temeljne podmene, na kateri stoji sedanji svet. Če smo malo hudobni: zakaj pa bi bili »vzvodi moči« (kapitala?) za to, da je šola vesela, da ljudje mislijo kritično, ostro, temeljito in da hočejo priti stvarem do dna? Kritični, dvomljivi in nevodljivi ljudje so pravzaprav nezanimivi s stališča potrošništva. Potrošniška kultura potrebuje nekoga, ki ima velike oči, še več želja in ravno dovolj denarja, da si lahko kupi (naj)novejši predvajalnik, prenosnik, televizijo, fotoaparat, čevlje, šminko, zadnjo čudežno kremo s koencimom Q10...
Pardon, bili smo pri knjigah. Beseda pač da besedo. Pa človeka zanese. Neskončno všeč mi je bil slogan neke založbe, ki pravi, da imajo revni velike televizorje, bogati pa velike knjižnice! Juhu, še sem torej bogat! Knjižnica v mojem zavodu, locirana sicer v kleti hiše, v katero smo se preselili, ima še nekaj prednosti pred steno v dnevni, ki je sicer že pripravljena za kak večji LCD ali plazmo. Vendar je star philips še čisto v redu in ne vidim razloga za nakup novega. Itak ga bolj malo gledam. Če bo kriza kmalu mimo, bom dedku Mrazu zagotovo poslal najprej dolg spisek knjig, kije že nekaj časa »na čakanju«. Če ne bom prej popustil boljši polovici, kije pred časom pri prijateljih ugotavljala, kako bi tudi nam na steno »pasal« tak resnično veeeelik tv... Čepa krize še kar ne bo konec, pa tudi v redu, saj bom imel še več »prisilnega prostega časa«, ki ga bom lahko preživel v družbi dobrih knjig. Sicer je pa branje napor. Najprej moraš biti zbran. Potem moraš imeti čas, da se zgodba počasi razvija pred tvojimi notranjimi očmi, vsaj par poglavij je treba prebrati nemoteno na »en dah«. Potem si moraš zapomniti, kaj se je zgodilo »včeraj«. Nato si moraš predstavljati okoliščine dogodkov, opise oseb, kraje dogajanja itd. Klinc gleda knjige! Televizija je veliko bolj »komot«. Postaviš jo nekam v kot, škatla naj bo čim bolj široka, medtem ko jo gledaš, jo lahko mirno varaš s hladilnikom, prav mar ji je, če ob njej zaspiš, ona lepo »piči« po svoje. Če ti ni všeč, kar ti kaže, pač zamenjaš kanal in si najdeš kak enostavnejši program. Zmeraj so me fascinirali recimo celodnevni ribiški programi ali tisti, kjer neki x-ljudje malo spijo, jejo, kamera pa nekje od zgoraj mirno vse to snema in potem tako ves dan .
Pravijo, da bo kriza. Kako pre/živeti? V neki stari knjižni uspešnici piše: Človek naj ne živi samo od kruha ... Poudarek je na besedi "naj". Človek lahko živi samo od kruha, ampak naj ne živi samo od njega. Hamlet se je moral delati norega, da je prišel do resnice o naravi sveta. Vesele šole je konec, začenja se žalostna resnica.
Foto: SM
Ptuj • V oktobrskih in novembrskih dneh pred 90 ieti
Na razvalinah habsburške monarhije (2)
Ko se na pomlad leta 1918 avstrijska ofenziva na Piavi ni posrečila in so na nemško ofenzivo na zahodu odgovorile antantne armade, je bil to tudi začetek konca habsburške monarhije. Vznemirjenost je zdaj zajela tudi ptujsko nemštvo. Sprehodimo se skozi ta čas.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zaradi ogroženosti javnega reda in miru sta Pirkmaier in dr. Fermevc takoj obiskala Hrvata podpolkovnika Keršelica, ki je bil na dopustu na Ptuju, in ga zaprosila, da prevzame vojaško poveljstvo nad mestom. Ta je bil pripravljen prevzeti ponujeno nalogo, vendar le ob formalni izročitvi poslov. Ker se komandant mesta pozivu ni uklonil in se je izgovarjal na višja navodila (dotedanji okrajni glavar Natoliezka v Gradcu), je dr. Pirkmaier, ki je opravljal posle okrajnega glavarstva po navodilih Narodnega sveta za Štajersko, poklical v svojo pisarno takratnega štacijskega poveljnika in mu zaradi obotavljanja postavil uro predaje vojaških poslov. Ob 16. uri je v vojaški pisarni na magistratu posle prevzel podpolkovnik Keršelic.
Razmere so narekovale naglo ukrepanje, saj je nevarnost pretila od vračajočih se delov armade iz Italije. Napeti odnosi so bili tudi med Nemci in Slovenci, posebno na Ptuju. V dobro miru je bilo zato potrebno še marsikaj postoriti, tako tudi med vojaštvom v mestu. Vojaštvo jugoslovanske narodnosti je bilo pozvano, da še naprej opravlja varnostno službo pod okriljem narodnega sveta, toda ravnanja častnikov so mednje vzbujala nemir in zmedo. V vojaškem skladišču na Ljutomerski cesti, od koder so se častniki umaknili v neko vilo, so se npr. vojaki pričeli zbirati v gruče po narodnosti in bilo je očitno, da se nekaj pripravlja. Posredovanje dr. Jurtela, da bi vojaki po posebnem plačilu nadalje opravljali vojaško službo, je bilo brezuspešno. Tudi prizadevanja dr. Fermevca in dr. Pirkmaierja so prinesla le začasen uspeh.
Ob znaku splošnega preobrata, ko je vojska v noči z zadnjega oktobra na 1. november 1918 oropala skladišča, so se ukrepi vrstili: 1. novembra je poveljstvo nad orožništvom prevzel Janko Kovačec, podpolkovnik Keršelic pa je zaprisegel preostanke vojaštva, ki je bilo pripravljeno opravljati vojaške posle. Organizirana je bila Narodna odbrana, v katero so bili po sklepu narodnega sveta pod Keršelicevim poveljstvom vpoklicani moški od 18. do 30. leta iz Ptuja in okolice. Narodna odbrana je po nalogu generala Maistra razorožila nemške vojake, zasedla dominikansko vojašnico in popolnoma prevzela oblast nad mestom. Z ostrimi ukrepi je bilo potrebno preprečevati nasilje: razglas Okrajnega glavarstva, narodnega sveta in štacijskega poveljstva z dne 2. novembra 1918 govori, da bo ustreljen tisti, ki bo ropal ali se z orožjem upiral odredbam narodnega sveta.
V prevratnih dneh je bilo potrebno doseči na Ptuju tudi nadzor nad magistratom, kjer se je stari občinski svet pod vodstvom podžupana Johanna Steudteja še vedno imel za legitimnega zastopnika mestne občine. Nemci so namreč tudi po razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov trmoglavo vztrajali na svojih položajih. Vse do koroškega plebiscita so se aktivno vključevali v reševanje »spornega« spodnješta-jerskega ozemlja in si prizadevali, da bi postalo ptujsko območje
Deífíiña TiSlov&pljo,póv&pJerilitvo za rintiinjs zadeve, LjúbljanaMtio 19,f»l]ruarja'1919.
THailnerau Iraalnarju svtomno ob£lr>e

Pozivno na por oí Ho z dne n.februarja	Stav,SS«,
o» vladnemu Icoiaioarju nasnanja,cia Je poverjeniatvo z,* notranje
¡jadave po taiauradnera predlogu imenovala v sosvet aledsSe gg:
| Franc Lenart¿trgovec v Ptu-jur_/
VilJenj Dengg, Btavbenik v PtUJu^j
JAnez, šogula, železn.fJdlivio^vPtujUL
Ur.Anton ijtuhec,sodnih v Ptujui	- .
Franc Vajda^gimn.ravnatelj V FTuJu^j
Janez Stoudte,obrtnik1 v ■P.tuju^
Herman K&raoha^potjostnik v Ptujuj
Prane Roaaraann,želz.dfilavec v Ptujuj
Anton Kom,ravnatelj na defeliSkl raeSčapakl Soli^j
Vladnemu koraieariu ee to naznanja z naro£ilom,fla obvesti
prisednllw.
PredBedni k i


k
fc^filr-iisll htfo-ff' , ^Utf V¡% ff.y
Gerentu za posle mestne občine je Deželna vlada za Slovenijo 18. februarja 1919 dodelila člane občinskega sosveta.
sestavni del nemške Avstrije. Tak zemljevid je bil v prevratnih dneh na voljo v Blankejevi knjigarni. Po lokalih so se slišale nemške nacionalistične pesmi, nemški napisi niso bili odstranjeni. Iz bojazni pred izgredi je konec novembra 1918 nanje opozoril Okrajni narodni svet še obstoječi nemški Občinski urad.
Oblastniško samovoljo ptujskih Nemcev je bilo moč le s težavo zlomiti. 2. novembra 1918 sta se oglasila na ptujskem magistratu dr. Ivan Fermevc in dr. Fran Jurtela ter v navzočnosti nekaj članov mestnega sveta zahtevala od podžupana Steudteja, da eno sobo prepustijo dr. Jurtelu, ki bo nadzoroval delo magistrata. Hkrati naj na Mestni hiši izobesijo slovenske zastave, ker se (pod pretvezo) Ptuju približujejo angleške čete; odgovornosti pred posledicami Okrajni narodni svet ne prevzema. Zahtevam so nemški oblastniki sicer ugodili, toda po izredni seji mestnega sveta 4. novembra so dogovor preklicali. Sklicevali so se na dogovor dr. Karla Verstovška z zastopnikom nemškega Narodnega sveta za Štajersko Wuttejem, češ da bo ostala uprava avtonomnih mest tudi v prihodnje neokrnjena. Narodni svet za Štajersko je nato odgovoril, da omenjeni dogovori niso bili obvezni in da so se medtem razmere spremenile.
Na mejno (ptujsko) »sporno« ozemlje pa so kar prihajali avstrijski agenti in preko Gradca razvijali propagandno dejavnost. Ker pa je bila organiziranost Okrajnega narodnega sveta le začasna, je bilo potrebno ljudem razjasniti dogajanja. Zato je bil 3. novembra 1918 sklican na Florjanovem trgu manifestativni shod, na katerem so spregovorili Mihael Bren-čič, dr. Fran Jurtela, dr. Ivan Ve-senjak in dr. Ivan Fermevc, ki je prisotnim »svečano razglasil«, da so končno osvobojeni suženjstva in da so postali na svoji zemlji svobodni. Tedaj je začasni odbor narodnega sveta tudi dobil formalno priznanje zborovalcev. Še isti dan se je na popoldanskem
posvetu z okoliškimi narodnimi zastopniki oblikovalo po farah 21 narodnih svetov. Organizirale so se narodne straže, ki so predvsem skrbele za javni red in mir. Miru in reda v teh prvih povojnih mesecih seveda ni bilo. Pozornost so vzbujala nemška rovar-jenja proti novi oblasti, nemška zaviranja normalne preskrbe prebivalstva (še leta 1920 so Nemci samovoljno gospodarili v Mestni hranilnici, v Zadrugi kovinarjev in kolarjev so prevladovali nem-škutarji); ropanja in izgredništva nad nemškimi lokali so vzbujala negotovost. S posebno okrožnico se je krajevni glavar dr. Otmar Pirkmaier obrnil 4. novembra 1918 na občinske predstojnike, župnijske urade, šolska vodstva in žandarmerijske postaje, naj z občinskimi stražami poskrbijo za red in mir. Do resnejšega nasilja je prišlo v taborišču v Strnišču, ki je ostalo brez uprave in nadzora. Narodni svet je 3. novembra tja napotil Mihaela Brenčiča in dr. Antona Horvata, da bi umirila razmere. Deputacijo so sprejeli streli in morala sta se vrniti. Do pomiritve je prišlo postopoma, s pomočjo narodne straže so se zavarovali posamezni objekti.
Mir so v teh dneh tudi resno ogrožali vračajoči se deli madžarske vojske, ki so jih ustavljale narodne straže (železniška nesreča vračajočega se transporta je 7. novembra terjala pri Hajdi-ni 69 življenj). Po incidentu na ptujskem kolodvoru okoli 10. novembra, ko se je tudi streljalo, se je general Rudolf Maister udeležil pogajanj z madžarskimi zastopniki v Središču ob Dravi. Po sklepu narodnega sveta dne 13. novembra se poslej vlaki niso več kontrolirali in ne razorože-vali. Hkrati je okrajno glavarstvo ukazalo vsem občinam in orožni-škim postajam, da se oddelki pod vodstvom častnika ne ustavljajo. Le ostanke tavajoče vojske je bilo potrebno prijaviti orožniškim postajam. Ohraniti mir »v prehodni dobi, ko pridejo najtežji časi« in bo tedaj »potrebna pomoč narodne oblasti«, se je glasil poziv
Okrajnega glavarstva v novembru 1918. leta.
Negotove razmere ponazarja tudi tale primer. Inscenirana novica, da koraka 20.000 Ogrov s Pragerskega proti Ptuju in da nameravajo Ptuj izropati, je izzvala med prebivalstvom splošno zmešnjavo. Prebivalstvo se je obo-roževalo z orožjem iz vojaških skladišč. Pripravljena je bila tudi razstrelitev železniškega mostu. Vse pa je bilo izmišljeno. Meščani so orožje poskrili, poulična nasil-stva med Slovenci in Nemci so se vrstila. K temu se je pridružilo še samovoljno ravnanje članov Narodne odbrane, tako nadporoč-nika Albina Mlakarja (njegov oče iz Krčevine pri Vurbergu), ki se je med vojno odlikoval na mnogih bojiščih. Mlakarju ravnanje poveljnika Keršelica ni ustrezalo in nameraval ga je celo aretirati. Namestil je strojnici na Florjano-vem trgu in pred mostom, kar je opozarjalo na nevarnost udara. Na intervencijo dr. Frana Jurleta v imenu narodnega sveta je general Rudolf Maister Mlakarja odpoklical s Ptuja. Hkrati se je izvedla razorožitev meščanstva.
Negotovost prebivalstva je poglabljala še socialna stiska. Novembra 1918 je Okrajni narodni svet v proglasu »Slovenskim kmetom« opozarjal, da nemški in nemčurski trgovci ne smejo zaslužiti niti vinarja in da je potrebno podpirati slovenske trgovce. »Slovenska zemlja mora ostati slovenska in prosta od nemškega gospodarstva,« so zapisali.
Ker je bila oskrba prebivalstva po vojni v ptujskem političnem okraju otežena, naj bi obvezne oddaje nekaterih živil omilile splošno pomanjkanje. Vojna je osiromašila podeželsko prebivalstvo in racionalizirana oskrba je postala povojna realnost; primanjkovalo je soli, sladkorja, pe-
troleja in vžigalic. Socialni nemiri so opozarjali na krizo v okraju. Okrajno glavarstvo je opozarjalo Deželno vlado za Slovenijo na nepreskrbljeno prebivalstvo, na viničarje v Halozah, ormoških goricah in rogaškem sodnem okraju, ki je bil »prototip bede in revščine«, kjer bi se zato mogla »udomačiti protidržavna misel«.
Ker razmer ni bilo moč stabilizirati, je po sklepu narodnega sveta vodja Okrajnega glavarstva dr. Otmar Pirkmaier 13. novembra 1918 predlagal narodni vladi v Ljubljani razpust ptujskega mestnega sveta. Nanj se je v svojem pasivnem odporu opiralo tudi veliko število nemških uradnikov. Zapišimo tudi, da se je Mestni občinski svet povezal z narodnim svetom le v primerih vračanja odškodnine. Zato pa je bil nenehno v stiku z nemško Avstrijo. Da bi »rešili nemški Ptuj« in si pridobili podporo, se je v novembru 1918 mudila delegacija mestne občine pod vodstvom Johanna Steudteja pri predsedniku avstrijske republike Karlu Seitzu, pri državnem kanclerju dr. Karlu Rennerju ter zunanjem ministru Ottu Bauerju. V istem mesecu je ptujski podžupan nekajkrat pisal avstrijskim uradom, kako nemška vzgoja otrok ni ogrožena, kako je v mestu povsem mirno, saj od slovenskega okoliškega prebivalstva »ne grozi« nikakršna nevarnost. Dejansko pa so občasni izgredi kalili življenje v mestu. 27. novembra je nemški občinski svet obvestil Okrajni narodni svet o izgredih Narodne odbrane v noči z 22. na 23. november, ko je bilo razbitih nekaj izložb in nekaj napisov na nemških lokalih; škode naj bi bilo za 9.609,85 kron. V odgovoru je narodni svet navedel, da storilcev niso odkrili in da »do danes« ni poravnana škoda, prizadejana Slovencem na Ptuju leta 1914,

m
liillSfSS
üh^AMÉ
T*

/
S®' '
i WÉm
ti
'S&^fÁuí/ C
m »i s mm m
t, ñ twwlLj
, -A -sš^.
iiISílii*
áSi

í&eimráti ^f:iiiifclép»f:®cáft££
Vir: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP.
Po Ptuju je še leta 1921 krožil propagandni listič Sudmarke s podobo Ptuja in pozivom, da se je potrebno spomniti tamkajšnjih neosvobojenih bratov.
zato iskanje odškodnine »ni umestno«. K temu le dodajmo, da je bilo do januarja 1919 ugotovljeno, da je bila Slovencem na Ptuju zaradi političnih preganjanj v vojnem času prizadejana škoda v vrednosti 266.300 kron.
Gotovo je, da je predrznost ptujskega nemštva v prevratnih dneh slonela na znatni podpori nemškega zamejstva in tam živečega Josefa Orniga, ki do zadnjega ni opustil misli po vrnitvi v »svojo« trdnjavo. 22. novembra 1918 se je odzval tudi avstrijski državni svet in mejo države začrtal po vrhu Pohorja, čez Pra-gersko proti Makolam in skozi Haloze ob hrvaško-štajerski meji, vštric Vinice preko Drave, med Dravo in Ormožem, skozi Slovenske gorice proti Muri, kjer bi se pri Radencih združila z bivšo avstroogrsko mejno črto. 19. decembra 1918 je bil ptujski sodni okraj proglašen za del avstrijskega ozemlja.
Zato nam je razumljiv pisni protest podžupana Johanna Ste-udteja in njegovo sklicevanje na sklep avstrijskega državnega sveta, ko je bil 2. decembra 1918 po odločitvi narodne vlade v Ljubljani razpuščen ptujski mestni svet. Tedaj se je na magistratu na odločno zahtevo okrajnega glavarja moral ukloniti podžupan Steudte. Gerentstvo za posle mestne občine je prevzel zaslužni narodnjak dr. Fran Jurtela - »prvi slovenski župan« na Ptuju, kakor je o njem pisal Slovenski gospodar.
Združitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so na Ptuju proslavili 15. decembra 1918: okrašen ptujski magistrat z narodnimi zastavami, zbrani zboroval-ci v narodnih nošah so naznanjali novi čas. Slovesno zahvalno mašo pred dominikansko vojašnico je pred zbranimi opravil p. Peter Ži-rovnik, nad katerim se je »zaradi veleizdaje« grobo zneslo ptujsko nemštvo ob pričetku vojne leta 1914.
Težavno uveljavljanje nove oblasti pa se je na Ptuju kazalo tudi po ustanovitvi jugoslovanske države. Gospodarske in politične stabilnosti v mestu ni bilo. Slove-nizacija ustanov je tekla počasi. Nemštvo se je čutilo močno. Protestni shod, ki ga je organiziral okrajni narodni svet na binkoštni ponedeljek leta 1919, naj bi bil odgovor domačemu moštvu, ki je hotelo izsiliti plebiscitno odločitev za ptujski okraj. »Na branik domovine!« so tedaj pozivali plakati zavedno prebivalstvo na zborovanje, ki naj tako opozori pogajalce na pariški mirovni konferenci na spoštovanje narodnih pravic.
Navkljub protestom je še leta 1921 krožil po Ptuju propagandni listič Sudmarke, ki je klical:«Ne pozabite Ptuja, stare nemške mejne trdnjave na štajerski Dravi!«
V takih razmerah so ptujski Nemci kot »lojalni« jugoslovanski državljani med obema vojnama ohranili svoj kapital in postopoma, izkoriščajoč strankarska nesoglasja v mestni občini, gradili tudi politično moč.
Op. Sestavek sloni na virih Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj in ustrezni literaturi.
Dr. Ljubica Šuligoj
Vir: ZAP
Kolesarstvo
Po najuspešnejši sezoni prepolovitev moštva
Stran 16 Športno plezanje Mina blizu naslova državne prvakinje
Stran 16
Strelstvo
Strelci ormoškega Kovinarja najboljši
Stran 17
Bowling
Intera ubranila spomladanski naslov Stran 17
Potopis: od Ptuja do Katowic in nazaj
»Aleš, razumem te ...«
Strani 19 Namizni tenis
Gladek poraz v Murski Soboti
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Robert Furjan o vzrokih za odstop s položaja predsednika Drave
»NZS pozablja, da se repre-zentantje ustvarjajo v klubih
«
V	sredo je bila v prostorih Zavoda za šport Ptuj tiskovna konferenca, na kateri je predsednik NK Labod Drava Robert Furjan javnosti razkril razloge, zaradi katerih precej presenetljivo tik pred koncem jesenskega dela prvenstva odstopa s tega položaja.
»Upravljajo z zlatim rudnikom, strgajo pa le malenkosti«
„Ker imam danes v tej vlogi zadnjič povedati kaj več, bom to izkoristil in si vzel nekoliko več časa," je v uvodu povedal Robert Furjan, nato pa se je podal v podrobno pojasnilo vzrokov, ki so ga privedli do te odločitve. „Osnovni vzroki so vezani na stanje v slovenskem nogometu: deset let, kar sem kot sponzor ali kot predsednik kluba prisoten v nogometu, ob vsaki priložnosti opozarjam, kako bi nekateri ljudje na odgovornih mestih morali ustvariti boljše pogoje za delo v klubih. Ampak iz tega vsa ta leta ni bilo nič! Vsi, ki kakorkoli spremljate nogometne tekme v tujini, veste, da je tam to pravi šov. Sam v Sloveniji že 10 let trdim, da NZS upravlja z zlatim rudnikom, a od tega postrgajo samo malenkosti, ne znajo ali nočejo pa se lotiti pravega kopanja. Očitno so te drobtinice dovolj za njihovo lagodno delovanje. V mojih petih letih predsedovanja se stanje ni spremenilo: trdim, da klubi nimajo ustrezne marketinške in oglaševalske moči, tako da so primorani v prosjačenje, namesto da bi pridobivali oglaševalce, kot je to povsod po Evropi. V urejenih razmerah bi lahko klubi prodajali na stotine oglaševalskih in marketinških produktov na vseh nivojih."
»Samo Zavrl in Florjančič lahko spremenita sedanje stanje«
V	naslednjih stavkih je opozoril tudi na krivdo samih klubov in njihovega Združenja nogometnih prvoligašev (ZNPL). „Delno smo krivi tudi sami klubi, saj smo sami izbrali vodstvo ZNPL. Ne gre pa prezreti dejstva, da imajo škarje in
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan: „Kljub slabim igram v zadnjih krogih imamo na mizi ponudbe iz Slovenije in tudi tujine za pet igralcev, katerih skupna vrednost je 500 tisoč evrov. To je zame potrditev, da v preteklih letih nismo kadrovali slabo, kot bi marsikdo želel prikazati."
platno v svojih rokah vendarle ljudje na NZS. Oba predsednika, Rudi Zavrl (NZS) in Branko Florjančič (ZNPL), bi se morala zavedati, da lahko samo onadva ustvarita klubom prijazno klimo, v kateri bi lahko le-ti normalno delovali. Namesto tega pa si občasno kažeta mišice', kar ne vodi nikamor! Dokler slovenski klubski nogomet ne bo zastopan z ustreznim številom minut na nacionalni in komercialnih televizijah (prenosi tekem in oddaje o nogometu), klubi ne bodo mogli postali partner gospodarskim subjektom. Trdim pa, da gospodar-
stvo v teh kriznih časih potrebuje še več oglaševanja, kot je to običajno. Če bi imeli klubi torej v rokah vzvode oglaševanja, bi jih kriza zadela občutno manj," je poudaril predsednik NK Labod Drava, nato pa se še enkrat dotaknil vodstva NZS: „NZS se ukvarja skoraj izključno z reprezentanco, ki ima sicer sedaj na srečo dobro obdobje, kar tem ljudem daje alibi. Ob tem pa pozabljajo, da so se reprezentantje priučili svojega poklica nogometaša ravno v klubih. Vprašamo se lahko, kakšna bi bila naša reprezentanca, če bi klubi imeli
»Imamo koruptivni volilni sistem«
Naslednja vroča tema je bila vezana na volitve predsednika NZS. „Ko se vendarle zdi, da z volitvami obstaja upanje za spremembe v boljše čase, pa ugotoviš, da to ni možno. Zakaj? Ker imamo koruptivni volilni sistem! Ta naš delegatski sistem bo na vodilno mesto spet postavil nekoga, ki bo lojalen ljudem, ki ga volijo; verjetno zato, ker jih je peljal v Korejo ali na Nizozemsko ... Rešitev za slovenski, predvsem klubski nogomet je uveljavitev volilnega sistema, v katerem bi imeli vsi slovenski klubi glede na rang tekmovanja ustrezno število glasov. Danes imamo stanje, ko imajo glavno besedo v slovenskem nogometu sodniki: tako na igriščih, ko spravljajo s svojimi nestrokovnimi odločitvami ob živce tisoče ljudi, kot tudi na volitvah, ko so vedno jeziček na tehtnici. In ti so tudi neto prejemniki sredstev iz klubskih blagajn, saj ne sodijo volonter-sko. In na koncu še tisti, ki bi morali skrbeti za boljši jutri slovenskega nogometa, svoje funkcije dojemajo kot protokolarne, ne pa kot operativne, zato je stanje takšno, kot je," je poudaril Robert Furjan in v isti sapi dodal, da ne želi zmanjševati zaslug za reprezentančne uspehe v preteklosti nikomur, a to je za klube enostavno premalo. „Nikakor pa si ne znam predstavljati, da bi NZS nekdo še naprej vodil volontersko, ob drugi službi, saj je to preobsežna funkcija."
boljše pogoje za delo z mladimi in tudi s članskimi vrstami. Garantiram vam, da ima Rudi Zavrl v rokah takšne adute, da bi se lahko ob reprezentanci iz-pogajal za ustrezne termine na nacionalni televiziji še za prvo-ligaški nogomet. A teh adutov ne izkorišča. Klubi lahko delamo čudeže, a tega sami ne moremo spremeniti."
Projekt Joca Pečečnika - GSA
„Pri nas radi govorimo o pol-profesionalizmu, medtem ko v nogometno najbolj razvitih državah delajo na tem, da bi tudi v tretje lige uvajali profesi-onalizem. Zavedajo se namreč, da je to velik posel. Sam trdim, da imamo glede na prejemke igralcev in tistih, ki delajo v klubih, že sedaj stanje polpro-fesionalizma, čeprav se bodo nekateri zelo obregnili ob to izjavo. Moje mnenje je, da bi se morali vprašati drugače: kako lahko ustvarjamo dodatne prihodke, ki bodo vodili do napredka. Glede tega sem videl luč na koncu predora, ko se je na mizah prvoligaških klubov pojavil projekt Joca Pečečnika (GSA). Lahko bi ga še spreminjali in izboljševali, s čimer se je strinjal tudi sam predlagatelj, a je v osnovi predstavljal vse tisto, o čemer sem govoril že
pet let. Na žalost zaradi nasprotovanja enega kluba (Maribora, op. a.) kljub podpori ostalih devetih ni bil sprejet, čeprav je imel v sebi ogromno pozitivnih stvari, ki bi zagotovo potegnile voz slovenskega nogometa daleč naprej. Imeli smo možnost, a so jo eni zavrgli. Zakaj je padel v vodo, bi bilo potrebno vprašati predsednika ZNPL. Na sestanku po padcu tega projekta v vodo sem opozarjal, da bodo zaradi tega najbolj prizadeti klubi, ki prejemajo denar iz državnih podjetij, in to se ravno sedaj dogaja. Ker sem človek, ki želim vsak dan napredovati in opazovati napredek drugih, v tem trenutku pa tega ne vidim, sem se odločil za odstop z mesta predsednika Drave. Umaknil sem se za toliko časa, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za napredek. Bom pa še naprej ostal v klubu in pomagal toliko, kolikor bodo novi vodilni ljudje želeli," je v zaključku prvega dela povedal Furjan.
Na mizi ponudbe za pet igralcev
V drugem sklopu se je dotaknil tudi stanja v ptujskem prvoligašu. Povedal je, da bo še naprej ostal v klubu in vanj prispeval enaka sredstva, kot jih je doslej. Obenem se je zavezal, da bo storil vse potrebno, da bo Drava tudi v naslednji sezoni dobila prvoligaško licenco. »Stanje v gospodarstvu ni rožnato, zato nekatere družbe z zamudo izpolnjujejo podpisane pogodbene obveznosti. Če bi to storili v predpisanih rokih, bi lahko vsem v klubu že sedaj izplačali vse plače,« je namige o kritičnem finančnem stanju zavrnil Robert Furjan in nekaj povedal tudi o igralskem kadru: »Še vedno trdim, da imamo v klubu dobre nogometaše, vendar med njimi v zadnjih mesecih ni prave kemije', kar
je vzrok za slabše predstave. Kljub temu imamo na mizi ponudbe iz Slovenije in tudi tujine za pet igralcev, katerih skupna vrednost je 500 tisoč evrov. To je zame potrditev, da v preteklih letih nismo kadrovali slabo, kot bi marsikdo želel prikazati, ampak smo na Ptuj pripeljali tudi dobre nogometaše, ki so sedaj zanimivi za precej naših in tujih klubov. To ni malo denarja, zato bodo lahko tisti, ki to želijo in za katere so njihovi bodoči klubi pripravljeni plačati, odšli. Verjamem, da bodo nekateri zaradi trenutne zasičenosti v drugih okoljih prikazali precej več kot v Dravi v zadnjih tekmah. Vsekakor pa svojemu nasledniku po šestih letih predsedovanja in desetih letih vlaganj vanj prepuščam klub v stabilnem stanju.«
Kdo bo novi predsednik, je sedaj še težko reči, med naj-resnejšimi kandidati pa je po besedah Roberta Furjana tudi Franc Gajšek, ki je že doslej prispeval precejšen del sredstev v proračun kluba. Na vprašanje, ali bo v klub kot sponzor vstopila tudi Perutnina Ptuj, pa je odvrnil: „PP že sedaj prispeva določen znesek v našo nogometno šolo, kar zelo cenimo. Sam ne verjamem, da se bodo vključili kot sponzor, ampak morda kot oglaševalec. Dobro vem, da ljudje iz PP delujejo zelo strokovno in da bodo dobro preučili učinke vlaganja. Vsekakor ni namen zmanjšanje proračuna, saj je ta že sedaj majhen, ampak njegovo povečanje. Le tako lahko dolgoročno računamo na dvig kakovosti in dolgoročno napredovanje,« je povedal Robert Furjan in nase prevzel še 100-odstotno odgovornost za zadnje slabe rezultate. „V preteklosti smo menjavali trenerje, športne direktorje in še koga, zato se mi zdi prav, da se sedaj jaz umaknem s predsedniškega položaja."
Jože Mohorič
Za nekatere zadnja tekma
V nedeljo se bo s tekmami 20. kroga končal jesenski del prvenstva. Oslabljeni Ptujčani (Ogu John je dobil zaradi rdečega kartona v Lendavi 7 tekem prepovedi igranja, Bošnjak 2 tekmi, Murko bo pavziral zaradi četrtega rumenega kartona) se bodo pomerili s Celjani, ki so na zadnjih tekmah v najboljši formi izmed vseh prvoligašev.
Za nekatere igralce bo po besedah Roberta Furjana to verjetno zadnja tekma v dresu Drave. Ali se bodo poslovili z zmago, remijem ali porazom, pa bo jasno v nedeljo. Jih bo »streznil« odstop predsednika, ki si ga želijo zadržati?
JM
Labod Drava - MIK CM Celje,
nedelja, 7. 12., ob 13.30 na Ptuju
1. SNL
Zaostala tekma 19. kroga: Domžale - Prlmorje 0:0.
Pari 20. kroga: sobota, 6. 12., ob 13.30: Luka Koper - Hit Gorica; ob 18.00: Rudar Velenje - Maribor; nedelja, 7. 12., ob 13.30: Labod Drava Ptuj - MIK CM Celje, Primorje - Interblock; ob 17.00: Domžale - Nafta Lendava.
1.	MARIBOR 19 10 7 2 39:23 37
2.	MIK CM CELJE 19 9 6 4 30:21 33
3.	NAFTA LENDAVA 19 9 5 5 23:19 32
4.	HIT GORICA 19 9 2 8 31:31 29
5.	RUDAR (V) 19 7 4 8 26:22 25
6.	DOMŽALE 19 6 7 6 23:21 25
7.	INTERBLOCK 19 6 6 7 24:28 24
8.	LABOD DRAVA 19 5 4 10 17:25 19
9.	PRIMORJE 19 3 9 7 21:28 18
10.	LUKA KOPER 19 3 6 10 19:35 15
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
A I	■	X	|Y|
Sok: po najuspešnejši sezoni prepolovitev moštva!
V Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj je tik pred začetkom izvajanja programa priprav in tekmovanj za novo sezono prišlo do nepričakovanih sprememb. Generalni sponzor kluba je znatno zmanjšal prispevek v klubsko blagajno in s tem »pristrigel peruti« visoko letečim ciljem perutninarjev. V letošnji sezoni so dosegli 26 zmag, bili najuspešnejše svetovno Continental moštvo in med trideseterico v absolutni konkurenci. Čeprav so še ne-dolgo nazaj razmišljali o prestopu v višji kakovostni razred, se je zgodba tokrat obrnila povsem na glavo.
»Upravni odbor kluba je sprejel sklep, da izstopimo iz konkurence Continental. Finančno stanje nam žal ne dovoljuje takšnih obremenitev. Kaj vse to pomeni za kolesarje, spremljevalno ekipo, nastope na dirkah in vse drugo, je trenutno še preuranjeno napovedovati, a dejstvo je, da bo prišlo do velikih sprememb. Mi spoštujemo odločitev naših sponzorjev, saj vemo, da morajo v prvi vrsti poskrbeti za svoje poslovanje in delavce. Upamo, da se bo stanje čim prej izboljšalo in bomo ponovno zadihali v želenem obsegu. Ne preostane nam drugega, kot da se prilagodimo in borimo naprej,« je šokantno novico sporočil direktor kluba Rene Glavnik.
Po navedbah nekaterih medijev naj bi Perutnina Ptuj zmanjšala sponzorska sredstva za okrog sedemdeset odstotkov, odgovorni pa številk za Štajerski tednik niso želeli komentirati. Ne glede na točno vsoto gre za velik del sredstev, ki bo odslej manjkal v klubski blagajni. Kot je povedal Glavnik, se zna zgoditi, da zaradi slabega ekonomskega položaja, v katerem se je znašlo svetovno in posledično tudi slovensko gospodarstvo, ostanejo še brez kakšnega načrtovanega evra iz drugih virov.
»Prisiljeni smo sprejeti varčevalne ukrepe«
Razloge za nepričakovano dejanje Perutnine Ptuj je pojasnil tiskovni predstavnik podjetja in član upravnega odbora
Rene Glavnik in Matej Ster sta se na koncu sporazumno razšla ...
Foto: Marjan Keiner
kluba Joco Tarbuk: »V slovenskem prostoru smo kot sponzor in donator prisotni pri številnih dogodkih in prireditvah, podpiramo razne organizacije, velik del pa namenjamo kolesarskemu klubu, ki nosi naše ime. Sponzorska sredstva so vezana na poslovanje podjetja in v času gospodarske krize smo prisiljeni sprejeti nekatere varčevalne ukrepe. Vir odhodkov smo iz objektivnih razlogov na vse naslove, brez izjem, precej oklestili.«
Cunami, ki je poplavil klubske prostore kolesarjev na Muzejskem trgu, bo terjal največ žrtev med tekmovalci. Vsi so po zagotovilih Glavnika dobili možnost, da si poiščejo novo okolje. Žal je časa v tem zelo konkurenčnem poklicu izjemno malo, vsi klubi so praktično zaključili sestavo profesionalnih moštev. Do konca tedna morajo namreč oddati prijavnico za registracijo v razred Continental (vsa štiri slovenska moštva) na naslov Kolesarske zveze Slovenije, ta pa jo nato posreduje na Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI). Preboj v tujino je v tem poznem času praktično nemogoč. Kdo bo ostal in kdo odhaja, še ni povsem določeno, po vsej verjetnosti pa zasedba ne bo dosti številčnejša od polovice sprva načrtovane trinajsterice.
Na Ptuju prisegajo na kombinacijo izkušenj in mladosti, ki bo predstavljala temelj za prihodnje sezone. Prav tako bodo okrepili delo z mladimi, ki je sicer manj finančno zahtevno od profesionalcev, a vseeno zelo pomembno za obstoj kluba. Za kakšnega kolesarja se bo našlo mesto tudi v trenerskih vodah.
»Žal denarja ni dovolj za vse kolesarje, zato se bomo z nekaterimi morali raziti. Z njimi smo se pogovorili in jim obrazložili stanje. Vedno smo se zelo trudili na tem področju in do najmanjših detajlov izpolnili dogovorjene pogoje, vendar jim tokrat ne moremo zago-
toviti denarja za prihajajočo sezono. Zato se raje razidemo, kot pa da jih vlečemo za nos. Tega nismo nikdar počeli. Žal mi je, da se je to zgodilo tako pozno, ko so druge ekipe že polno zasedene. Če bi vedeli, kaj se pripravlja, bi tudi sami drugače načrtovali prihodnjo sezono,« je še dejal Glavnik.
Negotovost
Foto: Marjan Kelner
Bo Mitja Mahorič ostal kape-tan KK Perutnina Ptuj?
Tekmovalcem ne preostane drugo, kot da čakajo in še upajo na dober razplet. Novo moštvo si je po naših informacijah zagotovil le Matej Stare, ki se vrača v matični klub, kranjsko Savo. Sezono brez tekmovanj bo težko prebroditi, zato odlični posamezniki, tudi slovenski reprezentanti, razmišljajo o koncu kariere.
»Sam še imam precej motivacije za nadaljevanje športne poti. Pri 32 letih nisem več najmlajši, vendar sem letos dokazal, da sem še vedno sposoben dosegati vrhunske rezultate. Tako za menoj kot za celotnim klubom je najuspešnejša sezona doslej, zato je razočaranje, razumljivo, veliko. Prihodnost je negotova, vendar upam, da se bodo stvari uredile,« je optimističen najizkušenejši ptujski kolesar Mitja Mahorič.
Uroš Gramc
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 14. december
Planinske poti so v poznojesenskem času prava paša za oči. Zlato-rumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot. Tokrat se bomo podali iz Radeč čez Brunk in Šentjanž v Tržišče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko do 18.30.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 14. decembra, ob 5.25 na železniški postaji Pragersko. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč in se iz Tržišča vrnili proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Jelovca ter organizacijo in znaša
7,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 9. 12. Vodil bo Uroš Vidovič.
Božično-novoletni izlet na Donačko goro
Leto 2008 se izteka in planinci ptujskega planinskega društva se med božično-novoletni-mi prazniki tradicionalno podamo na Donačko goro. S tem slovesno zaključimo staro leto z družabnim srečanjem. Letošnji izlet oziroma vzpon na Donačko goro bo potekal z južne strani, iz vasi Sv. Jurij mimo cerkvice Sv. Donata, družabno srečanje pa bo v vinotoču Kodrič v Kočicah.
Na štefanovo, v petek 26. 12., se bomo zbrali ob 7.00 pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali do izhodišča za turo, do Sv. Jurija. Skupaj bomo šli do cerkvice Sv. Donata, kjer se bomo ločili. Bolje pripravljeni in izkušeni planinci se bodo povzpe-
li na vrh Donačke gore po zahtevni plezalni poti, manj izkušeni pa po lažji, mimo kmetije Polajžar do planinskega doma. V planinskem domu se skupini dobita in po zaužitem čaju in počitku nadaljujeta skupno pot pod Donačko goro proti Kočicam, kjer nas v vinotoču Kodrič pričakujejo z aperitivom dobrodošlice, večerjo in živo glasbo. Vinotoč bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20. uri, in peš sestopili v Dobrino na avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 22. uri. Skupne hoje bo za zahtevno skupino cca 6.30 ure, za manj zahtevno pa cca 4.30 ure.
Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo potrebno opremiti primerno času in vremenu. Prijave z vplačilom prispevka za organizacijo, vožnjo in večerjo v višini 15,00 EUR sprejemamo na društvu ob uradnih urah v torek (med 14. in 16. uro) in petek (med 16. in 18. uro) do zasedbe 45 prostih mest. Pohod organizira in vodi Tone Purg s sovodniki: Janezom Vertičem, Urošem Vidovičem, Jožetom Dajnkom in Slavkom Golobom.
Športno plezanje • DP
Mina blizu osvojitve naslova
Kranj je bil konec preteklega tedna prizorišče tretje od štirih tekem, ki štejejo za državno prvenstvo v športnem plezanju. Tekmovanje je bilo vrhunsko organizirano, saj je bilo zraven tekme organiziranih še veliko zanimivih stranskih dejavnosti.
Glede na zadnjo tekmo v svetovnem pokalu sta po pričakovanjih slavila Maja Vidmar in Klemen Bečan. V ženski konkurenci je bila konkurenca okrnjena (od najboljših je manjkala Natalija Gros), zato sta se za zmago potegovali le
Maja Vidmar in Mina Mar-kovič (Plezalni klub 6b Ptuj). V predtekmovanju sta obe priplezala do vrha smeri, medtem ko je bila v finalu Vidmar-jeva veliko boljša, a tudi njej
ni uspelo priplezati do vrha zahtevno postavljene smeri. V skupnem seštevku tekem za državno prvenstvo je po treh tekmah v vodstvu še zmeraj Ptujčanka Mina Markovič, ki je zbrala 245 točk, z dvema zmagama (200 točk) pa sledi Maja Vidmar. O državnem naslovu bo tako v ženski kategoriji odločala zadnja tekma (konec tedna v Škofji Loki), medtem ko je pri moških s tremi zmagami državni prvak že postal Klemen Bečan.
Na tekmi v Kranju sta ptujski Plezalni klub 6b ob Marko-vičevi pri cicibanih zastopala še dva plezalca: Miha Kosta-njevec, ki je bil osmi, in Rok Stubičar, ki je bil sedemnajsti.
UR
Atletika • Gorazd Rajher
Se bo olimpijki Nini pridružila še para-olimpijka Tatjana?
Foto: Aleksandra Jelušič
Bo Gorazd Rajher prevzel treniranje tajane Majcen Ljubič?
1. december 2008 bomo morda lahko označili za začetek zanimivega športnega sodelovanja. Tatjana Majcen Ljubič je bralce že v novembrskem intervjuju seznanila z dejstvom, da njen trener Ivan Markež počasi zaključuje svoje poslanstvo športnega trenerja. Tatjana se zaveda, da je njena prihodnost v veliki meri pogojena z izbiro pravega trenerja, ki bo imel posluh in dovolj znanja za soočanje z njeno invalidnostjo. Že dalj časa je članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, zato je po tihem upala na njihovo podporo in pomoč. V ponedeljek sta se neformalno sestala s profesionalnim trenerjem Gorazdom Rajherjem, ki je do udeležbe na letošnjih OI pomagal olimpijki Nini Kolarič.
Gorazd je za naš časopis povedal: »Tatjana se je obrnila name z željo po uspehu na OI v Londonu leta 2012. Njena volja, jasen cilj in predvsem želja po delu me je pritegnila v razmišljanje. Zveza paraplegikov Slovenije ji je sicer poiskala trenerja v Celju, a je zaradi družinskih in službenih obveznosti ta lokacija zanjo povsem neprimerna. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je bil zanjo lokacijsko in tudi tehnično najbolj-
ša možna izbira. Ob pogovoru sem imel mešane občutke, saj se zavedam, da se bom moral pri Tatjani lotiti povsem novega načina treniranja. Dogovorila sva se, da me bo soočila s svojim zdravstvenim stanjem in svojim prejšnjim načinom treninga. Zavedam se, da bo njen trening zame zahteval več tehničnih priprav pred začetkom, preverjanje treninga, svetovanje in prinašanje orodja. Tatjanin osebni rekord je 6,56 m, koliko lahko dodam, je vprašanje, menim pa, da je v njej skrit še neizkoriščen potencial. Zame bo izziv predstavljala tudi nova postavitev meril, v smislu, kaj je za športnika invalida podpovprečen, povprečen in vrhunski dosežek, saj sem navajen na rezultate športnikov, ki niso invalidi. Operativnemu delu priprav bo sledil praktični trening, kjer bova podala nov koncept in način treninga. Če se bova ujela, ne vidim ovir za nadaljnje sodelovanje.«
AK Cestno podjetje Ptuj stoji torej pred novim izzivom, kako čim bolje pripraviti svoji favoritki za naskok na najvišja mesta vidnejših mednarodnih tekmovanj, ki bodo tlakovala zlato cesto proti Londonu.
Aleksandra Jelušič
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Na počitek s porazoma
Kegljači in kegljačice ptujske Drave so ob koncu prvega dela doživeli dva visoka poraza. Moški so bili poraženi v dvoboju s Pivovarno Laško, dekleta pa proti tretji ekipi Mi-roteksa, ki jim je to bila prva zmaga v prvenstvu. Ptujske kegljačice so tako prvi del končale na četrtem mestu prvenstvene razpredelnice.
V nevarnejših vodah so kegljači Drave, ki so osmi in bodo morali v nadaljevanju prvenstva biti zelo previdni, saj so razlike v točkah pred Rudnikom in Fužinarjem majhne.
2. SKL vzhod (m)
REZULTATI 9. KROGA: Pivovarna Laško - Drava 7:1 (3202 - 3131), Litija - Rudnik 7:1, Šoštanj - Fužinar 6:2, Impol - Konjice II. 4:4, Miklavž - Lent 1:7.
1.	KONJICE II. 9 6 2 1 14
2.	ŠOŠTANJ	9 7 0 2 14
3. LENT	9	4	2	3	10
4. PIVOVARNA LAŠKO	9	4	2	3	10
5. MIKLAVŽ	9	5	0	4	10
6. LITIJA	9	4	1	4	9
7. IMPOL	9	3	1	5	7
8. DRAVA	9	3	1	5	7
9. RUDNIK	9	3	0	6	6
10. FUŽINAR	9	1	1	7	3
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Miroteks III. - Drava 6:2 (3077 - 3027), Impol - Fužunar 7:1, Litija - Komcel 3:5.
1.	IMPOL
2.	KOMCEL
3.	FUŽINAR
4.	DRAVA
5.	NAFTA
6.	LITIJA
7.	MIROTEKS II
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 1. A SKL - moški, 8. krog
V 9. krogu 1. slovenske kegljaške lige je vrsta Radenske gostovala v Hrastniku in doživela visok poraz, brez dobljenega dvoboja.
Rezultati: Sinet - Radenska 8:0 (3511:3266), Proteus LIV - Konstruktor 1:7, Ljubljana/Slovan - Triglav 5:3, Siliko - Konjice 6:2, Inter-okno - Novolit 1:7.
Radenska: Borovič 519, Marinič 583, Emeršič 542, Šebjanič 521, Harc 551, Kovačič 550.
Mariborski Konstruktor je na 1. mestu zbral 18. točk, Radenska na drugem 12. V 10. krogu (17. 1. 2009) Radenska gosti Novolit iz Cerknice.
1. B SKL - ženske, 8. krog
Rezultati 9. kroga: ETA - Radenska 6:2 (3217:3157), Proteus - Ljubelj 6:2, Šoštanj - Triglav 6:2, Slovenj Gradec - Rudar 2:6, Trebnje - Miroteks II 3:5.
Radenska: Tibautova 517, Kaučičeva 504, Rojnikova 528, Štiberče-va 527, Hojnikova 528, Divjak Benkova 553.
Vrstni red: 1. Miroteks II 18 točk ..., 5. Radenska 8.
Niko Šoštarič
Bowling • Podjetniška liga
Intera ubranila naslov
Z zadnjim krogom se je končala 4. podjetniška liga, v četrtek (sinoči, po koncu redakcije, op. a.) je bilo na sporedu le še finale posameznikov. Naslov najboljših so ubranili igralci Intere (Matej Rifelj, Branko Stele, Jernej Rifelj, Boris Sagadin, Neven-ka Stele, Josip Velič), ki so se tudi v spremenjenem točkovanju najbolje znašli. Do zadnjega kroga so imeli možnosti za končno zmagoslavje še igralci VGP Drave, a so v zadnjem krogu visoko izgubili. Še posebej je bil zanimiv boj za 3. mesto, ki ga je na koncu zaradi boljšega povprečja podrtih kegljev dobila ekipa SAR, Tames je četrti (v spomladanski ligi je bilo obratno).
Med posamezniki je bil v tem krogu prepričljivo najboljši Marjan Var-voda (MO Ptuj), v skupnem seštevku pa je Črtomir Goznik (Radio-Tednik) prehitel doslej vodečega Branka Ke-lenca (VGP Drava) in tako ligaški del končal z najboljšim povprečjem podrtih kegljev. Goznik je tudi največkrat zmagal v posameznih krogih, saj je slavil kar štirikrat.
Rezultati zadnjega kroga:
Za mesta od 1. do 6.: Intera - Ta-lum 6:2, Tames - Maska Caffe 4:4, Sar avtomatizacija - VGP Drava 6:2.
Najboljši posamezniki tega kroga: 1. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 771, 2. Branko Stele (Intera) 733, 3. Jani Kramar (SAR) 718, 4. Aleš Korošec (Maska Caffe) 716, 5. Sebastijan Kotnik (Inplan) 711, 6. Dušan Lo-zinšek (Maska Caffe) 708, 7. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 702, 8. Bojan Klarič SAR 693, 9. Matej Rifelj (Intera) in Gregor Kmetec (BC Ptuj) 690.
1. INTERA	80	174,4	27
2. VGP Drava	80	162,4	23
3. SAR Avtomatizacija	80	162,2	20
4. TAMES	80	160,9	20
5. MASKA Caffe	80	162,3	19
6. TALUM	80	155,1	11
Za mesta od 7. do 12.: Inplan - Hip-hop 8:0, Radio-Tednik - Bowling center Ptuj 6:2, MO Ptuj - Da-MoSS 5:3.
7.	INPLAN	80 160,1 28
8.	MO PTUJ	80 154,9 25
9.	HIP - HOP	80 155,4 20
10.	RADIO-TEDNIK Ptuj 76 154,8 19
11.	DaMoSS	80 153,4 14
12.	BOWLING CENTER Ptuj 80 148,0 14
Za mesta od 13. do 18.: Garant zavarovanje - Modmed 7:1, Avtopre-vozništvo Novak - Ilkos candles 5:3, db Transport - PSS Ptuj 5:3.
13.	db TRANSPORT	80	157,7	31
14.	PSS Ptuj d.o.o.	80	147,8	26
15.	GARANT Zavarovanje	80	136,4	21
16.	AVTOPREVOZ. NOVAK	80	139,0	18
17.	ILKOS CANDLES	80	131,3	14
18.	MODMED	80	124,6	10
Za mesta od 19. do 21.: Projekta ing. - MP Ptuj 4:4. Prosta je bila ekipa Gravitas.
19.	PROJEKTA ing. 64 144,3 28
20.	MP Ptuj d.o.o. 64 134,3 20
21.	GRAVITAS d.o.o. 64 0 0
Najboljši posamezniki letošnje lige: 1. Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik) 178,7, 2. Branko Kelenc (VGP) 177,9, 3. Bojan Klarič (SAR) 177,5,
4.	Aleš Korošec (Maska Caffe) 176,5,
5.	Robert Šegula (Tames) 175,7, 6. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 175,2, 7. Branko Stele (Intera) 174,6, 8. Matej Rifelj (Intera) 173,7, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 171,4, 10. Boris Sagadin (Intera) 171,0.
JM
Strelstvo • 2. turnir mladinske lige za Pokal SZS
Ormoški strelci Kovinarja najboljši
V nedeljo je v Ljubljani potekal 2. turnir slovenske mladinske državne lige v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki šteje za mladinski Pokal SZS, in Pokal prijateljstva za pionirje s serijsko zračno puško. Med šestimi klubi iz Spodnjega Podravja, ki s svojimi mladimi strelci tekmujejo na državnih tekmovanjih najvišjega nivoja, so največ uspehov poželi v SD Kovinar iz Ormoža s tremi posamičnimi medaljami in dvema pokaloma za ekipne stopničke.
Med pionirkami je še drugo zaporedno zmago slavila Petra Vernik s 181 krogi, enak rezultat pa je dosegla tudi druga strelka Kovinarja Melanie Habjanič, ki je zaradi slabše zadnje serije osvojila 2. mesto. Velik uspeh mladih ormoških pionirk je dopolnila še Melisa Kosi, ki je s 169 krogi osvojila 8. mesto, s čimer so najboljši rezultat dosegle tudi v ekipnem delu in zmagale s 531 krogi. Med pionirji je dobro predstavo pokazal tudi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je s 176 krogi osvojil 6. mesto.
Med kadeti s puško se je prva uvrstitev na stopničke posrečila Janu Šumaku iz Kovinarja, ki je s 377 krogi osvojil 3. mesto. V ekipnem seštevku kadetov s puško so ormoški strelci Kovinarja za mesto popravili svoj dosežek iz prvega turnirja in s 1102 krogoma osvojili svoje prve stopničke. Med kadetinjami s pištolo svoje rezultate stopnjuje tudi Ptujčanka Sara Rojko, ki je tokrat s 333 krogi in 2. mestom dosegla svoj novi najboljši do-
Foto: Darko Vernik
Mlada ekipa strelcev in spremljevalcev SD Kovinar iz Ormoža je na 2. turnirju mladinske državne lige v Ljubljani presegla vsa pričakovanja in s polnim optimizmom pričakuje nadaljevanje Pokala SZS.
sežek. Juršinska ekipa kadetov s pištolo je dosegla 989 krogov in ponovno osvojila dobro 2. mesto, med posamezniki pa je bil najvišje uvrščeni tekmovalec Ivan Druzovič s 344 krogi na 5.mestu.
Pred slabim mesecem smo v okviru mednarodnega tekmovanja v Hotinji vasi poročali o novem državnem rekordu do-rnavske strelke Staše Simonič (372), tokrat pa moramo omeniti, da je ta rekord v nedeljo med mladinkami s pištolo že izboljšala Mojca Kolman iz SD Marok Sevnica, ki je dosegla 374 krogov in zmagala z veliko prednostjo. Staša je tokrat s 351 krogi pristala na 4. mestu, Ptujčanka Mateja Pešakovič pa na petem (348).
Med mladinci s pištolo je zmagal Aleksander Had-židaov iz Škofje Loke s 369 krogi, juršinski mladinec Niko Pšajd pa je s 341 krogi osvojil
8. mesto. V kategoriji mladink s puško je Barbara Muhič, SD TSO, s 376 krogi osvojila 5. mesto, podobno dober dosežek pa je med mladinci uspel tudi kidričevskemu strelcu Urošu Mohorku, ki je s 380 krogi osvojil 8.mesto. V ekipnem delu so strelci SD TSO dosegli 1043 krogov in zasedli 7. mesto.
Drugi turnir 2. in 3. državne lige s puško SV regije
Ekipni rezultati 2. turnirja 2. DL s puško, ki je potekal v Tišini:
1. SD Štefan Kovač II 1140 krogov, 2. SD Varstroj Lendava 1126, 3. SD Koloman Flisar II 1124, 4. ŠSK Coal Petišovci 1118, 5. SD Kovinar Ormož II 1117, 6. SD Mesto Ljutomer II 1116, 7. SD Janko Jurkovič II 1104, 8. SD TSO II 1074 krogov
Skupni seštevek 2. DL puška SV regija
1.	SD Štefan Kovač II, Turnišče	20
2.	SD Varstroj Lendava	14
3.	SD Kovinar Ormož	12
4.	SD Koloman Flisar II, Tišina	11
5.	ŠSK Coal Petišovci	8
6.	SD Mesto Ljutomer	7
7.	SD Janko Jurkovič II, SvJurij	4
8.	SD TS Ormož II	2
Ekipni rezultati 2. turnirja 3. DL s puško, ki je potekal v Gornji Radgoni:
1. SD Koloman Flisar III 1114 krogov, 2. ŠSD Gornja Radgona II 1097, 3. SD Kovinar Ormož III 1092, 4. SD Štefan Kovač III 1087, 5. ŠD Čren-šovci 1084, 6. SD Gančani 1083, 7. SD Varstroj Lendava II 992 krogov.
Skupni seštevek 3. DL puška SV regija
1.	SD Koloman Flisar III
2.	SD Kovinar Ormož III
3.	ŠSD Gornja Radgona II
4.	SD Štefan Kovač III
5.	ŠD Črenšovci
6.	SD Gančani
7.	SD Varstroj Lendava II
8.	SD Sebeborci
20 14 13 11 8 6 3 -1
Simeon Gönc
Košarka • Liga PARKL
Derbi suvereno dobili prvaki
V 2. krogu lige PARKL je potekal veliki derbi dveh finalistov lanske sezone. Na Pra-gerskem sta se pomerila ekipa prvakov, KK Pragersko, in KK Starše. Pragerčani so le še potrdili lanskoletni naslov, saj so dokaj zanesljivo z 92:72 odpravili Starše. Obe ekipi sta tekmo odigrali v nekoliko okrnjenih postavah, zato bo za pravo oceno moči obeh potrebno še malo počakati.
Dvoboj dveh zmagovalcev prvega kroga je potekal tudi v Cirkovcah. Domači »tiskarji« so se pomerili z ekipo Good Guys. Cirkovčani so še enkrat pokazali dobro predstavo in
1. liga
Rezultati 2. kroga: SD
Kidričevo - KK Rače 75:80 (20:11, 10:17, 18:19, 27:33), TED ŠD Cirkovce - Good Guys 72:54 ( 20:12, 12:16, 16:13, 24:13), KK Pragersko - KK Starše 92:72 (22:24, 20:10, 20:19, 30:19), KK Ptuj - ŠD Slam Avtoefekt 71:74 (27:17, 16:13, 19:20, 9:24).
2. liga
Rezultati 2. kroga: ŠD Maj-šperk - ŠD Ptujska Gora 99:47 (20:2, 15:19, 35:11, 29:15), KK Starše mladi - Pragersko veterani 89:84 (21:14, 18:24, 29:24, 21:22), Nova vas MB - KMO Dornava 82:66 (24:21, 22:10, 25:24, 11:11).
zanesljivo premagali Ptujčane. S to zmago so še podaljšali svojo nepremagljivost v domači dvorani, ki traja že dobrih 13 mesecev. Prav zanimivo bo videti, do kdaj lahko ta serija novega prvoligaša še zdrži.
Napete končnice tekem smo videli v dveh dvobojih poražencev prvih tekem. Popravni izpit je uspešno opravila ekipa KK Rače, ki je na terenu ŠD Kidričevo vknjižila prvo zmago v sezoni. Scenarij za ekipo ŠD Kidričevo je bil podoben kot v prvem krogu: spet so bili le korak oddaljeni od zmage, v zadnjih minutah pa so zapravili 10 točk prednosti in tako še drugič klonili v končnici tekme.
Velik preobrat in prva zmaga je uspela ekipi ŠD Slam Avto-efekt. V dvorani Gimnazije Ptuj jih je gostila ekipa KK Ptuj. Domači so večji del tekme vodili in vse je kazalo na njihovo zanesljivo zmago. S tem se niso strinjali igralci Slama, ki so v zaključku tekme izkoristili nekoliko neizkušeno peterko Ptuja in 2 sekundi pred koncem tekme dosegli zmagoviti koš.
V 2. ligi je Majšperk visoko, z rekordnimi 52 točkami razlike, premagal Ptujsko Goro. Bolj zanimivo je bilo na tekmi med ŠD Nova vas in Dornavo. Dvoboj ekip, ki se borita za najvišja mesta, so na koncu dokaj suvereno dobili Mariborčani. Presenečenje kroga pa so pri-
pravili igralci KK Starše mladi, ki so doma presenetljivo slavili nad veliko izkušenejšimi »nekdanjimi« prvaki, ekipo Pragersko veterani. Veteranom ni pomagala niti izjemno učin-
kovita predstava njihovega centra Miklavčiča, ki je bil s 36 točkami najuspešnejši strelec v 2. krogu.
V 3. krogu se nam obeta dru-goligaški derbi v Majšperku, kjer se bosta pomerili še nepo-raženi ekipi ŠD Majšperk in ŠD Nova vas.
DK
Šahovski kotiček
Ptujski šahisti ponovno v boju za vrh
Od 6. do 12. decembra bo v Murski Soboti potekalo člansko državno prvenstvo slovenske super lige za moške. Tako kot lansko leto bodo naslov najboljšega ponovno poskušali osvojiti šahisti Šahovskega društva »Tehcenter« Ptuj, ki bodo tudi tokrat nastopili v najmočnejši postavi.
Večina članov je pred kratkim uspešno nastopila na evropskem klubskem pokalu ter na pravkar končani šahovski olimpiadi, kjer je slovenska moška reprezentanca osvojila odlično 17. mesto. K temu uspehu sta veliko prispevala tudi velemojstra Aleksander Beljavski in Duško Pavasovič.
In kaj od nastopa ptujske ekipe pričakuje predsednik društva in kapetan MM Danilo Polajžer: »Še vedno smo aktualni državni prvaki in ta naslov želimo osvojiti tudi letos. Prepričan pa sem, da naloga niti malo ne bo lahka, saj se je večina slovenskih ekip okrepila s tujimi in domačimi velemojstri. Najtežjega tekmeca bomo prav gotovo imeli v ekipi ŽŠD LANcom iz Maribora, ki je v svoje vrste privabila večji del slovenske olimpijske reprezentance, pa tudi nekaj tujih velemojstrov, ki so uspešno zastopali barve svojih držav na olimpiadi. Ob že omenjenem VM Aleksandru Beljavskem in VM Dušku Pavasoviču bosta pomemben člen naše ekipe še VM Adrian Mihalčišin in VM Andrei Volokitin, veliko pa bo odvisno tudi od dobrih iger MM Gregorja Pod-križnika in FM Roberta Roškarja. Svoje bom poskušal dodati še sam. Če bomo dobro začeli, lahko ob koncu pričakujemo uspeh, ki nam bo ponovno odprl vrata v Evropo«.
Sestava ekipe ŠD »Tehcenter« Ptuj je prav gotovo dovolj velik razlog za optimizem. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da tako kot pri vsakem športu tudi pri šahu ne gre brez kančka sreče. Ptujskim šahistom želimo, da prikažejo svoje najboljše partije, in uspeh gotovo ne bo izostal.
Silva Razlag
Namizni tenis • 1. SNTL (m), 2. SNTL (ž), S. SNTL (m)
Gladek poraz v Murski Soboti
1. SNTL (m)
Športni napovednik
Igralci v prvi slovenski namiznote-nlškl ligi so v sredo odigrali dvoboje 7. kroga. Vodeči Maribor je brez večjih težav gladko zmagal pri Edigsu, zato pa so se morali za novo zmago močno potruditi igralci Keme v Kočevju, saj so šele v zadnji igri prišli do zmagovite točke. Očitno v Kočevju letos upravičeno merijo na peto mesto, lahko pa so celo blizu četrtega.
Igralci Ptuja so tokrat gostovali v Murski Soboti in gladko izgubili. Morda so pričakovali kakšno posamično zmago, vendar je na žalost ni bilo.
REZULTATI 7. KROGA: Sobota -Ptuj 5:0, Edigs Mengeš - Finea Maribor 0:5, Melamin Kočevje - Kema Puconci 4:5, Krka - Radlje 5:2, Petrol Olimpija - Tempo Velenje 5:3
VRSTNI RED: Finea Maribor 14, Kema Puconci in Krka 12, Sobota 10, Melamin 8, Ptuj 6, Petrol Olimpija 4, Edigs Mengeš in Radlje 2, Tempo Velenje 0 točk.
1.	PTUJ
2.	RAKEK
3.	SOBOTA
4.	VESNA ZALOG
5.	PRESERJE
6.	LJUTOMER
4 4	G	S
3 2	i	4
3	2	i	4
4	i 3	2 3 i 2	2 3 G 3	G
2. SNTL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Sobota -Ptuj 1:5, Krovstvo Rakuša Ljutomer - Ptuj 2:5, Preserje - Rakek 1:5, Krovstvo Rakuša Ljutomer - Vesna Zalog 0:5, Sobota - Vesna Zalog 5:4
SOBOTA - PTUJ 1:5
Lupše - Zera 0:3, Vukan - Ter-buc 3:2, Perčič - Rojko 0:3, Vukan
-	Zera 0:3, Lupše - Rojko 0:3, Perčič
-	Terbuc 0:3.
KROVSTVO RAKUŠA LJUTOMER
-	PTUJ 2:5
Gider - Zera 2:3, Kumer - Matja-šič 3:2, Lebarič - Rojko 0:3, Kumer
-	Zera 1:3, Gider - Rojko 1:3, Lebarič - Matjašič 3:0, Kumer - Rojko 1:3
3. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA: Cirkovce
-	Križe 0:5, Ptuj II.- Škofja Loka 5:1, Cirkovce - Škofja Loka 2:5, Ptuj II.
-	Križe 5:1, Kajuh Slovan - Melamin II. 3:5, Žogica Radgona - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:1, Logatec - Branik 5:4, Žogica Radgona - Branik 5:4, Logatec - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:0.
1.	PTUJ	5 5 0 10
2.	MELAMIN KOČEVJE 5 4 18
3.	ŽOGICA RADGONA 6 4 2 8
Ekipa NTK Ptuj - vodeče moštvo 3. SNTL
4.	ŠKOFJA LOKA	6	4	2	8
5.	KAJUH SLOVAN	5	3	2	6
6.	KRIŽE	6	3	3	6
7.	LOGATEC	6	3	3	6
8.	BRANIK	5	1	4	2
9.	CIRKOVCE	5	0	5	0
10.	RAKUŠA LJUTOMER	5	0	5	0
Mladinski TOP: Vesni Rojko prvo mesto
Na Ravnah na Koroškem je potekal mladinski TOP v namiznem
tenisu. Med dekleti je Vesna Rojko nastopila v prvi jakostni skupini najboljše osmerice in brez izgubljenega niza osvojila prvo mesto.
V Ljubljani je bil TOP za mladince. Luka Krušič je igral v drugi skupini in je osvojil šesto mesto s tremi zmagami - nad Andražem Voukom (Olimpija), Žigom Urbancem (Rakek) in Janom Pajntarjem (Isa) - in štirimi porazi: s Patrikom Sukičem (Kema), Urbanom Bahčičem (Branik), Timom Zajcem (Melamin) in Ludvikom Per-šiljo (Isa).
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Popoln preobrat kadetov Aluminija
i. SML
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 2:4, Luka Koper - NŠ Poli Drava 5:1, Krka - Triglav 2:3, HIT Gorica - Domžale 1:1, Interblock
-	MIK CM Celje 1:1, Bilje Primorje
-	Maribor 4:6.
1. INTERBLOCK	iB ii		5	G	3S:i2	3S
2. ALUMINIJ	iB i2		i	3	45:24	3T
3. DOMŽALE	iB ii		2	3	49:iS	35
4. HIT GORICA	iB	9	4	3	2S:iB	3i
5. MURA 05	iB	9	3	4	34:3i	3G
6. MARIBOR	iB	S	4	4	34:23	2S
7. LUKA KOPER	iB	T	B	3	3S:23	2T
8. TRIGLAV	iB	T	3	B	33:24	24
9. MIK CM CELJE	iB	B	3	T	3T:32	2i
10. SIMER ŠAMP.	i5	4	4	T	2B:2T	iB
11. BILJE - PRIM.	iB	4	3	9	2S:3B	i5
12. DRAVOGRAD	i5	3	5	T	i9:2T	i4
13. SLOVAN	i5	4	2	9	i3:3B	i4
14. POLI DRAVA	iB	4	i	ii	i9:3T	i3
15.	KRKA 16 1 3 12 17:60 6
16.	RUDAR (V) 15 0 3 12 10:52 2 ALUMINIJ - MURA 05 2:4 (2:1) STRELCI: 1:0 Črnčič (6), 1:1 Fe-
guš (11), 2:1 Draškovič (16), 2:2 Ma-ruško (73. iz 11-m), 2:3 Maruško (77. iz 11-m), 2:4 Kontrec (91)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Mlakar, Pislak, Jovič, Rešek, Krajnc (Zu-panič), Tominc (Štrukelj), Meznarič, Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
LUKA KOPER - NŠ POLI DRAVA 5:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kaluder (8), 1:1 Gril (49), 2:1 Ražman (52), 3:1 Bešič (56), 4:1 Mihailovič (72), 5:1 Bešič (85)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Pečnik, Vinkovič, Dirnbek, Kozar (Gril), Fe-konja, D. Krajnc, Sahiti, Roškar (M. Krajnc), Šoštarič, Jazbec. Trener: Franc Fridl.
i. SKL
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 3:2, Luka Koper - NŠ Poli Drava 2:1, HIT Gorica - Domžale 2:1, Interblock - MIK CM Celje 2:0, Krka - Triglav 2:1, Bilje Primorje
-	Maribor 1:6.
1.	MARIBOR
2.	HIT GORICA
3.	SIMER ŠAMP.
4.	DOMŽALE
5.	LUKA KOPER
6.	INTERBLOCK
7.	ALUMINIJ
8.	MIK CM CELJE
9.	MURA 05
10.	POLI DRAVA
11.	SLOVAN
12.	RUDAR (V)
13.	KRKA
14.	TRIGLAV
iB i3		2	i	42:S	4i
iB iG		2	4	25:i5	32
i5	9	2	4	33:iT	29
iB	9	2	5	2B:2G	29
iB	S	3	5	2T:i5	2T
iB	T	B	3	3G:22	2T
iB	S	2	B	29:iB	2B
iB	S	2	B	2B:iT	2B
iB	T	3	B	2i:22	24
iB	B	4	B	22:iB	22
i5	5	4	B	i9:iT	i9
i5	5	4	B	24:2B	i9
iB	4	3	9	i5:35	i5
iB	2	3	ii	14:39	9
15.	DRAVOGRAD 15 1 4 10 12:34 7
16.	BILJE PRIM. 16 0 2 14 9:55 2 ALUMINIJ - MURA 05 3:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Kous (9), 0:2 Kous
(24),1:2 Pučko (54), 2:2 Greifoner (70), 3:2 Perger (74)
ALUMINIJ: Duh (Peršuh), Čeh, Ostroško, Vindiš (Horvat), Polajžer (Sitar), Pulko, Žurej (Perger), Pučko, Greifoner, Petek, Rumež (Cesar). Trener: Simon Vidovič.
LUKA KOPER - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Lisalovič (3), 1:1 Matjašič (51), 2:1 Stančič (55)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Topolnik (Goričan), Perger, Serdinšek, Roškar, Kajzer, Pernek, Strel (Pauko), Haupt-man, Matjašič, Pukšič (Petrovič). Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
Pikado liga Št. tednik
A-liga: Saška do prve točke
Šesti krog 1. lige je postregel z nekaterimi zanimivimi rezultati. Ekipa Saška je osvojila svojo prvo točko
-	z dobro igro je presenetila ekipo Stolp. Prvič so brez točk ostali lanski zmagovalci lige, boljši so bili igralci Ringa. Ekipa Žaga je z visoko zmago proti Winstonu dokazala, da je v vrhunski formi, zato je zasluženo skočila na vrh lestvice.
Vrstni red med posamezniki: 1. Igor Čerček (Žaga) 17 točk, 2. Gorazd Kukovica (Zeleni gaj), 3. Denis Krajnc (Ring), 4. Bojan Čerček (Žaga), 5. Andrej Iljevec (Winston).
Rezultati 6. kroga: Šterntal
-	Sharky 6:10 (13:24), Ring - Zeleni gaj 9:7 (21:20), Saška - Stolp 8:8 (19:20), Winston - Žaga 2:14 (9:30). Prosta je bila ekipa Lune.
1.	ŽAGA	5	63:17	12
2.	ZELENI GAJ	5	53:27	12
3.	SHARKY	5	52:28	12 . WINSTON	6	59:37	12
5.	STOLP	5	44:36	10
6.	RING	6	49:47	10
7.	ŠTERNTAL	5	22:58	1
8.	SAŠKA	6	26:70	1
9.	LUNA	5	16:64	0
B-liga
Rezultati 5. kroga: Ring II - Capri I 11:5 (26:14), Capri II - Haložan 7:9 (19:23), Pika - Mark 69 7:9 (19:18), Sharky II - Ptujskih 5 9:7 (20:16). Prosta je bila ekipa Zeleni gaj II.
1.	SHARKY II	5	49:31	12
2.	HALOŽAN	5	41:39	12
3.	RING II	5	39:41	9
4.	ZELENI GAJ II	4	32:32	7
5.	PTUJSKIH 5	4	37:27	5
6.	CAPRI I	5	38:42	4
7.	CAPRI II	4	30:34	3
8.	PIKA	4	29:35	3
9.	MARK 69	4	25:39	3
Rang turnir
V soboto, 22. 11., je bil v Petanj-cih, v gostilni Mišo, tretji rang turnir za izbor reprezentance, ki nas bo junija zastopala na SP. Turnirja se je udeležilo 63 igralcev. Presenetila sta brata Čerček: v finalu je Igor premagal favoriziranega Gorjaka in tako slavil prvo zmago na rang turnirju. Uspeh je dopolnil brat Bojan, ki je bil posamezno tretji ter tretji v DYP parih. Vrstni red po treh rang turnirjih: 1. Andrej Gorjak 154,5 točke, 2. Mitja Habjan 111,5 točke, 3. Igor Čerček 96 točk. (UR)
Rokomet
Starejši dečki B: Velika Nedelja -Drava 5:21 (2:13)
Tekma dveh sosedov je minila v premoči Ptujčanov, kl so od začetka imeli vajeti v svojih rokah. Domači igralci so svoj prvi zadetek dosegli šele v 18. minuti, pri rezultatu 12:0. Glede na to, da so pri igralcih Drave nastopili prav vsi igralci, je bilo nekaj več tehničnih napak in zastreljanih priložnosti. Le vratar Valentin Zupanič je branil vso tekmo in igralcem Velike Nedelje ubranil 82 odstotkov strelov.
RK Velika Nedelja: Meško 1, J. Hržič, Cvetko 1, D. Hržič, Moravec 1, Boksa 2, Bombek, Prejac, Notesberg, Šostarič, Ozmec. Trener: Kovačec.
RK Drava: Zupanič (24 obramb), Kuhar 1, Reisman 1, Mori 2, Vrbančič 3, Prapotnik, Korošec 5, Levanič 4, Jerenec 2 (1), Šalamun 3. Trenerja: Ba-klan, Sabo.
Danilo Klajnšek
Tenis
Z dvoboji 2. kroga so nadaljevali tekmovanje v 2. zimski teniški ligi. Uvodno srečanje med TK Skorba gad in vodečo ekipo TK Šumari je ponudilo dober, zanimiv in razburljiv tenis, saj so se vsi dvoboji končali z majhno razliko. Do nove zmage so prišli igralci vo-dečega moštva TK Šumari šele v tretji igri, kjer sta njihova igralca v igri dvojic dobila odločilno točko. Igralci TK Štraf so brez večjih težav gladko odpravili Enigmo, Gorišničani pa so tesno slavili proti novincu v ligi, Kovinarstvu Špurej, šele po zmagi v igri dvojic.
2. liga
REZULTATI 2. KROGA: TK SKOR-BA GAD - TK ŠUMARI 1:2 (Šlam-berger - Gulin 9:6, Ules - Premužič 7:9, Dobnik/Ogrinc - Gulin/Sternad 8:9); ENIGMA - TK ŠTRAF 0:3 (Cunk
-	Debeljak 0:9, Pravdič - Cajnkar 3:9, A. Korošec/Čuš - Janžekovič/B. Korošec 3:9); TK GORIŠNICA - KO-VINARSTVO ŠPUREJ 2:1 (Žnidarič
-	Špurej 9:5, Očko - Iljevec 8:9, Žni-darič/Očko - Iljevec/Kolarič 9:6).
VRSTNI RED: TK Šumari in TK Gorišnica 7, TK Štraf 6, Kovinarstvo Špurej 3, TK Skorba gad in Enigma 2 točki.
Danilo Klajnšek
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA 13.30: Luka Koper - HIT Gorica; SOBOTA 18.00: Rudar Velenje - Maribor; NEDELJA 13.30: Labod Drava - MIK CM Celje, Primorje - Interblock; NEDELJA 17.00: Domžale - Nafta.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: NŠ Poli Drava - HIT Gorica (sobota 13.30), Triglav - Aluminij (sobota 13.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: NŠ Poli Drava - HIT Gorica (sobota 11.30), Triglav - Aluminij (sobota 11.20)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - PETEK 18.30: Slovan - Gorenje; PETEK 19.30: Merkur - Rudar EVJ Trbovlje, SOBOTA 19.00: Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Krka, Cimos Koper - Prevent. V tem krogu je prosta ekipa Jeruzalem Ormož.
1.B	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Grosuplje (petek 19.30 v športni dvorani Gorišnica), Sviš Pekarne Grosuplje - Ajdovščina, Alples Železniki - Istrabenz plini Izola, Šmartno 99 - Mitol Sežana, Grča Kočevje - Klima Petek Maribor, Krško - Radeče MIK Celje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Velika Nedelja - Zlatorog Celje (petek 19.00), Arcont Radgona - Drava.
Odbojka
1. SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 9.KROGA: AC Prstec Ptuj - Calcit Kamnik (sobota 17.30 v gimnazijski telovadnici), Sloving Vital - TPV Novo mesto, Luka Koper - MZG Grosuplje, Benedikt - Aliansa.
3.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
9. KROG: DŠR Murska Sobota II. - Kurent SK Company
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
RAZPORED V NEDELJO: 9.40: ŠD As - Klub ptujskih študentov;-10.20: Mogg - Eleaplanet&CO MSM International; 11.00: Draženci
-	Club 13; 11.40: ŠD Ptujska Gora - Inox ograje Majcen; 12.20: Apolon 11- O Sole Mio; 13.00: ŠD Polenšak - ŠD Destrnik Virtuozi; 13.40: Bar Saš - ŠD Rim; 14.20: Hobit Pub Apače - Majolka; 15.00: Poetovio Ptuj
-	Bukovci Bar Gloria; 15.40: ŠD Vitomarci - Mark 69; 16.20: Jure MTS Hajdina - Bar Korže; 17.00: Remos - Oki Team.
Tenis
1. ZIMSKA LIGA 2008/2009
PARI 2. KROGA - SOBOTA 8.30: Hiše Kager - TK Neptun, Kellersports - Trgovine Jager; SOBOTA 11.30: Skorba - TC Luka.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet: Meteorplast brani lanskoletni naslov
Klub ormoških študentov (KOŠ) bo že tretjič zapored organizator ma-lonogometnega turnirja, ki spada med najkvalitetnejše na štajerskem območju. Pričelo se bo v soboto, 6. 12., ob 9. uri in predvidoma končal ob 22. uri s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim. Zaenkrat je prijavljenih 17 ekip, organizator pa bo do pričetka turnirja poskrbel tudi še za zadnjo sodelujočo ekipo.
3. KOŠ-ev turnir Ormož 2008:
Skupina A: Mladost Miklavž pri Ormožu, ŠD Prlek Forever Ljutomer, X; skupina B: KOŠ Ormož, Režonja avto & Miran Cigot Murska Sobota, Slamnata firma Cerkvenjak; skupina C: Društvo mladih Trgovišče, ŠIT Študentje iz Tomaža, Bar Pri križu Mihovci; skupina D: Šport bar Riki Ormož, ŠD Vikingi Ormož, Altafin; skupina E: Golgeter Rogatec, ŠD Cvetkovci, Deja Vu Ljubljana; skupina F: Zidarstvo Čurin Pušenci, Meteorplast Ljutomer, Bar Saš Ptuj.
Razpored tekem: 9.00: Mladost Miklavž - X, 9.25: KOŠ - Slamnata firma Cerkvenjak, 9.50: ŠD Prlek - X, 10.15: Režonja avto & Miran Cigot MS - Slamnata firma, 10.40: Mladost Miklavž - ŠD Prlek, 11.05: KOŠ - Režonja avto & Miran Cigot MS, 11.30: ŠD Trgovišče - Bar Pri križu Mihovci, 11.55: Šport bar Riki - Altafin, 12.20: ŠIT Sv. Tomaž - Bar Pri križu Mihovci, 12.45: ŠD Vikingi - Altafin, 13.10: ŠD Trgovišče - ŠIT Sv. Tomaž, 13.35: Šport bar Riki - ŠD Vikingi, 14.00: Golgeter Rogatec
-	Deja Vu Ljubljana, 14.25: Zidarstvo Čurin - Bar Saš Ptuj, 14.50: ŠD Cvetkovci - Deja Vu Ljubljana, 15.15: Meteorplast Ljutomer - Bar Saš Ptuj, 15.40: Golgeter Rogatec - ŠD Cvetkovci, 16.05: Zidarstvo Čurin
-	Meteorplast Ljutomer.
Četrtfinale: 16.30: A1 - B2 (1), 16.55: B1 - A2 (2), 17.20: C1 - D2 (3), 17.45: D1 - C2 (4), 18.10: E1 - F2 (5), 18.35: F1 - E2 (6). Polfinale: 19.00: 1 - 4 (A), 19.25: 2 - 5 (B), 19.50: 3 - 6 (C) Finale: 20.15: A - B, 20.40: poraženec - C, 21.05: zmagovalec
-	C.
UK
Potopis • Od Ptuja do Katowic in nazaj
»Aleš, razumem te ...
«
Kmalu po tem, ko je postalo jasno, da bo Dejan Zavec v Katowicah boksal za naslov evropskega prvaka, se je začela v naših glavah oblikovati ideja o tem, da ta pomembni športni dogodek ne sme miniti brez novinarske ekipe družbe Radio-Tednik Ptuj, na poti pa so se nam pridružili še drugi novinarski kolegi in prijatelji. V petek, 28. novembra, sva tako ob osmi uri zjutraj prva začela pot midva z Leonom, kmalu so se nama pridružili še Marjan, David in Črtomir, v Mariboru pa še Nani in Jure. Ekipa je bila s tem izpopolnjena, po obvezni jutranji kavici pa smo se odpravili na več kot 700 km dolgo pot.
Že od prvega trenutka dalje je bilo jasno, da dolgčasa ne bo, saj sta nam izkušena popotnika Nani in Leon takoj začela pripovedovati o svojih preteklih popotovanjih, na katerih sta doživela (in vsi tisti, ki so bili z njima) čuda stvari. Tako sta v tujini obiskala skoraj vse slovenske nogometaše, ki igrajo v tujih klubih, bila pa sta tudi redna spremljevalca tekem naše zlate generacije. „Katanec se je stvari lotil izredno poglobljeno, nič ni prepuščal naključju, zato je tudi imel takšne rezultate. Najpomembnejše pa je bilo, da takrat še ni bilo vse avtomatizirano', ampak je vsaj v prvi fazi reprezentanca delovala kot skupina prijateljev. Če je bila priložnost, smo se znali skupaj pristno povese-liti," sta razlagala udeleženca teh potovanj, ki sta s svojimi bolj ali manj slanimi šalami in potegavščinami znala komu tudi pošteno zagosti. Na poti v Belgijo sta Aleša tako (milo re-
MIN ERALO W^f
i WTROBÓW JUB1LIRSK1CH
rilIVrnijk Tmui III lilla 1..U iBdfil
. ÜRÍEtOÍI WíiVíiS«! B RirNIl I MARCCíJ NMMAH 6 RU
i üSHIEK:-r,
I IL ET Te n>.ki|Mlat.rl Itn; 5P0DKA
čeno) zmedla, da ni več vedel, kam naj pelje, v katero smer naj zavije in koga naj posluša. Najraje bi zapustil avto in pot nadaljeval peš. Na njegovo žalost so bili v Belgiji ...
Trikrat okoli Spodeka ...
Ob tej in podobnih zgodbah smo hitro napredovali, čeprav smo se morali občasno ustaviti, da smo se lahko presedli. Se sprašujete zakaj? Ta izvedba avtomobila, ki smo ga dobili v uporabo, v zadnjem delu ni najbolje izolirana, zato smo morali gretje priviti do konca. Posledica: spredaj je pot tekel v potokih, zadaj pa so imeli mezinčke še vedno rahlo zamrznjene - menjave so bile z vidika ohladitve enih in ogrevanja drugih nujne. Le šofer je bil vedno v tropih ... Hitro smo prečkali Avstrijo, v zadnjih metrih celo prehitro (kar je natančno ugotovila tudi avstrijska žandarmerija), in se čez Češko (bili smo samo 80 km do
Foto: Črtomir Goznik
Ogromen »leteči krožnik«, kot dvorano Spodek imenujejo Poljaki
Foto: Črtomir Goznik
Plakati v Katowicah, ki so vabili na ogled boksarskega večera
Foto: Črtomir Goznik
Rafal Jackiewicz in Dejan Zavec sta se po dvoboju prijateljsko pozdravila, čeprav sta le nekaj minut prej »z vsemi topovi streljala« po tekmecu.
Ostrave!) hitro prebili do poljske meje. Prijazna gospodična iz Garmina nas je vodila po „najkrajši" poti, vendar nas ni opozorila, da so zastoji na poljskih avtocestah običajna stvar. Kakšno uro ali dve smo nadaljevali s hitrostjo počasnih zaljubljenih sprehajalcev, nato pa smo vendarle zagledali tablo z napisom Katowice. Še sreča, da je bil dvoboj v južnem delu te ogromne države, saj bi lahko na sever potovali še enkrat dlje (do Gdanska še 600 km). Ker pa so Katowice (320 tisoč prebivalcev) večje celo od Ljubljane, smo do znamenite dvorane Spodek (največje na Poljskem) kljub vsemu potrebovali še nekaj časa. Ko sem jo zagledal, nikakor nisem mogel odvrniti oči z nje, zato sem se (in z mano seveda vsi prisotni, saj sem sedel za volanom) trikrat odpeljal mimo našega izvoza in tako mojim kolegom omogočil večkratni ogled zunanjosti dvorane. Če kdo misli, da so mi bili zaradi tega hvaležni, naj zapišem, da se zelo moti! Ko smo se ustavili pred hotelom, sem zato takoj poklical Aleša (tistega iz Belgije) in mu povedal, da sem se na Poljsko peljal z Nanijem in Leonom. „Pa si še živ? Takoj ustavi in izstopi," so bile njegove prve besede. Aleš, res te razumem ...
Po dolgi poti (10 ur) in hitri nastanitvi (10 minut) smo se lačni in žejni odpravili v mesto, kjer so nas v elitni restavraciji (prav vsi so imeli elegantne večerne obleke, prti so segali do tal, številne sveče na vsaki mizi) nahranili za manj kot 100 evrov (7 ljudi), ob tem pa smo s priporočilom pokusili še tamkajšnje domače pivo - Zy-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Podpredsednik nemškega združenja profesionalnih boksarjev Arthur Ellensohn je pred novinarji zatrdil, da bodo na sedež evropske boksarske zveze (UBU) poslali protest o sodniški odločitvi.
mi pa smo v drobovju dvorane preklinjali Djajiča in njegovo štetje, tako kot je to delalo še nekaj deset tisoč navijačev v domovini pred malimi zasloni.
Da pa vse le ni bilo tako črno, smo se vrgli v debate s poljskimi novinarji, pri prevajanju pa nam je pomagala punca, ki je pol leta živela v Kopru. „Ptuj? Nisem še bila tam, vem pa, da je to najstarejše slovensko mesto," je povedala v lepi slovenščini. Svet je zares majhen!
Po porazu pravega razloga za slavje nismo imeli, zato smo se popolnoma izčrpani ob pol treh zjutraj odpravili v hotel in zaspali, še preden smo se dotaknili postelj. Zjutraj je bilo potrebno urediti še zadnje podrobnosti, nato pa po isti poti nazaj v Slovenijo. Vmes smo se na različnih obcestnih postajališčih srečevali z Dejanom in njegovo družino ter z navijači, ki so vidno utrujeni in podkrepljeni z zavidljivimi količinami tekočine takšne in drugačne vrste počasi napredovali v domovino. Nekaj pred polnočjo se je naša poljska avantura počasi končevala, zjutraj pa so nas od 5.30 dalje že klicale nove službene obveznosti. Še vedno trdite, da je novinarjem lahko?
Jože Mohorič
Žalostna izraza na obrazih Dejanovega managerja Ulfa Steinfort-ha in enega najbolj znanih organizatorjev boksarskih dvobojev Jeana-Marcela Nartza dovolj zgovorno pričata o tem, s kakšnimi občutki sta sprejela sodniško odločitev.
Naša ekipa (Marjan, Leon, Dejan, Črtomir, Jure, Joži in David, manjka Nani), ki je v hotelu obiskala Dejana
wiec. Enotna ocena je bila, da je odličnega okusa. Kadilca sta se strinjala, da ob prižgani cigareti v restavraciji tekne še bolj. Večer se je prevešal v drugo polovico, mi pa smo se utrujeni pomikali bližje hotelu, ki nas je na koncu sprejel vase.
Pri zajtrku, 29. novembra (vse najboljše, Jure), smo srečevali zanimive ljudi, od Rafala do mnogih veljakov evropske boksarske zveze, ki so jih organizatorji gostili v hotelu (morda s kakšnim določenim namenom?). Ker je bil dan deževen, se nismo odpravili v mesto, ampak smo se z bolj ali manj zanesljivo pomočjo garmina odpravili v Dejanov hotel. Kratko srečanje ob kavici in že je odhitel na opoldanski trening, mi pa novim dogodivščinam naproti v shopping center, ki je vsaj dvakrat večji od mariborskega Europarka, in na bowling, kjer steze niso bile namazane že vsaj mesec
dni. Vmes so v Katowice že prišli navijači z avtobusoma, tako da smo se srečali v hotelu. „Zdravo, Jože!" „ A ti si tudi Jože?" Ja, tukaj je še eden." Na koncu ugotovimo, da nimamo samo skupnega imena, ampak tudi priimke - trikrat Jože Mohorič v hotelu Katowice v Katowicah! Če bi imeli zraven še očete, eni sina, bi nas bilo še vsaj enkrat toliko.
Kmalu smo novinarji začeli zbirati mikrofone, fotoaparate, mobitele, navijači pa transparente, slike, majice. Tako opremljeni smo se odpravili v Spodek, kjer je temperatura naraščala do konca dneva in še čez, saj se organizatorji niso v celoti držali programa. Kaj lahko naredijo pravi navijači, se je videlo takrat, ko je boksal naš šampion: nekaj več kot 100 jih je preglasilo mnogo številčnejše Poljake, ki pravega razloga za navijanje niti niso imeli. Kljub temu je zmaga ostala pri njih,
Zahvala
Pri iskanju najugodnejše rešitve glede prevoza na Poljsko so nam prijazno priskočili na pomoč v NK Labod Drava in v podjetju Petovia avto, ki so nam v uporabo brezplačno odstopili Renault master.
Foto: ČG
Ljutomer • Vina z ormoškega konca v Beogradu
Grossmann po Grossmannu v srbski prestolnici
V Ljutomeru je bila letos avgusta četrta izvedba Grossmannovega festivala filma in vina, organizatorji tega enkratnega in edinstvenega dogodka pa so se odločili festival predstaviti tudi v tujini. Tako so pred časom gostovali v Londonu, Pragi in Cannesu, v novembru pa so prireditev Grossmann po Grossmannu pripravili v Beogradu. Na povabilo Doma mladine Beograd so predstavili nagrajene filme letošnjega festivala, številne obiskovalce pa so navdušila predvsem izredna vina iz vinske kleti Jeruzalem Ormož in Turistične kmetije Hlebec s Koga pri Ormožu.
Po ogledu filmskih uspešnic Grossmannovega festivala sta Dejan Majhenič iz Jeruzalema in Milan Hlebec mlajši s številnimi vinskimi vzorci postregla množici obiskovalcev, med katerimi so bili tudi filmski producenti, režiserji, scenaristi, hotelirji, somme-lierji ter številni predstavniki srbskih medijev. »Eden izmed naših ciljev je prodor na trge bivše Jugoslavije. Na Hrvaškem smo že močno pri-
sotni, najbolj od slovenskih vinarjev, želimo pa si tudi na srbski trg, kjer so bili v preteklosti slovenski izdelki izredno cenjeni. Naslednje leto se nameravamo udeležiti tudi mednarodnega vinskega sejma v Beogradu, a smo že sedaj izkoristili priložnost, da se predstavimo preko Gros-smannovega festivala filma in vina. Želimo predvsem spoznati srbske distributerje in uvoznike vin. Trenutno na-
mreč nimamo nobenega zastopnika v Srbiji in bi želeli to spremeniti. Za sodelovanje je zanimivo predvsem glavnem mesto Beograd, kjer je večja kupna moč kot na podeželju ter seveda tudi večja koncentracija ljudi,« je povedal vodja prodaje v družbi Jeruzalem Ormož Dejan Majhenič.
Za promocijo svojih izvrstnih vin preko Grossmanno-vega festivala filma in vina v Beogradu so se odločili tudi
Maribor • Nove poštne vrednotnice
Tokrat so serijo znamk Z žlico po Sloveniji, ki predstavlja kulinarično in gastro-nomsko popotovanje po Sloveniji, dopolnili z dvema znamkama, na katerih bodo prikazane tipične jedi Savinjske doline, in sicer zgornjesa-vinjski želodec, ubernenik in solčavski sirnek.
Lani začeto serijo Arheološke najdbe nadaljujejo z izdajo znamke, na kateri je prikazano leseno kolo z osjo, ki so ga našli pri izkopavanju koliščarskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Ljubljanskega Barja. Omenjeno kolo iz jesenovega lesa je staro okoli 5200 let in je najverjetneje del dvokole-snega voza za volovsko vprego.
Konec prve svetovne vojne, ki se je praktično končala pred 90 leti, 11. novembra 1918, s podpisom premirja med Nemčijo in zavezniki, so zaznamovali z znamko izdano
v seriji Zgodovina, in sicer v poli po 25 znamk.
Slovenija je sprejela evro kot svojo valuto pred slabima dvema letoma, evro sistem pa bo v letu 2009 obeležil deseto obletnico uvedbe evra kot knjižnega denarja. Kot v nekaj drugih državah bodo tudi pri nas 10-letnico evra kot knjižnega denarja zaznamovali z izdajo priložnostne poštne znamke.
Tudi letos pa bosta pred božičnimi in novoletnimi prazniki izdani znamki z božičnim in novoletnim motivom, ki ju boste lahko uporabljali za pošiljanje prazničnih voščilnic doma in v tujino. Znamki sta izdani v standardni izvedbi, v polah s po 50 znamkami, obe znamki z božičnim in novoletnim motivom pa so na samolepilnem papirju v zvežčkih ponatisnili z enakim motivom kot lani.
Za vse ljubitelje filateliz-ma pa so tudi letos pripravili
na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so pred leti za svoje vino že prejeli filmsko nagrado vinski maček. Družina Hlebec trenutno obdeluje 42 tisoč trt, glede na to, da vsako leto večajo število trsov, si želijo tudi na srbsko tržišče. »Doslej so v Srbijo naša vina romala le preko ljudi, ki so pri nas prenočevali in so jih odnesli s seboj. Upam, da bo sedaj drugače. Svojega zastopnika doslej v Srbiji nismo
imeli, na tokratni predstavitvi pa sem spoznal krog ljudi, ki so pripravljeni našim vinom odpreti pot na njihovo tržišče,« je povedal Hlebec.
Srbija, ki ima približno osem milijonov prebivalcev, od tega Beograd dva milijona, je preplavljena z vini in vinskimi trgovci, ki so sami sebi največja konkurenca. »Vinom, ki so odlična, s tem zbijajo ceno,« je povedal Hlebec ter dodal: »Ob tokratnem
obisku Beograda so bili vzpostavljeni nekateri kontakti, pridobljeni so bili naslovi, sedaj pa bo treba naše želje po uspešnem vstopu na srbski trg spremeniti v dejanja. Tu pa se bo moral potruditi vsak sam. Upam, da nam bo vsem skupaj uspelo in da bomo naslednje leto, ob ponovni udeležbi prireditve Grossmann po Grossmannu, že lahko vina dobili pri naših uvoznikih za Srbijo.«
Niko Šoštarič
Zadnje letošnje znamke
V Pošti Slovenije so zadnji letošnji sklop sedmih poštnih znamk izdali v četrtek, 27. novembra. V serijah Z žlico po Sloveniji, Arheološke najdbe in Zgodovina so izšle štiri poštne znamke, obeležili so tudi 10. obletnico uvedbe evra kot knjižnega denarja ter ponatisnili dve praznični znamki ob božiču in novem letu.
Letno mapo znamk 2008, v kateri so zbrane vse redne in priložnostne znamke, ki so jih izdali v letu 2008, mapa pa je v prodaji na vseh večjih poštah po Sloveniji.
V Pošti Slovenija pa že obljubljajo, da bodo prvi sklop izdaje priložnostnih poštnih znamk za leto 2009 izdali 30. januarja prihodnje leto, in sicer znamke iz serije Znamenite osebnosti (Alojz Knafelc, Jožef Mrak, Louis Braille), voščilno znamko na temo ljubezni, na znamki iz serije Ljudske noše bo tokrat na vrsti Bela krajina, v seriji Folklora-maske pa bodo tokrat na vrsti maske iz Kostanjevice na Krki. Sicer pa so vse te in druge informacije o novih poštnih znamkah objavljene tudi na spletni strani Pošte Slovenije, www.posta. si in tudi v novem biltenu številka 73.
-OM
Milan Hlebec ml. je v Beogradu z odličnimi vini razvajal številne obiskovalce.
Dornava • Predbožična darilna tržnica
Veseli december v Dornavi
Kulturno-umetniško društvo (KUD) Mozaik iz Dornave je letos že drugič zapored začelo niz prireditev pod naslovom Veseli december.
Sobotni dan so tako namenili darilni tržnici v dvorani vaškega doma, kjer so si obiskovalci lahko na stojnicah ogledali in nakupili celo paleto različnih izdelkov. Svoj asortiman izdelkov so predstavili čebelarji domačega čebelarskega društva, ki so ob različnih vrstah medu
ponujali še okrasne svečke iz čebeljega voska in zdravilne medene izvlečke, različne okraske in voščilnice ter drobna spominska darilca so ponujali varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja, seveda pa so imeli svojo stojnico tudi člani TED Lukari in člani KUD Mozaik, ki so na prodaj
Foto: M. Ozmec
V zadnjem letošnjem sklopu znamk je Pošta Slovenije 27. novembra izdala 7 poštnih vrednotnic.
Na „dornavski" predbožični tržnici so obiskovalci lahko kupili ali pa le občudovali pisano paleto izdelkov, ki se ponašajo z ročno izdelavo.
in na ogled razstavili od voščilnic preko raznih ročno izdelanih okraskov za smrečice, nakita in ročno pletenih volnenih izdelkov do adven-tnih venčkov. Kot je bilo slišati, je bila prodaja kar dobra, na kar so gotovo vplivale tudi nizke cene artiklov.
Naslednji dogodek v okviru prazničnega decembra bo, kot je povedala predsednica Lilijana Hrga Novak, Miklavžev koncert v cerkvi sv. Doroteje, ki bo to nedeljo ob 17. uri. Občinstvu bodo zapeli in zaigrali učenci glasbene šole Nocturno, mladinski otroški zbor Dorotejini otroci, nastopila pa bo tudi Gabrijela Petek na orglah. V soboto, 21. decembra, pa bo KUD pripravil še božični koncert v dvorani baročnega dvorca; med nastopajočimi bodo Dornavski oktet, skupina Fortuna in mladinski pevski zbor, predsednica Novakova pa napoveduje še presenečenje.
SM
Foto: NS
Foto: SM
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Sipon Verusa najboljši v srednji Evropi
Trije prijatelji in vinogradniki, Danilo Snajder, Božidar Grabovac in Rajko Žličar, so združili svoje znanje in družinsko tradicijo. Vina, ki so jih pričeli pridelovati lani, so že v kratkem času pridobila lepe reference doma in v tujini.
Foto: Črtomir Goznik
Gost drugega novembrskega Primusovega vinskega večera, ki jih vodi Janez Vre-čer, je bil Božidar Grabovac, Verus vinogradi, d. o. o., Ormož. Novi proizvajalec vin je že po prvem letu delovanja uspel opozoriti nase tudi v mednarodnem merilu.
Foto: Črtomir Goznik
Za kulturne užitke je skrbel Dejan Rih-tarič kot že velikokrat doslej. Je eden najzvestejših udeležencev oziroma spremljevalcev Primusovih vinskih zgodb, ki so se začele kot projekt Vino se predstavi v kavarni ptujskega gradu.
Že s prvim letnikom so vzbudili veliko pozornost na domačem in svetovnem vinskem trgu. Ena najbolj vplivnih angleških piscev o vinih Jancis Robinson, njene sodbe so zelo meritorne, je proglasila šipon Verusa vinogradi, d. o. o., kot najboljše vino srednje Evrope v tej sorti. Hvala, ki jo je doživelo redkokatero slovensko vino. Naprodaj je v bogato opremljeni steklenici z navojnim zamaškom. Jancis Robinson priporoča vsa vina mladih ormoških vinarjev, ker so lepo narejena z natančno izraženo sortnostjo, posebej pa ji je bil všeč trden šipon, ki je najbolj izrazito vino v svoji kategoriji v srednji Evropi v letniku 2007. Vina Verus odlikuje izredni sortni potencial, ki so ga znali izkoristiti v polni meri. Njihova vina so polna in zrela, ker želijo biti drugačni, ohraniti najboljše iz grozdja in
to prenesti v steklenice. Za šipon, ki je dobil tako lepe mednarodne ocene, pa so že ob prihodu v klet vedeli, da je nekaj posebnega, čeprav niso sanjali, da bo postal hit.
Tudi tokratni vinski večer se je lepo dopolnjeval z domačo kulinari-ko. Sicer pa gre v vseh teh zgodbah za sozvočje vina in kulinarike ter kulture, ki se ne kaže samo v kulturi pitja.
Za glasbene užitke je tokrat skrbel Dejan Rihtarič za klavirjem, eden najzvestejših spremljevalec Primusovih vinskih zgod, ki so se začele kot projekt Vino se predstavi v kavarni ptujskega gradu.
Petega decembra se bodo predstavile penine od Mure do morja, kot uvod v decembrske dneve, ko se začenja čas uživanja ob mehurčkih.
MG
Cirkulane • Veliko praznovanje barbarnega
Z grofovskim parom, kislo župo in rokodelci
Cirkulansko društvo za oživitev gradi Borl (DgB), ki ga zadnje leto vodi Peter Belšak, se je letos odločilo, da pripravi čisto posebno in veliko praznovanje t. i. barbarnega, ki bo to nedeljo. Osrednji dogodek bo ob starodavni tržnici prihod in nagovor grofa Jurija Friderika Sauerja z njegovo milostljivo gospo Marijo Barbaro.
Praznik se navezuje na zavetnico tega območja sveto Barbaro, ki so jo domačini „za svojo" vzeli pred nekaj stoletji, po hudi kugi, ki je morila po Halozah. Razlog za izbiro grofovske-ga para pa tiči v dejstvu, da so grofje Sauerji kot lastniki gradu Borl pomembno zaznamovali podobo in živelj sveta Belanov na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Razširili in dozidali ter obnovili so grad Borl, v tem času pa so nastale tudi številne cerkve, ki sodijo pod župnijo sv. Barbare, med njimi tudi cerkev sv. Barbare. Sauer-ji tako še danes veljajo za nekdanje pomembne lastnike, ki so zelo vplivali na razvoj tega območja.
„Praznovanje ima sicer v Cirku-lanah že dolgoletno tradicijo, letos pa mu dodajamo širok kulturni program s številnimi sodelujočimi, ki bodo poskušali čim bolje prikazati utrip in način življenja v 17. stoletju. Naloga našega društva je namreč tudi oz. predvsem ohranitev celovi-
te kulturne dediščine Haloz, kamor gotovo spada tudi tradicionalno praznovanje barbarnega," je namen velike nedeljske prireditve pojasnil Belšak.
V nedeljo zjutraj bo tako center Cirkulan z vsemi sodelujočimi in obiskovalci prevzel podobo kraja izpred dobrih 300 let. „Dogajanje se bo začelo s tradicionalno jutranjo mašo v cerkvi sv. Barbare, nadaljeval z živahnim dopoldanskim semanjim dnem in veličastnim prihodom grofovskega para v kočiji ob spremstvu častne garde ter pozno sveto mašo, sledil bo sprehod grofa in grofice po tržnici, potem pa se bo dogajanje preselilo v dvorano, kjer bosta grofa in grofico sprejela in nagovorila župan Janez Jurgec ter predsednik DgB Peter Belšak, Marija Hernja Masten pa bo predstavila študijo o rodbini Sauer," je o programu dogajanja povedala tajnica društva Sonja Gole.
Na srednjeveški tržnici bo ob rokodelcih, ki bodo prikazovali izdelavo in prodajali svoje izdelke, na voljo pristna kisla žiipa po receptu iz 17. stoletja ter posebno Barbarno vino, ki ga prideluje domači vinogradnik Zvonko Arnečič (na sliki).
Kot vse kaže, bo letošnje barbarno velika paša za oči, usta in ušesa. Na tržnici se bodo namreč z nekdanjim načinom dela in izdelki predstavljali srednjeveški rokodelci, obiskovalci pa bodo lahko zajeli tudi iz kotla, kjer se bo kuhala kisla žhpa iz 17. stoletja. Kakšna bo, v čem je njena posebnost, kuharji niso hoteli izdati, ampak vabijo na pokušnjo. Prikrajšani ne bodo niti ljubitelji odlične haloške kapljice; slednja sicer ne bo iz 17. stoletja, zato pa bo na pokušnjo in naprodaj pravo Barbarno vino, ki ga od leta 2003 prideluje znan cirkulanski vinogradnik in vinar Zvonko Arnečič. Vino je dobilo ime po datumu trgatve, ki se mora opraviti na dan zavetnice, to je 4. decembra. Da gre za izjemno kvalitetno, vrhunsko vino dokazuje več priznanj, med njimi tudi posebno priznanje z londonskega tekmovanja Decanter in zlata medalja z lanskega radgonskega sejma.
Za vidne užitke pa bo poskrbel grofovski par s spremstvom, opravljen po takratni oblačilni modi, ki jo je narekoval francoski kralj Ludvik XIV. „Oblačilna kultura v drugi polovici 17. stoletja je bila zelo razkošna, poznobaročna. Tako so sešita tudi oblačila, ki jih bo nosil grofovski par: grof bo imel suknjič, telovnik, ozke dokolenske hlače z nogavicami in čevlji z visoko peto ter obvezno veliko pentljo. Grofica bo seveda morala nositi razkošno obleko z globokim dekoltejem in bogatimi okraski ter obilnim nakitom. Obvezna pa bo tudi lasulja; ta je bila nekoč tako popularna, da so si plemeniteži celo obrili glave, da bi jim bolje pristajala," je o videzu grofovskega para povedala vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DgB Mira Jerenec.
Če si torej želite doživeti utrip življenja pred dobrimi tremi stoletji, za katerega se bodo potrudila vsa društva v občini, potem je obisk Cir-kulan v nedeljo dopoldne obvezen.
SM
m «. ■■ ■ 4
Mira Jerenec, vodja sekcije za ohranitev kulturne dediščine pri Društvu za ohranitev gradu Borl, obljublja, da bo grofovski par točen posnetek tistega izpred treh stoletij.
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Ragu iz svinjine in propïïe kaše
Svinjski golaž z ješprenjčkom
Sestavine (za 5 oseb): 45 dag svinjine, 2 žlici masti, 3 čebule, 1 večji korenček, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 žlička paprike, 1,5 - 2 l vode ali juhe, sol, poper, kumi-na, lovor, peteršilj, 1,5 - 2 dl ješprenja.
V večji posodi segrejemo mast in ji dodamo sesekljano čebulo. Ko porumeni, dodamo na manjše kose narezano svinjino. Temeljito jo spra-žimo. Meso nato potresemo s papriko, dodamo paradižnikovo mezgo, premešamo in zalijemo z malo vode, začinimo in pokrito nekaj minut dušimo. Ko sok izpari, dodamo prebran in opran ješprenj, na kocke narezano korenje ter zalijemo z večjo količino vode. Kuhamo do mehkega. Preden postrežemo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Gosji ragu
Sestavine (za 5 oseb): 50
dag gosje drobovine (srce, želodec, ledvička, jetra), slabši deli goske (vrat, perutnice), jušna zelenjava (korenje, pe-teršiljeva korenina, zelena),
1	čebula, sol, cel poper, lovor,
2	cela klinčka, 1 žlička masla ali margarine, 1-2 žlici moke, 1 rumenjak, 1 dl kisle smetane, limonin sok, sladkor, peteršilj.
Oprano gosjo drobovino (razen jeter) in narezane slabše dele goske damo v večji lonec, prilijemo 1 liter vode, zavremo in dodamo začimbe. Počasi kuhamo 30 minut, nato dodamo na kocke narezano južno zelenjavo. Posebej v ponvi pripravimo svetlo prežganje, tako da na malo maščobe spražimo sesekljano čebulo, ko oveni, dodamo moko, jo svetlo spražimo in zalijemo s hladno vodo. Prežganje gladko premešamo in ga vlijemo v ragu. Ko je ragu do treh četrtin kuhan, dodamo jetra in kuhamo do mehkega. Preden ponudimo, v ragu zakuhamo mešanico kisle smetane in rumenjaka in po želji začinimo še s slad-
Tačke in repki
RTG slikanje -uspavati žival ali ne?
Kar se tiče RTG slikanja, bi rad poudaril tole: osnovno načelo pri uporabi rentgena, se pravi ionizirajočega sevanja, je, da mora biti škoda, ki jo sevanje povzroči, manjša od koristi, ki jo ima žival zaradi RTG slikanja. Pri RTG slikanju mora žival mirovati, saj drugače slika ni v redu, je zamegljena in je potrebno ponovno slikanje, kar pomeni dvojno prejeto dozo iozinirajočega sevanja. To pišem zato, da razložim, da RTG slikanje ni nenevarno fo-
korjem in peteršiljem.
Fižolova pretlačena juha
Sestavine (za 5 oseb): 50 dag suhega fižola, lovor, sol, kumina, pol čebule, 3-4 stroki česna, 2 žlici maščobe, 2-3 žlice maščobe, 2-3 žlice moke, voda, majaron, muškat, poper, 1 dl kisle smetane, peteršilj, kruhove kocke.
Fižol operemo, preberemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo. Dodamo sol, lovor, ku-mino in kuhamo. Ko se fižol napol zmehča, pripravimo temno prežganje, tako da na maščobi svetlo spražimo sesekljano čebulo, še preden spremeni barvo, dodamo česen, moko in moko temno prepražimo. Zalijemo z vodo in vlijemo k fižolu. Kuhamo tako dolgo, da se fižol zmehča. Juho pretlačimo, ponovno zavremo, začinimo z majaro-nom, muškatom in poprom ter jo izboljšamo s kislo smetano. Preden postrežemo, po vrhu potresemo opečene kruhove kocke in sesekljan peteršilj.
Ragu iz svinjine in prosene kaše
Sestavine (za 4 osebe): 1 dl belega olja ali svinjske masti, 2 čebuli, 4 stroki česna, 50 dag sveže svinjine, 1 zelena paprika, 2 korenčka, 1-2 žlici moke, 0,5 l vode ali mesne juhe, 10 dag graha, 15 dag prosene kaše, sol, mleta kumina, lovor, peteršilj.
V kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo toliko časa, da rahlo porumeni. Nato dodamo na majhne kocke narezano zeleno papriko, rahlo popražimo in dodamo na kocke narezano meso. Meso pražimo med mešanjem toliko časa, da se rahlo opeče. Nato dodamo na kocke narezano korenje, svež grah in rahlo pomokamo. Zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Ragu začinimo in duši-mo 20 minut. Posebej v slani vodi skuhamo proseno kašo. Ko je kuhana, jo odcedimo in stresemo k ragiju. Dobro premešamo in ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Nada in Vlado Pignar
Pogosto se, kadar je treba opraviti rentgensko slikanje, pojavi vprašanje, ali naj žival uspavamo ali slikamo pri zavesti. Lastniki španske mastifke iz Maribora bi radi RTG slikali svojo psičko, ker šepa na zadnjo nogo, in sprašujejo, kje lahko psičko slikajo brez narkoze oziroma pri zavesti.
tografiranje, temveč predstavlja obremenitev organizma z iozinirajočimi žarki. Odgovor na vprašanje lastnika španske mastifke je, da je slikanje brez narkoze možno v katerikoli ambulanti, ki ima rentgenski aparat, a le, če je psička toliko socializirana in vodljiva, da bo brez problemov prenesla ležeči prisiljeni položaj na rentgenski mizi. Pogost je položaj, pri katerem žival leži na hrbtu in ima iztegnjeni nogi, tako da slika zajame medenico in ko-
lena. Osebno močno dvomim, da bi lahko tako veliko psičko pripravili do tega, čeprav je pri nekaterih tudi to možno. Kakršnokoli grobo fiksiranje psičke ne pride v poštev, saj bo dobila močno negativno izkušnjo in se bo drugič še bolj upirala kakršnikoli manipulaciji. Doza RTG žarkov pri slikanju velike psičke pri uporabi modernih RTG aparatov ni velika, vendar del te doze obremeni tudi lastnika, ki psičko v tem primeru drži. Če je zaradi nečiste slike, ker žival ni mirovala, treba ponavljati slikanje, je doza prejetega sevanja podvojena tako za žival kot za lastnika, ki jo drži. Verjetno je jasno, da je vztrajanje pri slikanju pri zavesti živali pogosto nepotrebno izpostavljanje ionizirajočemu sevanju predvsem zaradi ponavljanja, ker slike niso uspele.
Pri pomirjanju živali za RTG slikanje ali tudi manjše posege, kot so različne punkcije, incizije in podobno, ne uporabljamo narkoze, kot navaja lastnik španske mastifke. V takem primeru se uporabi uspavalo, ki se aplicira z injekcijo in žival po kratkem času zaspi za 10 do 20 minut. Preparat je praktično identičen
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kot za uporabo pri ljudeh. Po končanem posegu pa se z drugo injekcijo žival tudi zbudi. Uporaba uspavala je v primeru izkušenega veterinarja neproblematična in varna. V primeru kakršnih koli težav lahko začnemo zbujanje živali. Kar se pa tiče narkoze pri velikih psih, kot so npr. masti-fi, je narkoza res zahtevnejša in nevarnejša kot pri manjših pasmah oziroma mešančkih, vendar za veterinarja izkušenega v anesteziji in z dobro opremljeno ambulanto (monitoring, inhalacijska anestezija) povsem neproblematična. Vendar kot sem že omenil, narkoze ne uporabljamo za diagnostično RTG slikanje.
Na koncu naj še omenim, da je vprašanje, ali je sploh potrebno RTG slikanje pri psički španski mastifki. Če je problem v natrganih ali raztrganih kolenskih vezeh, kar je zelo pogosta težava velikih pasem, se diagnoza postavi klinično s palpacijo - ročno manipulacijo prizadete noge. Pri omenjeni psički je treba najprej izločiti poškodbo vezi in v primeru, da je to v redu, uporabiti RTG slikanje kot diagnostični pripomoček. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt gre v zimski čas
Pričenja se prvi zimski mesec december, mesec najdaljših noči in najkrajših dni, ko sta vrtna narava in trajno rastje že pri zimskem počitku. Grude na preorani in počivajoči zemlji, po katerih je tudi poslednji mesec v letu poimenovan mesec gruden, so že pričele zmrzovati, njihov zlog se rahlja in si nabira moči za nov krog letnih časov zelene narave.
Preden vrt in bivalno naravno okolje zajameta ostrejša zima in ju prekrije snežna odeja, pospravimo ostanke rastlinja, nastale po jesenskih slanah, pograbimo listje ter populimo plevele. Organsko maso, ki je nismo porabili za zastiranje gredic in oblaganje grmovnic za varovanje pred pozebo, odložimo na kompostišče, površino komposta poravnamo in po potrebi pokrijemo z vrtno prstjo ali zavrženo zemljo iz cvetličnih korit, da je veter ne raznaša po vrtu. Kompost je priporočljivo prekriti s slano ali kartonom, da ga zaščitimo pred čezmerno vlago. Kompostna masa v čezmerni vlagi brez zraka gnije, dobro preperevanje organskih snovi pa poteka le s trohnenjem ob prisotnosti zraka.
Ko vrtna zemlja prične zmrzovati ali jo prekrije snežna odeja, jo prenehamo obdelovati. Vrtno orodje in opremo očistimo ostankov zemlje, umijemo, posušimo, kovinske dele pa naoljimo. Neočiščeno, blatno in mokro orodje, ki ni odloženo v suhe prostore, pozimi močno korodira, leseni deli pa trohnijo. Pozimi bo še dovolj časa, da ga usposobimo za uporabo v naslednjem vrtnarjevem letu.
Napeljavo za namakanje v vrtu pri izvoru odklopimo, izpraznimo, odcedimo in prezračimo. Pipe in zasune preko zime pustimo odprte, da jih led ne poškoduje, zbiralnike za vodo, razne posode ter zalivalke izpraznimo in zavarujemo, da se v njih preko zime ne bo nabirala voda.
Iz škropilnice iztočimo iz rezervoarja ostanke škropiva, odpremo tlačilke, cevi in šobe, jih dobro očistimo in prezračimo, da preprečimo nastajanje usedlin ter zamrzova-nje tekočin.
Po zadnji letošnji košnji vrtne trate kosilnico očistimo z vodnim pritiskom, dobro izprano ohišje in kosilno napravo nato osušimo in naoljimo, da preprečimo korozijo kovinskih delov, na katere izredno jedko delujejo ostanki
trav s svojimi sokovi.
V	SADNEM VRTU zavarujemo drevesna debla pred divjadjo, kjer ni vrtne ograje, z ovijanjem ali beljenjem. Za ovijanje uporabimo predvsem naravne materiale: žitno ali koruzno slamo, stebla sončnic ali kolje. Uporabni so tudi drugi materiali, kot so koši iz žičnega pletiva ali plastične letve. Niso pa uporabni papir ali lepenka, ker se razmo-čijo in odpadejo, za zrak in vlago neprepustne plastične folije in drugi podobni materiali pa škodljivo delujejo na drevesno lubje. V ograjenih vrtovih ter pri nizkodebelnem sadnem drevju, kjer ovijanje debel težje opravimo, debla in ogrodne veje premažemo z apnenim beležem. Apneni belež, ki ga pripravimo iz 2 kg živega apna, zmešanega v 10 litrih vode, zavaruje drevesno skorjo pri zelo nizkih temperaturah pred pokanjem, odbija sončne žarke, da pozimi ne vzpodbujajo prezgodnjega kroženja rastlinskih sokov po rastlini, in uniči sadne škodljivce, ki so se zabubili pred drevesno skorjo. Ko pozimi dež izpere apneni belež, ga obnovimo.
Drevesne krošnje, ki bi se pod težo sveže zapadlega snega upogibale in lomile, med sneženjem otresemo. Zamrznjenih ter z žledom obloženih vej ne otresamo, ker je zmrznjen les izredno krhek in lomljiv. Zaradi vetra ali snega polomljene veje odrežemo, drevesne rane pa premažemo po prvi odjugi, ko les ni zmrznjen.
V	OKRASNEM VRTU si okrog miklavževega narežemo vejice zgodaj spomladi cvetočih drevnin (češenj, forzicij, kutine in podobnih), vložimo v vazo z vodo ter postavimo na toplo, kje se nam bodo do prazničnih dni razcvetele.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: S, decembra -11 decembra
5-petek	6-sobota	7-nedelja	8-ponedeljek
9-torek *	10-sreda *	11 -četrtek s*	
Astrolog Tadej svetuje
Po dolgem in počez!
Finančni zlom, recesija, kriza in ostale sopomenke na temo gospodarske stagnacije in padcev borznih tečajev so danes stalnica na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Kot pred obratom ni veljala več nobena logika v bikovskem trendu, tako ne velja nobena logika več niti danes v medvedjem trendu. Razlika je le ta, da smo bili prej priča evforiji, sedaj smo pač priča paniki. Če bi primerjal to dvoje z bolj običajnim parom, znanim izven investicijskih krogov, bi rekel, da je od evforije do panike ravno toliko kot od genialnosti do norosti.
Ta trditev se trenutno potrjuje v dejstvu, da lahko na borzah že najdemo podjetja, ki imajo tržno kapitalizacijo (tržna vrednost vseh izdanih delnic) nižjo od celotnega premoženja podjetja samega, ponekod je za tovrstno »pokritje« dovolj že likvidno premoženje podjetja.
Ker smo vsi investitorji tisti, ki smo s svojim premoženjem izpostavljeni poleg tržnim tveganjem še tveganju nepredvidljivo evforične oz. panične množice, je prav, da se tokrat posvetimo zgodovini ameriškega indeksa S&P 500.
S&P 500 zajema 500 ameriških podjetij in vsebuje približno 70 % tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga, zato je to pravi pokazatelj trga in ga pogosto uporabljajo kot benchmark oz. primerjavo. Poglejmo nekaj zgodovinskih podatkov.
Najhujši padec v katerihkoli 12 zaporednih mesecih je znašal - 63,8 % in je bil ustvarjen pri nakupu junija 1931 ter prodaji junija 1932. Najboljših zaporednih 12 mesecev pa je index S&P 500 doživel od julija 1932 do julija 1933, ko je pridobil neverjetnih 139,8 %. Takšen vzpon je seveda čudovit, če investitorji niso prej doživeli padca. Če se jim je to zgodilo, so po končanju tega obdobja bili še vedno v minusu za 13,2 %.
Dolgoročno nam nudi mirnejše spanje redno mesečno investiranje. Najslabših 16 zaporednih let mesečnega investiranja je vselej dalo pozitiven rezultat. Naj nas ti rezultati ne spravijo v slabo voljo ali pretirano veselje. Zavedati se je potrebno, da za vsakim dežjem posije sonce. To nas lahko navdihuje k pozitivnemu pristopu. V takšnih časih se ločijo zmagovalci od poražencev. Pomislimo, kolikokrat je po ledu padel Jevgenij Plušenko, preden je postal as svetovnega formata. On ni odnehal in je na koncu zmagal, tisoče pa jih je vrglo puško v koruzo.
Kot nalašč za to priložnost mi je v spominu ostal citat Warrena Buffetta, ki je pred kratkim izjavil: »Če bi vse o tej 'igri' pisalo v knjigah, bi danes najbogatejši ljudje bili knjižničarji. Vsak scenarij je drugačen. Zapomnite si, težki časi minejo, težki ljudje pa ostanejo!«
Sedaj je čas, da se razgledamo po novih naložbenih priložnostih, ki jih niti približno ni malo. Panoge v vzpenjanju so vsekakor telekomunikacije, prehrambena industrija in navsezadnje banke, katerih vrednost je danes zelo pod nominalno vrednostjo. Premislite v prihodnosti o nakupu delnice NKBM?!
Mitja Petrič
Šifra: Delavka
Vprašanje: V podjetju sem zaposlena pogodbeno za osem mesecev. Desetega januarja mi poteče pogodba. Zanima me, ali mi jo bodo naprej podaljšali.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, v vašem primeru občutim nek strah in tesnobo. V bistvu je to nekaj normalnega in povsem razumljivega. Že od malih nog ste navajeni delati in ste tudi zelo pridni in marljivi. Pogled v zvezdno karto neba v trenutku vprašanja mi pripoveduje o tem, da ste tiste najhujše časa dali za seboj. Pomembno je, da imate vero in da zaupate. Krog večne usode se vrti in tako se zna dogoditi, da ste enkrat zgoraj in drugič spodaj. V podjetju, v katerem delate trenutno, se obetajo nekatere spremembe in novosti. Razbrati je, da bodo šle stvari po drugi poti in da tako ni nujno, da vam bodo pogodbo podaljšali. Toda to sploh ni vzrok za alarm, kajti vaša karmična naloga v tem življenju je, da imate službo, in zdi se, da si boste kmalu po preteku pogodbe v mesecu januarju našli novo, s katero boste morda še bolj zadovoljni. Popolnoma vam
verjamem, da ste tega že nekoliko naveličani, ampak je to v bistvu povsem normalno. Ravno zaradi takih izkušenj postajate modrejši in lažje sprejemate življenje. Nekoč bo prišel dan, v katerem dočakate zasluženo pokojnino, in tedaj se lahko nasmejete na tiste drobne trenutke usode. Za vsako zimo pride pomlad in sonce sveti zelo toplo in harmonično. Vsekakor vam želim mnogo prijetnosti, harmonije in radosti. In ne pozabite na to, da ste ljubljeno in spoštovano bitje. Srečno!
Šifra: Zdravljenje
Vprašanje: Zanima me, ali se bodo povečale moje sposobnosti za zdravljenje sebe in drugih s pomočjo duhovnosti. O tem sem namreč v dvomih.
Vsak človek na tem svetu je unikat in pravilno je, da razmišlja pozitivno. Modri ljudje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
vedo, da imajo določeno pot in poslanstvo. Resnica je, da temu eni sledijo bolj in drugi manj. Ozavestiti je potrebno, da če se človek poda v svet duhovnosti, si postavi meje. Najprej omenim še dejstvo, da imamo na eni strani materialni svet, ki ga vsi dobro poznamo in mnogi ljudje se bojijo za preživetje. Od tu tudi strah pred raznimi izgubami. Oče Vesolja je ljudem dal svobodno voljo in naloga slehernega na tej preljubi Zemlji je, da jo začne uporabljati. To bi svetoval tudi vam, draga bralka.
Prej sem omenil meje in pravila, prav to velja tudi v duhovnih načelih. Problem je namreč v tem, da tega ne znate uporabljati in da imate ravno zaradi tega določene težave. Prav gotovo ima vsak
Svetovanje za vas, za vse nas...
Vsak dan imamo možnost, da razvijamo svoje skrite potenciale in izbrskamo pod prahom tisto, kar bi lahko bili. Kaj smo si želeli v otroštvu - kaj smo si nekoč predstavljali, da bomo počeli? Smo želeli peti, igrati, risati, slikati, ustvarjati nove igrače, želeli nastopati na modni pisti? Kaj vse? Koliko želja, sanj, ki jih nismo nikoli uresničili, je šlo v pozabo? Kaj vse bi lahko bili, počeli, če ...? Če ne bi bilo tega »čeja«, dvomov, strahov in nezaupanja vase.
Kaj pa lahko danes storimo za to, da uresničimo nekatere želje? Kaj lahko danes naredim takšnega, kar v preteklosti nisem znala, zmogla ali pa nisem imela volje? Vse ... vse, kar želim, lahko nekoč naredim ... vse, kar si lahko v svoji domišljiji predstavljam, vse lahko uresničim, samo - malo časa je potrebnega in volje, da začnem razmišljati, kako pričeti, kam se usmeriti, da bom postopoma dosegla svoj cilj, svoje želje. Danes smo natanko na tem mestu, o katerem smo razmišljali v preteklosti oz. smo tam, kamor smo se v preteklosti usmerjali. Če smo govorili, da ne moremo dobiti službe, je danes nimamo. Če smo govorili, da ne moremo dokončati šole, je nismo. Če smo govorili, da ne moremo imeti otrok, jih nimamo, če se nam ni dalo pospraviti kuhinje, imamo razmetano. Če se nam ni dalo v trgovino kupiti kruha, ga ni na mizi ... Vse, kar smo in kar imamo, je posledica naših dejanj v preteklosti - od
včeraj, pred meseci, leti.
Ravno tako je z boleznimi in našim počutjem. Kaj vse naredimo za to, da izboljšamo svoje počutje vsak dan? Nekdo, ki redno telovadi, se razgibava -bo gibčen. Nekdo, ki obiskuje tečaj angleščine, bo znal govoriti angleško. Vsak, ki se bo ravnal po pravilih zdravega načina življenja, bo zdrav! V svoje življenje moramo vnašati red na vseh področjih. Poskrbeti moramo za to, da imamo čisto kuhinjo, stanovanje, okolje, da imamo čisto telo. Kako skrbimo zase, tako skrbimo tudi za okolje in vse okrog sebe. Če imamo sebe radi, se spoštujemo, tudi drugih ne zaničujemo in ne kritiziramo. Nekdo govori o sebi vse najlepše, kritizira pa svoje otroke ali prijatelje, partnerja. Se je kdaj vprašal, zakaj so ravno njegovi otroci takšni? Zakaj ima takšne prijatelje? Naš partner je tudi naše ogledalo - je ravno takšen, kot ga potrebujemo. Vse je odsev nas in odnosa, ki ga imamo do sebe in do ljudi v naši okolici - do otrok, prijateljev in partnerjev - tako osebnih kot tudi poslovnih.
Kaj lahko danes naredimo, da bomo imeli dobre odnese z otroci, prijatelji in partnerji? Odvisno od nas samih - kako se bomo do njih vedli, kakšen način pogovora jim bomo ponudili, kaj bomo za njih naredili. Najprej moramo sejati, da bomo kasneje lahko želi.
Kmet mora pomladi posejati žito, da ga bo poleti lahko
blokada svoj namen in nič drugače ni s strahom. Odločite se, kaj si želite in kaj pričakujete. Če imate določene dvome in nejasnosti, se stvari dogajajo z osebnim sporočilom. Pri delu z ljudmi, še posebej v duhovni dimenziji, je pomembna zaščita. Dar, ki ste ga prejeli v zibelki, ima v sebi moč in sami tega ne smete ignorirati ali postaviti na nek stranski tir. Kolo sreče se vrti. Konec koncev prihaja Vodnarjeva doba in doba duhovne preobrazbe. Naše življenje bi bilo lahko mnogokrat simbolizirano z nekim velikim oceanom: ena kapljica ne pomeni nič, skupaj pa tvorijo veliko gmoto. Priporočam vam, da se bolj poglobite v to, da ste ljubljeno bitje, in da stvari delate z ljubeznijo in notranjo radostjo. Prav pri ničemer se ne smete prisiliti in narediti nečesa za vsako ceno. Česarkoli se človek loti, naj naredi
z notranjim hrepenenjem in stvari se bodo razrešile v vašo korist. Zdravi vas lahko že ljubezen in da zaupate v to, da je za vse nekaj dobro. Pomembno bo, da najdete ravnovesje med duhovnim in materialnim svetom, kajti ta dva se ne izključujeta, ampak gresta z roko v roki. Ali boste zdravili druge, bo pokazal čas, resnica pa je, da trenutno za to še niste pripravljeni. In ljudje so nam celo življenje učitelji in učenci. Trenutki sreče so kot popki pomladnega cvetja in nekoč pride dan, ko se razvije sočni sad. Želim vam mnogo blagostanja in učenosti. Okrepite svojo intuicijo in zaupajte, da ste izbrani za posebno nalogo, kajti vsak človek je unikat zase - zna nekaj svojstvenega.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Ustvarjalnost
Vsak dan je nov začetek, vsak dan imamo možnosti, da spremenimo tisto, kar smo nekoč naredili narobe, ali pa dopolnimo tisto, kar nekoč nismo znali, ali pa se nam ni dalo. Vsak dan je tudi možnost, da naredimo nekaj boljšega in večjega.
žel. Če bomo mi sejali slabo voljo, zadirčnost, nemirnost, jezo, skrbi, bomo to tudi poželi od svojih otrok in od bližnjih. Sejati prijaznost, spoštovanje, ljubezen na vseh področjih in z vsemi, s katerimi smo v stiku, s katerimi se srečujemo, je naš namen. To naredi dober odnos med ljudmi, med prijatelji.
Vsak dan imamo na voljo 24 ur in v teh urah lahko počnemo to, kar želimo. Pomembno je, da se pričnemo zavedati, kako bomo te ure preživeli, kaj bomo storili, kaj sejali, da bomo jeseni zadovoljni z žetvijo.
V nas je skritih mnogo potencialov, ki jih nismo znali izraziti, nam nihče ni pokazal poti do njih, ali pa tudi sami nismo imeli interesa, da bi jih razkrili.
Vsa naša moč je v sedanjosti, je v tem trenutku. Danes se lahko odločimo, da bomo v svojem življenju naredili nekaj več, kot smo doslej. Kaj je tisto, kar me veseli, radosti, kaj bi želeli početi? Najprej se ustavimo, ne drvimo več toliko skozi naše življenje. Postavimo si vprašanje in nanj iščimo odgovor, opa-zujmo vse, kar nas veseli in kaj smo kdaj želeli postati, imeti, se s čim ukvarjati. Če bomo znali najti čas za naše želje, se ustaviti in razmisliti, kaj je bolje za nas, bomo lahko temu sledili in se posvetili. Svoj čas v 24 urah si bomo razporedili tako, da bo namenjen temu, kar nas razveseljuje, kaj bi želeli početi, kaj nas radosti. Večala se bo naša ustvarjalnost, s tem pa tudi naše
zadovoljstvo. Kaj je tisto, v kar je vredno vlagati čas in voljo? Za vsakega je nekaj drugega in prav je, da vsak pri sebi poišče tisto pravo. Marsikdaj smo kam šli zaradi tega, ker so tja šli naši znanci, prijatelji. Tudi mladostniki se večkrat tako odločajo za nadaljnje šolanje. Kasneje pa ugotovijo, da to ni tisto, kar bi želeli. Preveč smo se podrejali željam drugim in jim sledili -zato, da ne bi bili sami, da bi imeli družbo. Nismo pa pomislili na to, da bomo sebi primerno družbo našli tam, kjer je naše zanimanje, tisto, kar nas veseli, bo veselilo tudi tiste, ki so nam podobni. In zato bomo lahko pridobili nove prijatelje in znance.
Vse je lahko, če sprejemamo vse z lahkoto, in težko, če se nam zdi - če smo si tako usmerili naše življenje.
V našem društvu delamo na
tem, da se čim bolj razbremenimo preteklosti in vseh ovir, ki so nam preprečevale, da bi resnično postali tisto, kar smo in kar želimo biti.
Ena od metod, ki nam bo pri tem pomagala, je tudi celično zdravljenje - opis te metode je bil prejšnji teden. V decembru pa bomo imeli cel mesec kreativne delavnice, na katerih bomo spoznavali naše želje, kaj lahko sami ustvarimo in kako nam naši skriti potenciali pri tem pomagajo. Kreativne delavnice bodo s področja likovnega, glasbenega, poetičnega in literarnega ustvarjanja -pa še kaj, kar si boste zaželeli.
Delavnice bodo za vse starosti - od najmlajših do najstarejših. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Marljivost
Eva je pridna kot mravljica. Dela tudi, ko drugi počivajo, a ^priznanja za svoje delo nikoli ne dobi. Se več, vedno se najdejo ljudje, ki pljuvajo po njenem delu in jo proti njeni volji vpletajo v intrige. Zakaj? Kaže, da se priden kot mra vljica ne izplača biti, kar Eva občuti na lastni koži, ali pa vsaj doživlja tako vedenje drugih ljudi. Zdi se, da je malo zavisti od nekaterih, ki pljuvajo po njenem delu, saj jo takim vseeno dajejo za vzgled (tako da priznanje za opravljeno delo vseeno dobiva, čeprav na indirekten način). Da pa jo vpletajo v intrige proti njeni volji, pa je očitno razlog v tem, da Eva nima dovolj samozavesti in ne poudarja dovolj svojih kvalitet, verjetno tudi dovolj ne govori in ne poudarja svojih stališč in vrednot, ki jim sledi. Eva naj poskuša ojačati svojo samopodobo, morda tudi zmanjšati količino svojega dela, da ne bo popolnoma izgorela in izginila neopazno iz življenja, kot se to dogaja mnogim marljivim mravljicam.Več bo morala storiti tudi na izboljšanju kvalitete svojih veščin komuniciranja in uporabi naj tudi piarovstvo, da bo postala tudi osebnostno močnejša in čustveno zrelejša v očeh drugih.
Mag. Bojan Šinko
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Mlada perspektivna pevka Iris je zadnje dni posvetila snemanju nove pesmi, za katero je že posnet tudi videospot. Pesem nosi naslov V ljubezni ni pravil. Besedilo zanjo je napisala Iris sama, produkcija pesmi pa je tokrat stekla pod okriljem Pancho Production. Iris upa, da vam bo njena nova uspešnica všeč. ;k-k-k
Glasbeno poslanstvo skupine 4play je, s plesom in glasbo na pozitiven način iskreno pripovedovati o svojem življenju, o mladostnih preizkušnjah in prvih stopničkah na poti do zrelosti. O tem govori tudi njihova najnovejša pesem Ko usoda se igra. ■k-k-k
Skupina Casanova je izdala svojo novo, dolgo napovedovano pesem Brodolom. Tokrat so se prvič odločili za aranžmajsko in producentsko sodelovanje s priznanim slovenskim hitmejker-jem Zvonetom Tomacem, za glasbo in besedilo pa je tudi tokrat poskrbel avtor in kreativni vodja skupine Sebastian.
-k-k-k
Pred dnevi je Tina Gačnik Tiana posnela svoj prvi videospot, za pesem »Morje in nebo«. Nagrado strokovne komisije na Slovenski popevki 08 za najboljšo mlado izvajalko festivala je dobro unovčila skupaj z režiserjem Izidorjem Faričem in ekipo RTV Slovenija. Istočasno pa je Tiana v sodelovanju s Klemnom Kotarjem v teh dneh izdala singl z naslovom »Našla sem ljubezen«. Dokazuje se v vlogi avtorice besedila ter upa, da se boste v mrzlih dneh večkrat pogreli v vročih objemih svojih najdražjih. -k-k-k
Skupina Avtomobili je nastala v Novi Gorici leta 1982. V osemdesetih je pretežno nastopala izven Slovenije, po drugih republikah takratne skupne države, pozneje pa je svoje delovanje in ustvarjanje usmerila na slovenski prostor. Zdaj se predstavljajo z novo skladbo Enkrat v življenju.
Pripravila: MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MARKO VQZELJ: ZDAJ MOJ SVET 9. MANCA ŠPIK: LE DA JE OB TEBI 8. KRISTINA: REKLA SEM KONEC 7. ANAVRIN: GOLA 6. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 5. MAJA KAMPL: UJETA V SANJE 4. ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA 3. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 2. ICE: KJE SI ZDAJ 1. NEISHA: OBČUTEK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
»Svet je lep, svet je lepši,« je prepričan raper
Pred dnevi je izšla Zlatkova nova, že tretja plošča, naslovljena Svet je lepši. Tradicionalno poskuša Zlatko s svojimi albumi izpostaviti katero od družbenih problematik, tokrat z izbiro datuma izdaje albuma opozarja na dan boja proti aidsu.
Nova plošča je po albumih »Svet je lep« ter »Zlatko in prijatelji« že tretja diskografska postojanka na Zlatkovi glasbeni poti, in kot sugerira že ime »Svet je lepši«, nadaljuje vsebinsko in glasbeno začrtano smer prvega albuma »Svet je lep«. Poleg Zlatkovega prepoznavnega vokala in odličnih tekstov album zaznamuje v živo odigrana inštrumental-na podlaga, ki omogoča bolj čutno zaznavo sporočila in je po Zlatkovem prvem albumu postala že kar nekakšna značilnost slovenskega »butične-ga« hip-hopa.
Album »Svet je lepši« je glasbeno zaznamovalo Zlat-kovo dolgoletno sodelovanje
s producentom in avtorjem Anžetom Kacafuro - Cazza-furo, ki je zaslužen za glasbeni del večine od 16 skladb na plošči, medtem ko so rime in stihi seveda plod Zlatkove-ga peresa. Tudi na tej plošči je refrene nekaterih skladb Zlatko zaupal priznanim gostujočim izvajalcem: Nini Pu-šlar, Tini Marinšek (Tabu) in Semu. Po eno skladbo (glasbeni del) sta k celoti albuma prispevala še Damjan Jovič (Dravle Records) in Jaka Bir-sa - Guru. Miks in mastering sta bila zaupana Igorju Potočniku, produkcijo pa je prevzel Cazzafura. Oblikovno je album zasnoval DomDesign.
MZ
Filmski kotiček
Vicky Cristina Barcelona
Vsebina: Vicky in Cristina sta mladi ženski ob koncu študija oz. pred vstopom v veliki svet, o katerem pa nimata veliko pojma. Njuno dekliško prijateljstvo je postavljeno na preizkušnjo, ko se odločita preživeti poletje v Barceloni, pri Vickyjinih sorodnikih. Tam eni izmed njih v oko hitro pade lokalni bohem in bon vivant, slikar Juan-Antonio. Slednji je prizemljen človek, ki se na svet in resnično življenje še kako dobro spozna, zato ne trati časa z igranjem igric: kmalu obema dekletoma tako zelo zmeša glavi, da pozabita na svoje svinčene principe. Medtem ko je Vicky staromodnega kova, z zaročencem v ZDA, in Cristina svobodnjaškega duha, se ob Juanu zavesta vseh svojih potlačenih strahov. Življenje po poletju v Barceloni zanju nikoli več ne bo isto - tudi njuno prijateljstvo ne.
Vicky Cristina Barcelona
Igrajo: Scarlett Johansson, Rebecca Hall, Javier Badem, Penelope Cruz Režija: Woody Allen Scenarij: Woody Allen Žanr: drama Dolžina: 104 minut Leto: 2009 Država: ZDA
Woody Allen je pred nekaj leti sam sebi storil največjo uslugo s tem, ko se je končno odločil, da je pri svojih 70. le prestar, da bi pred kamero še naprej živčkal o svojih nevrozah. Z odločitvijo, da preneha biti igralec in postane zgolj režiser in scenarist, so njegovi filmi pridobili neko drugo kakovost, tako rekoč drug žanr. Čeprav so dialogi ponekod še vedno tipično woodyallenovski, pa so njegovi filmi sedaj videti, kot bi jih posnel nekdo drug: predvsem so bolj umirjeni. Kot da je Woody za kamero končno pomirjen s seboj in svetom in ni več nevrotičen. Nekako tako kot Clint Eastwood v jeseni svojega življenja mirno in morda že rutinirano, tako rekoč z levo roko, snema gle-dljive art filme kot po tekočem traku.
Vicky Cristina Barcelona tako ni velik film, niti v Woodyjevem opusu ne, je pa brez dvoma v naši trenutni redni kino ponudbi med kopico dolgočasnih žanrskih filmov pravi obliž. Pretanjena psihološka študija človeške narave, ki govori med vrsticami, sicer morda ni nekaj nadvse izvirnega in svežega, je pa zato narejena z občutkom in brez podcenjevanja gledalcev. Slikar Juan je prvobitni moški in psihološka Anima,
ki glavni junakinji na površini sicer odbija, globoko v podzavesti pa ju nezadržno privlači. Izkaže se, da svobodnjaška Cristina le ni tako svobodnjaška in zadrta Vicky le ni tako zadrta. Kot tipični ženski nista nikoli zadovoljni z moškimi, ki jih imata, in vedno hočeta nekaj več, ponavadi tisto, kar je neulovljivo. Njuno prijateljstvo, ki je bilo pravzaprav le konstrukt zunanjega obnašanja na osnovi družbenih pravil igranja v maskah, se ob Juanu razpade in vse njune razlike privrejo na dan v tolikšni meri, da se pričneta odtujevati, hkrati pa jima ravno ta proces razpadanja prijateljstvo poglobi, saj
je odskočna deska za osebna razčiščevanja in predvsem zbiranje poguma. Po drugi strani pa sicer umirjeni Juan ugotovi, da za lastno urav-novešenost potrebuje kepo nevrotične živčnosti in destruktivni patološki odnos, s katerim zadovoljuje svoje sebične potrebe po altruizmu. Čeprav se na prvi pogled zdi, da film propagira razmerje v troje kot tisto idealno ravnotežje za čudovit ljubezenski odnos in se v tem pogledu brezsramno spogleduje celo z ljubezenskim štirikotnikom, naj vas to ne preslepi: če bi to držalo, konec filma ne bi bil takšen, kot je.
Matej Frece
Ugankarski slovačrek: ADONAJ = pri Judih ime za Jahveja; BATOSKOP = naprava za merjenje morskih globin, tudi batiskop; ELELE = turška revija; KAER = hrvaški zgodovinar in arheolog (Petar, 1888-1919); KALAMUT = hrvaški zlatar iz 19. stoletja (Franjo); KARENTAN = sorta pora; KIRAKOSJAN = armenski politik (Arman, 1956-); REDIGAST = prabog pri starih Slovanih, tudi Radogast, Radigast; SERAKOLETI = afriško ljudstvo v Senegalu, tudi Soninki.	'Ujeuv 'eipeiuo^e 'iseuip
'ueiso>jeJ!>| 'eiapj '9|\| 'ojü 'mm 'egeiv '9U|doJi 'ueiv 'IIP 'IIASI 'dO 'eJ9U9A 'opu^s o}sue>| 'zojsdo 'isey\ '9|90 'inuje|e>| 'ijujs 'dn|oi 'e>i|e>|e>|s 'do>jsoieq 'usus 'eflse 'jsuey 'sej>| :ouAejopoA is^uezu)) 8) Aa^say
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Do petka, 12. decembra, je na ogled razstava Punk in novi val v Jugoslaviji Sloveniji. KONCERT
Petek, 5. decembra, ob 20. uri: koncert Etno Malesh (Makedonija). Skupino sestavlja srednja generacija glasbenikov družine De-stanovski, ki tradicijo zurle in tapana ohranjajo že več kot osemsto let. Predstavili bodo bogat avtorski repertoar svoje družine, ki ga zaznamuje edinstveni tako imenovani zurlaški stil. V Makedoniji je njihova veja poznana pod imenom ratevski zurlaši. PROSTOVOLJSTVO
Mlade prostovoljce vabimo k sodelovanju v projektu Veseli december, ki ga pomagamo izvajati Društvu prijateljev mladine Ptuj. Prijavite se lahko po mailu ali telefonsko najkasneje do 8. decembra. VESELI DECEMBER
Organizatorji: Društvo prijateljev mladine Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj in Mestnim gledališčem Ptuj.
V	sobota, 13. decembra, ob 17. uri na Mestnem trgu: prihod dedka Mraza s spremstvom.
NEFORMALNO UČENJE Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič elektro delavnica - mentor Daniel Krapša tečaj znakovnega jezika gluhih- mentorica Marija Koser, tol-mačka znakovnega jezika. NOVO!
Likovne cidarije - delavnice za osnovnošolce (od 1. do 9. razreda), namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti, osvajanju novih znanj in veščin na področju likovne umetnosti ter razvijanju njihovega samostojnega likovnega izražanja.
V	decembru bodo potekale Praznične delavnice. Vodila jih bo Lea Kolednik, študentka likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zajemajo plastično oblikovanje, ki ga bodo udeleženci usvajali z izdelovanjem okraskov za jelko, okrasnih kipcev, figuric za jaslice in nakita. Potekale bodo ob četrtkih, 11. in 18. decembra, od 16.30 do 18. ure.
Naše stalno povabilo
Mlade vabimo, da nam sporočite svoje interese glede preživljanja svojega prostega časa - potrudili se bomo omogočiti vse, ki so uresničljivi glede na naše zmožnosti. Informiranje
Nova številka CIDOPISA je na voljo v CID Ptuj, v knjižnici, na osnovnih in srednjih šolah, v kavarni KPŠ in na mnogih drugih mestih na Ptuju. Svoj brezplačen izvod lahko dobite v CID!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
Sprememba odpiralnega časa zaradi praznikov! V prazničnih dneh bo CID Ptuj zaprt, odprt pa bo od 29. do 31. decembra od 9. do 13. ure.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04T3MHZ
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 06. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
NEDELJA, 07. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PONEDELJEK, 08. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte
svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
TOREK, 09 december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 10. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00
Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 11. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
PETEK, 12. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Blesteli boste povsod, kjer se boste pojavili. Nadpovprečna mera energije In kreativnega Izražanja vam bo podarila krila. Pomembno bo, da pri vsem tem ne spregledate smerokazov. Obetajo se novosti v pogledu ljubezni, če ste še samski. Združeno bo prijetno s koristnim.
Sn BIK
Notranji nemir, ki vas je spremljal večino novembra, boste v tem tednu koristno uporabili skozi delo in delavne obveznosti. Pravzaprav boste naredili strateški plan in da gotovo ne boste počivali. V ljubezni bo romantično in ne pozabite negovati svojega notranjega otroka.
DVOJČKA
Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo tako učitelji kot učenci. Ozavestili boste, kaj boste morali še spremeniti, da najdete energijo in voljo. Odločno greste naprej po svoji poti in skozi delo napredujete. Največ učenja in prilaganja bo v ljubezni. Zabavno in veselo bo.
RAK
Posuti boste s čarobnim prahom sreče. Prihaja obdobje mistike in romantike. Odločno boste šil naprej, vendar ne spreglejte smerokazov. Prijetnosti je razbrati tako v ljubezni kot v službi. Sreča se skriva v majhnih stvareh in pozornostih in teh bo v vašem primeru celo prgišče.
LEV
ij Koraki usode se bodo povečali, postali boste bolj pogumni In tako jasno sledili svojim ciljem. Odločitev na delovnem mestu je bila pričakovana, samozavest vam bo koristila. V ljubezni boste na svoj način posuti s cvetjem in tako se bodo prijetnosti stopnjevale. Sledi čas veselja in zabav!
DEVICA
Pričakovati je teden, v katerem se boste odločili in zadeve se bodo odvijale s svetlobno hitrostjo. Morda bo to čas razdvojenosti v partnerskem življenju, ampak stvari se odvijajo tako, da bo na koncu zmagala moč partnerske ljubezni. Priložnosti se bodo vrstile na delovnem mestu.
TEHTNICA
Odpravite se lahko v knjižnico in si izberete nekaj zanimivih knjig. Vsekakor boste v tem času blesteli v komunikaciji in zdi se, da veliko govorite. Toda besede ne bodo izzvenele v prazno, ampak doživele mnogo plodnosti. Finančno stanje bo odvisno od vaših modrih odločitev.
ŠKORPIJON
Pričakovati je izzive, ki jih bo za vas pripravilo življenje. Močna bo potreba po varnosti In zanesljivosti. Odgovorno greste naprej po svoji poti in uživate v drobnih trenutkih. Vaše oko bo opazilo malenkosti, ki vam lahko pomagajo do lastne sreče in harmonije. Počasi se daleč pride.
STRELEC
Točke usode se bodo zasukale v vašo korist. Globoko v svoji duši občutite neko posebno moč in energijo in tako najdete veliko odločnosti in radosti. Na življenje boste gledali optimistično in omenjeno se bo poznalo v službi in pri financah. Notranji nemir sprejmite na kreativen način.
KOZOROG
Nakazano je, da uživate in se veselite vsega tistega, kar vam bo podarjeno. Ob zibelki spoznanja se bodo stvari odvijale s svetlobno hitrostjo. Mnogo izzivov vas čaka tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Ne pozabite nase in na tiste dejavnosti, ki vas veselijo.
VODNAR
Razpeti boste med osebnim in zasebnim življenjem. Notranji pogum vam bo dal močan pečat, ki vam bo podaril vero in pokazal pravo pot. Prav gotovo ni dobro, da zadeve gledate preveč sebično. Zaživeti morate svoje sanje in veter sprememb se bo počasi okrepil. Pri zabavah imejte mero.
RIBI
Na delovnem mestu boste blesteli, čeprav nekoliko manj, kot je bilo pričakovati. Pravzaprav je za vas obdobje, v katerem najdete harmonijo, ravnovesje in ljubezen. Notranji nemir se bo stopnjeval, ampak to vam prinese izzive in pokaže pot. Razpotja usode bodo zelo zanimiva in poučna v ljubezni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
SI
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
26 Štajerski
Tednikove akcije, bralci pišejo
petek • 5. decembra 2008
Iščete svoj stil	^
Jani v sportno-elegantnem stilu
30-letni Jani Jančec iz Kidričevega, po poklicu elektrotehnik, je vsestranska umetniSka oziroma glasbena duSica, glasbenik v skupini Orange, ukvarja se z ozvočenjem prireditev, obvlada tudi slikanje (olje na platno) in nogometno igro, bil pa je tudi nogometaS Aluminija. Sedaj vodi Društvo mladih v Kidričevem. Za akcijo iSčete svoj stil se je prijavil iz radovednosti.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jani prej ...
... in pozneje
V kozmetičnem salonu Neda so Janiju kožo površinsko očistili. Čeprav s kožo nima težav, ta je mešanega tipa, je tudi takšno kožo potrebno skrbno negovati, podobno kot pri ženskah. Tako so mu svetovali tudi, naj si kožo po vsakem britju namaže z losionom in kremo.
Jani se je odločil, da bo v zimskih dneh ohranil daljše lase. Glede na strukturo in dolžino las mu je frizer Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka preoblikoval zadnji in stranske dele, zgornjo dolžino mu je pustil rasti. Za popestritev sta izbrala dve niansi pramenov, svetlo blond in temno rjavo. S peno ali gelom za kodre bo Jani poudaril naraven videz.
Vizažistka Minka Feguš je na obraz nanesla puder v prahu in kremi, da je dobila enakomer-
KOLEKTIV SALONA
njosKo m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v decembru 3
no polt. To pa je tudi vse, kar je naredila za Janijev make up; s tem je namreč obraz naredila primeren za fotografiranje.
„Pri Janiju, ki je po duši očitno umetnik, sem se odločila, da ga odenem v športno-ele-gantni stil za prihajajoče hladne dni. Ker se je, kot je rekel sam, prijavil iz čiste radovednosti, sem tudi sama skušala v trgovini Mura, kjer sem izbirala oblačila, biti zelo radovedna.
Prvo, kar sem iskala, so bile barve. Tu mislim na vse razen črne sive, bele in rjave. Ni mi bilo pomembno, kateri kos oblačila bo žarel v svoji polni topli barvi, trudila sem se le, da ga najdem. Delo je bilo kar težko, saj razen kravat drugi kosi moških oblači niso ravno razkošni v svojih barvni paleti. Toda vseeno je na stojalu zaža-rela srajca v topli rdeči barvi. K njej sem izbrala še črno majico s kratkimi rokavi, sive športno-elegantne hlače in kratek plašč antracitne barve. Jani je oblekel črno majico s kratkimi rokavi, ki mu nadomesti spodnjo majico, preko nje pa rdečo srajco, ki je lahko ležerno odpeta in sega
Foto: Črtomir Goznik
Jani v oblačilih iz Mure in trendovskem šalu iz Elkroja, čevlji pa so iz Alpine.
preko hlač. Zelo hitro si lahko Jani omisli tudi kravato, srajco zatakne za hlače in že je dosti bolj resen ter pripravljen za kakšno resnejšo debato. Hlače in plašč v svojih sivo črnih odtenkih nakazujejo, da je zima blizu in da se bo večina počasi začela odevati v temne barve. Sicer pa je za športno-elegantni stil pri moških že veliko, če so malce drznejši pri izbiri barv srajce, majice ali kravate, in se ne ustavijo pri beli srajci. K tem oblačilom sodi tudi kakšen šal, ki je
Sl. Bistrica • V katoliškem vrtcu Blaže in Nežica
Adventni čas je tu ...
Adventni čas nam prinaša troje pomembnih stvari: ob njegovem prihodu razmišljamo o preteklosti in se vživimo v čas, ko so ljudje pričakovali Odrešenika. Hkrati živimo v sedanjosti in z roko v roki hodimo s Stvarnikom, ki nas na poti vodi in nam jo razsvetljuje.
Prisotne smo z Božično zgodbo ganili in poudarili globlji pomen božiča, ki omehča še tako trdo srce. Želeli smo preseči sodobni skomercializiran vidik tega veličastnega praznika, ki naj ne predstavlja tekanja po trgovskih centrih in oziranja po
vabljivih, a nekoristnih darilih. Namesto tega so naši otroci s svečami, ki nas simbolno spremljajo od krsta pa do zadnje poti, pokazali pravi pomen predbožičnega časa. Prva je predstavljala Pričakovanje, druga Hrepenenje, tretja Veselje in zadnja Rojstvo. Krog se je izpolnil z molitvijo Sveti angel. Med prisotne smo vnesli mir in spoštovanje do tega praznika, ki naj bi v nas vnašal predvsem mir, samozavedanje in tiho spoštovanje do Njega.
K toplemu in prijetnemu ozračju so doprinesle tudi adven-tne pesmi pevskega
Foto: Arhiv vrtca
zbora, otroci, ki obiskujejo angleški tečaj, pa so nam božič predstavili še v tujem jeziku.
Polni prijetnih vtisov pa se nismo razšli. Sledila je namreč adventna delavnica, na kateri smo izdelovali venčke. Izpod pridnih rok so nastajali čudoviti izdelki, ki bodo ozaljšali marsikateri dom. Da pa bodo lepa in posebna tudi božična drevesa, smo izdelali okraske iz slanega testa. Pozabili pa nismo tudi na naše najbližje, na katere se bomo spomnili z voščilnicami, katerim smo prav tako namenili veliko truda in domišljije. Zagotovo se jih bodo prejemniki razveselili, misel na to pa nas je grela in tudi nas napolnila s srečo.
Mihela Ekart
prav tako lahko eden od kosov oblačil, ki s svojim barvnim kontrastom da posamezniku kanček drugačnosti, drznosti. Šal v vzorcu in barvah škotskega kara je iz trgovine Elkroj.
Čeprav zaenkrat moški še ne nosijo krila, ki bi odkrilo vso lepoto čevlja, vseeno ni odveč, da se da poudarek tudi izbiri obuvala. Tokrat so sivo-črni čevlji tista pika na i, ki dajo dodano vrednost celostni podobi. Čevlji so iz trgovine Alpina.
Jani naj si večkrat dovoli oditi v športno-elegantno smer, kljub temu da načeloma za umetnike velja, da ponavadi na oblačila ne dajo velikega poudarka ali pa so le-ta zelo ekstremna," je Janijevo preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic je bil Jani deležen delne masaže telesa oziroma hrbta. Masaža je priporočljiva za vsako osebo, še posebej pa za osebe, ki imajo težave s hrbtenico, bolečinami nog, mišic in podobno, nastalih zaradi prekomernega sedenja, dela za računalnikom, raznih poškodb. Pri masaži hrbta se zmasirajo mišice vratu, ramen, nadlahti, hrbta do trtice in kolka. Mišice pogladimo, otre-mo, segrejemo, pregnetemo, sklepe s hitrimi gibi segrejemo, mišice izžamemo. Masaža blagodejno vpliva na počutje, sprošča in hkrati osvežuje, napolni z novo energijo. Masira se z eteričnimi olji, ki so različnih vonjev. Na ljudi lahko vplivajo sprošču-joče, lahko pa se uporabijo tudi olja, ki delujejo protibolečinsko. Za ljudi z bolečinami v mišicah so priporočljive redne masaže, brez zdravstvenih težav so pa priporočljive za redno sprostitev, pravi kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Od tod in tam
Podlehnik • Adventni venec velikan
Člani Turističnega društva s predsednikom Milanom Vidovičem so v soboto pri Novi cerkvi s skupnimi močmi izdelali adventni venec - velikan in adventne venčke za tri tamkajšnje cerkve. V nedeljo pri pozni maši jih je p. Janko Gašparič blagoslovil. Vsako nedeljo bomo prižigali več svečk, saj je to čas, ko premišljujemo o tem, kako živimo ali pustimo, da kdo vstopi v naša srca in življenja, je čas novih sklepov in dejanj. Torej je z vsako novo svečko vsako novo nedeljo pred božičem več luči v naših domovih in srcih.
Zdenka Golub
Podlehnik • TD nastopilo v Kranju
25. novembra se je TD Podlehnik v Mercator-jevem centru v Kranju udeležilo predstavitve kmečkih opravil. Nastopili so še TD Lovrenc Raka, TD Ajda,Pragersko, TD Selnica ob Dravi in Etnološko društvo Hmeljarska vas Šempeter. Vsa društva so pripravila bogat program kmečkih opravil, ki so značilna za posamezne kraje. Prav tako so vsi predstavili tudi kulinariko svojih domačih občin. Člani TD Podlehnik so se predstavili z luščenjem koruze in fižola, pekoe kruha, kolinami, izdelavo rož iz papirja, predstavili so lik haloškega koranta, ljudski godci Haloški veseljaki so zaigrali ljudske veže, ljudske pevke pa so domači kraj predstavile z izvirno ljudsko pesmijo. Na stojnicah so ponujali haloško vino, girpo ter suho mesne dobrote na domačem kruhu iz krušne peči.
Zdenka Golub
Ptuj • Pomurski gostinci v Ptujski kleti
Zasebni gostinci in njihovi zaposleni delavci iz Prekmurja in Prlekije so si minuli ponedeljek ogledali obe vinski kleti na Ptuju - najstarejšo v Sloveniji, ki se ponaša že z domala 800-letno tradicijo kletarstva, in nove prostore z najsodobnejšo tehnologijo in proizvodnjo vina, ki je po svoji kakovosti znana daleč naokoli. Predstavniki kleti so obiskovalce seznanili z vsemi sortami vina. Še zlasti se ponašajo z vini pullus, ki še niso dopolnila enega leta starosti, pa so že prejela dva naziva svetovnih šampio-nov in naziv nacionalnega šampiona. Tudi neizbežna pokušnja vin, ki je sledila ogledu obeh kleti, je bila v znamenju te vse bolj prodirajoče blagovne znamke Ptujske kleti.
NŠ
Foto: ZG
Foto: ZG
Kidričevo • Avtohiša Hvalec praznuje
Četrt stoletja uspešnega družinskega podjetja
V teh dneh mineva 25 let, odkar je v Kidričevem pričelo poslovati družinsko podjetje Avtohiša Hvalec. 22-članski kolektiv pomemben delovni jubilej praznuje delavno, za svoje kupce pa so pripravili vrsto ugodnosti ob nakupu vozil iz programov Opel in Chevrolet.
Kot je povedal lastnik in direktor tega uspešnega družinskega podjetja Marjan Hvalec, se začetkov in delovnih dosežkov Avtohiše Hvalec s ponosom spominjajo. Njihova zgodba o uspehu se je pričela leta 1962, ko je njegov oče Franc Hvalec odšel za boljšim kosom kruha na delo v Nemčijo. Naključje je hotelo, da se je zaposlil kot mehanik v Opel servisu v Porcheimu pri Stuttgartu. Dve leti za tem je v Nemčijo odšla še mama Lizika, leta 1968 pa sta za njima odšla še sinova, dvojčka Marjan in Franc Hvalec. Skrben in delaven oče ju je očitno že tedaj „programiral" za poklic mehanika, saj sta oba sinova pridno obiskovala vajeniško šolo in ob očetu nabirala izkušnje za ta poklic.
Tako je vsa družina daleč od rojstnega kraja pridno delala ter varčevala denar, kajti očetova velika želja je bila, da bi si v Kidričevem zgradil
svojo hišo in ob njej mehanično delavnico. Ta želja se mu je pričela uresničevati leta 1974, ko so na zemljišču ob Lovrenški cesti v Kidričevem pričeli graditi. To je bil velik zalogaj za vso družin, saj so skupaj z novo hišo gradili tudi prostore za svojo prvo mehanično delavnico. Ker so želeli delavnico opremiti z vso sodobno opremo, so celotno investicijo končali šele leta 1983, ko se je vsa družina vrnila v domovino in se vselila v novo hišo. Še isto leto, novembra 1983, so slovesno odprli svoj prvi Opel servis, v njem pa sta poleg očeta in obeh sinov dobila zaposlitev še dva mehanika, tako da jih je bilo skupaj pet.
S pridnim delom in kvalitetnimi storitvami so dosegli, da se je družinsko podjetje kmalu pričelo širiti, tako da so zaradi povečanega obsega dela morali zaposliti še nekaj dodatnih delavcev. Ob Opel servisu so kmalu dogradili
še avtomehanično in avto-kleparsko delavnico ter novo trgovino z avtomaterialom in ob deseti obletnici, leta 1993, ko je kolektiv družinskega podjetja šel že 10 članov, vse skupaj svečano predali namenu.
A razvojna prizadevanja celotnega kolektiva so rodila nove sadove, saj so v drugem desetletju svojo dejavnost še naprej širili, dograjevali pa so tudi poslovne prostore ter zgradili nov sodoben avto-salon z gostinskim lokalom Opel bar, ki so ju svečano odprli leta 2003, ob dvajsetletnici družinskega podjetja. Tedaj so svojo dejavnost obogatili s pridobitvijo koncesije za direktnega uvoznika, prodajo in servis vozil iz programa Opel. Avto hiša Hvalec, ki je štela že 18 zaposlenih, pa od tedaj posluje popolnoma samostojno.
V želji po napredku in nadaljnjemu razvoju so leta 2006 Ob Dravi 3a v Ptuju od-
prli nove prodajno-servisne prostore za vozila ameriške znamke Chevrolet, postali pa so tudi direktni uvoznik teh vozil za Slovenijo. Danes, 25 let pozneje, je v kolektivu družinskega podjetja Avtohiša Hvalec zaposlenih že 22 oseb. Poleg očeta Marjana in matere Durdice, ki skrbita za poslovno in finančno plat poslovanja, sta namreč redno zaposlena še dva sinova: starejši sin Robert vodi prodajo vozil, njegov mlajši brat Manuel pa se je specializiral za prodajo rezervnih delov in servisiranje vozil.
Ob 25-letnici poslovanja so vsi skupaj ponosni na uspehe, ki so jih dosegli s skupnimi močmi in vestnim delom. In njihovi rezultati so opazni, saj prodajo letno od 200 do 300 vozil iz programa Opel ter okoli 100 vozil iz programa Chevrolet. Uspešno pa prodajajo tudi rabljena vozila vseh znamk ter opravljajo vse servisne, avtokleparske in av-
toličarske storitve, za kar svoje delavce redno izobražujejo v matičnih firmah Opel in General Motors.
Četrt stoletja obstoja in uspešnega poslovanja bodo letos proslavili predvsem delavno, poskrbeli pa so za svoje zveste stranke in bodoče kupce, saj so ob obletnici pripravili izredne ugodnosti ob nakupu vseh vozil iz pro-
Več organizatorjev, med njimi bosta vsebino ponudila Zavod za kulturo in turistična društva, ki so združena pod okrilje Turistične zveze Slovenska Bistrica, sicer pa sodelujejo še Razvojno-infor-macijski center, ObčinaSlo-venska Bistrica s finančnim prispevkom in Komunala, se bo v hiškah pod lipo predstavilo z različnimi izdelki veliko število sodelujočih. Organizatorji so k sodelovanju povabili tudi različne mojstre domače in umetne obrti, na voljo bodo izdelki različnih etnoloških delavnic, pa tudi ustvarjati bo mogoče.
Zavod za kulturo je prevzel organizacijo bolšjega sejma, na voljo bodo izdelki iz grajske trgovine, knjige, ki so jih v preteklosti natisnili pod okriljem zavoda, na ogled bo lectarija lectarja Pergerja iz Slovenj Gladcav, varuška Nana pa bo otroke popeljala po grajskih salonih.
Prireditve na grajskem
grama Opel in Chevrolet. Več o njihovem poslovanju in posameznih programih lahko najdete na spletnem naslovu avtohisa-hvalec.si, naslov elektronske pošte za vozila iz program Opel je avtohisa. hvalec@siol.net, za vozila iz programa Chevrolet pa av-tohisa.hvalec.chevrolet@ siol.net, veseli vas bodo.
M. Ozmec
dvorišču se bodo pričele vsak dan ob 16. uri. Tako so se včeraj predstavili ljudski pevci DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, danes se bodo Vaberški fantje KUD Šmartno na Pohorju in Folklorno društvo Košuta iz Poljčan, v soboto člani folklornega društva Otona Župančiča, ljudski pevci in ljudski godci s Tinja, v nedeljo člani godbe na pihala s Spodnje Polskave, v ponedeljek Venčeseljske pevke KUD Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnice, v torek moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava, v sredo pa bo zunanji kulturni program zaključil mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha s Črešnjevca.
Na grajskem dvorišču se bodo verjetno mnogi preizkusili v vožnji s starinskimi kolesi, otroke bo razveseljeval stari vrtiljak - karusel, prisotne pa bo zabaval tudi lajnar.
Nataša Pogorevc

V kolektivu družinskega podjetja Avtohiša Hvalec je ob 25-letnici poslovanja že 22 zaposlenih.

Poleg izredno ugodnih cen vozil Opel vam nudimo še:
financiranje brez pologa,
do 60 % prihranka pri avtomobilskih zavarovanjih ali brezplačno kasko zavarovanje,
do 40 % prihranka ob nakupu zimskih pnevmatik in platišč terbrezplačno menjavo pnevmatik.
Pohitite - ponudba velja le do konca tega leta.
Vaš Opel trgovec:
Avtohiša Hvalec
Lovrenška cesta 3, Kidričevo tel.: 02 7963333
Ponudba velja za fizične osebe. Trgovci z vozili Opel si pridržujejo pravico zavrnitve tovrstnega
načina financiranja.
Slovenska Bistrica
Praznično mesto
Vsako leto se največ prireditev v Slovenski Bistrici v decembru zvrsti proti koncu meseca, zato je mesto kar klicalo po prireditvah, ki kažejo praznično vzdušje ves mesec. Letošnje prireditve »Praznično grajsko mesto« bodo organizirali kar pod vsako leto lepo okrašeno grajsko lipo, ki bo pod okrilje svojih vej sprejela še dvajset hišic ter starinski vrtiljak -karusel. Praznično grajsko mesto bo odprto od 4. do 10. decembra od 16. do 21. ure.
VL Ozmec
Knjiga meseca
Berta Bojetu:
Filio ni doma
»Pred neko hišo so se zbirali dečki, kakih deset jih je bilo. Med njimi ni bilo moškega, en sam je kazal prve znake pokončnosti, neke moške nadutosti, oblasti. Zabavala sem se, ko sem jih gledala, kako se razvrščajo, prerivajo in čakajo drug drugega. Bili so lepi v belih ovratnikih; kakor zapoznele ptice so se mi zdeli sami. Stopila bi k njim in jih objela.«
Tako je na nekem mestu v svojem osrednjem romanu Filio ni doma zapisala pisateljica Berta Bojetu; osrednjem znotraj njenega opusa, pa tudi širše, v slovenskem prostoru.
Pa se najprej na kratko sprehodimo po zgodbi romana. Poglavitno vlogo v romanu imajo otroci, ki jih avtorica raz-dela v psihološkem in sociološkem smislu, vendar to napravi v izvenčasovnih, včasih imamo občutek, da tudi izven-prostorskih okvirjih.
Rdeča nit vsega je zaprtost. Skupnost, ki je zaprta, ki jo obvladujejo sebi lastni principi, vse, kar od tega odstopa, pa je nesprejemljivo. Kot tudi sicer v družbi; iz več razlogov
-	najprej zaradi nevarnih sprememb in možnosti rušenja ustaljenega, drugič zaradi dejstva, da se lahko izkaže, kako je obstoječi sistem neustrezen, kako bi lahko bilo bolje in drugače ... vendar ne za oblast, torej tiste, ki držijo vse niti v svojih rokah.
Vse, kar je nepredvidljivo, spontano, vse, kar ni premišljeno do zadnje punčice, je nevarno, nedovoljeno in kar se da naglo zatrto. Kako zaprt sistem je to, nam pokaže deset koz-mičnih zapovedi, ki so ironična analogija z desetimi božjimi zapovedmi (pravzaprav je celoten roman predvsem alegoričen), ko pisateljica zapiše: »Kate sem in v Gornjem mestu odločam jaz. Ne vem, od kod si, toda deset kozmičnih zapovedi poznaš. Tu jih boš upoštevala še sedem... Prvič, ne hodi po nepotrebnem iz hiše, drugič, v Spodnje mesto ne smeš, do Dirane da, tam dobiš vse, kar na otoku potrebuješ. Tretjič, ne hodi v druge hiše, tudi otroka ne, četrtič, ne zbiraj se z drugimi, nikoli ne smete biti skupina, petič, ne išči stika z moškimi, ne pred cerkvijo in ne ob Dirani, šestič, po otoku ne hodi, ženske imajo delo v mestu, sedmič, ponoči ne sme goreti luč, razen ob bolezni . «
Svet številnih zapovedi in prepovedi, česa ne smeš, kaj lahko. Sistemi, ki so aktualni skozi celotno človeško zgodovino, in priznati moramo, da tudi danes. Kajti človek je bitje dvojnosti - svobodo »ljubi« in jo »potrebuje« ali vsaj navidezni občutek le-te, v resnici pa želi nevidno palico, ki zamahuje nad njim in ga vodi skozi ustaljene tokove življenja.
Zgodba romana se prične na slikarski razstavi, kjer Filio sreča neznanca in se z njegovo pomočjo vrne v preteklost. Tam se odpravi na obisk k bolni stari materi, na otok, s katerega je pred šestnajstimi leti zbežala na celino. Od tod naprej se vrti pretresljivi film o njenem odraščanju in trpljenju. Tudi hrepenenju. Saj je to predvsem roman hrepenenja
-	po bolj odprtem, manj zatohlem času in prostoru.
Ženska je na otoku skoraj materializirana. Moški jo obvladajo in izkoriščajo. Filio je morala tako noč za nočjo sprejemati neznance, ki so jo čustveno in seksualno izrabljali. Dokler ni neke noči prišel neznanec, s katerim se je ponovno srečala na že omenjeni slikarski razstavi.
Zgodba, ki teče po principu krožnice, ki se tako nikjer prav ne začne in nikjer ne konča, je tudi naša zgodba. V trenutku, ko ugotovimo, da je življenje precejšnja uganka. Pravzaprav odgovor na uganko, kajti uganko je potrebno najprej še napisati. In košček le-te je morda tudi roman Filio ni doma, ki se - kot mnogi romani tega sveta - ukvarja z zelo privlačno temo: meja med svobodo in nesvobodo.
A je to tudi roman, ki je ob zahtevni temi privlačen za branje. Ob sicer kompleksnih literarnih idejah je to tudi roman o ženski in moškem, o njunem večnem približevanju in oddaljevanju.
In tudi kam na pesek ali kamenje ob morje si lahko ta nekoliko »težji« roman odnesete. Lepo je namreč drseti z očmi po vrsticah, ki pišejo o ujetosti, in se nato svobodno zazreti v morje, ki se (ne) konča tam, nekje, kdo ve, kje ...
David Bedrač
Literarno kolo (65) • Cvetko Golar - 2
Lovec s prenosnim računalnikom
Med pesniškimi zbirkami Cvetka Golarja, ki jih je napisal za odrasle, je potrebno omeniti Pisano polje iz leta 1910, Rožni grm iz leta 1919, Poletno klasje iz leta 1923 ter zbirki Njiva zori in Jasne livade z letnicama 1927 in 1959.
Preden zapišemo kaj o pesniški zbirki Pisano polje, je potrebno poudariti, da se boste za to, da boste dobili dela Cvetka Golarja, morali kar pošteno namučiti. Knjige so teže dosegljive, mnogih v knjižnicah ni, pa še te so redko v prostem dostopu. Razlog je v tem, da so to knjige starejšega datuma - mnoge v že prav slabem fizičnem stanju.
A med starimi, porjavelimi listi ne moremo mimo za Cvetka Golarja tako zelo značilne metafore polja in žitnega klasa na njem. Zveza obojega je namreč lep prikaz človeka (žitni klas) kot občutljivega individualnega bitja in (polje, polno klasov) človeka, ki »pripada« množici.
Zakaj sploh toliko misli o razmerju enega s samim seboj in enega z mnogimi?
Ker je prav to odmikanje v samoto in edinost oz. staplja-nje v kolektiv na drugi strani najbolj karakteristična poteza Golarjeve poezije za odrasle. Lirski subjekt kot plesalec na velikem plesišču življenja išče, kam in kako. Kot vsi mi, ki v določenih trenutkih še kako želimo tišino in osamo, spet drugič plešemo bolj ali manj ubrano z ostalimi plesalci tega sveta.
Polje je torej posplošeno in poenostavljeno rečeno življenje, v katerem so ljubezni
(Bela, rdeča je gredica / soln-ce z zlatom jo rosi - / in kot jasen dih čez lica / tiha radost plameni. // Oj ti dekle, roža moja, / svoje mi srce odpri - / ni brez tebe mi pokoja, / daj mi lesk svojih oči!, pesem Dekla med rožami), so žalosti (Ne šumi, klasje, ne šumi, / in, solnce zlato, ne sij, / oj, polje jasno, ne vriskaj / veselih si melodij! // Na moji njivi je trnje, / gomile tam se vrste -/ sem ne zaide škrjanec, / ne žarki jasnega dne., pesem Ne šumi, klasje!), so utrinki iz narave (Gora zadivljena, lesi blesteči . / Solnce se dviga iz morskih poljan - / z zlatimi uzdami, z vihro v kolesih / vozi se v zarji na jutranjo plan., iz pesmi Jutro), so hre-
penenja (Žarki poslednji zla-tijo še vas, / predno solnce zapade - / radost poslednja jasni nam obraz, / predno ugasnejo nade. // Zlati zazo-rel na njivi je klas, / trata je pokošena - / kdaj že zatonil je setve nam čas - /joka mladost izgubljena. - pesem Zaton) in so umiranja (V planem grob izkopljite mi, / poljskih rož vanj vrzite mi, / ko bo zarja zlatila nebo, / žvrgolel moj škrjanček sladko. - iz pesmi Grob na polju).
Ko govorimo o ustvarjanju Cvetka Golarja, pa se moramo obleči še v drugi dve literarni obleki, saj ne moremo mimo dejstva, da je pisal tudi prozo in dramatiko. Med prvimi je vredno omeniti deli Kmečke povesti in Pastirjeva nevesta, ko pa trčimo v dramatiko, pa je vsekakor najbolj značilna komedija Vdova Rošlinka, ki je izšla v zbirki Klasje, v Ljubljani leta 1925.
Toda preden obiščemo to nenavadno komedijo in njeno glavno junakinjo Rošlinko, še nekaj besed o jeziku, za katerega lahko iščemo skupne poteze ne glede na to, za katero literarno zvrst gre.
Sodobnega bralca bo gotovo nekoliko »odbila« koncentracija starinskih besed, še zlasti takih, ki so skozi jezikovni razvoj doživele številne spremembe oz tistih, ki jih v današnji slovenščini ni več.
Izrazito kopičenje tovrstnih besed, ki se mešajo tudi z nekaterimi primesmi pogovornega in narečnega jezika, je prav v komediji v treh dejanjih Vdova Rošlinka. Vzrokov za to je več, vsaj dva še posebej »štr-
lita« ven: najprej jezik časa in prostora, v katerem je avtor živel, poglavitni vzrok pa je tudi avtorjeva odločitev, da se kot magnetofonski trak približa ljudem in »posname« njihovo govorico, ki je - kot vemo -največkrat zelo daleč od »teoretične« slovenščine knjig, slovarjev in slovnic.
Glavna dramska oseba v komediji je vdova Rošlinka, po kateri nosi ta tudi naslov. Vdova pa je uvodoma opisana takole: »45 letna, košata, bahava, gorenjska kmetica. Žalno oblečena, na glavi črn robec s temno rdečimi rožami, črn predpasnik, modro široko nabrano krilo. V drugem dejanju, ko pride gologlava, ima v ušesih velike zlate uhane, ki jih je bila odložila ob moževi smrti. Dela se mlado, gibčno in oponaša dekliške kretnje.«
Že opis sam po sebi je smešen; zamislimo si to prvo podobo z ruto in potem njen kontrast z velikimi zlatimi uhani.
Ob vdovi je avtor podrobneje opisal še Manico: »20 letno dekle. Črno oblečena. Lahko je nekoliko pegasta, a da je ne kazi. Gorenjke sploh pravijo, da ni lepa, katera ni za spoznanje pegasta.«
In ob Rošlinki in Manici se pojavijo v igri še Tončka, Rož-manov Janez, Balantač, Jerne-jec, Gašpar, Tomažin, Blažon in Tinče; značilna imena, ki skrivajo v sebi tudi karakterno tipologijo oseb v dramatiki tistega časa - navihano, radoživo dekle, vaški zapitež, surov kmet, bahač itd.
Kmečki svet je Golarja nasploh zelo zanimal, tudi v prozi, a je potrebno brez večjih pričakovanj pristopiti k njegovim besedilom. Tako se komedija Vdova Rošlinka precej oddalji od prvotnega namena, zlasti žanrska označitev je tukaj - s stališča sodobnega bralca (ali gledalca) - problematična. Z izginotjem določenih običajev in zakonitosti, po katerih so na vasi živeli, je namreč tudi komičnost iz teh starih besedil izparela. Če to komedijo beremo brez določenega zgodovinskega
vedenja, če časa, v katerem zgodba teče, ne poznamo vsaj malo, bomo prej nesrečni kot nasmejani in veseli. A če vse našteto upoštevamo, se pred nami odvijajo zabavne vaške slike, ki jih slikajo odnosi med ljudmi. Čeprav so ti na vasi, daleč od današnje tehnicistične in urbane, betonske družbe, so še vedno en sam klobčič odnosov, ki so - če bolje premislimo - tudi v resničnem svetu in življenju včasih naravnost smešni.
Tudi v Vdovi Rošlinki se klobčič odvija in zavija, poglavitna sila, ki drži klobčič v rokah, pa je seveda v literaturi večno opevan in raziskovan odnos med moškim in žensko, ki zaradi bioloških, psiholoških in številnih drugih razlik prideta pogosto po nepotrebnem na nasprotna bregova. In potem moški netijo jezo v sebi in ženske praviloma neekonomično sipljejo besede. Če na delo pogledamo s tega zornega kota, potem pa utegne postati zanimivo tudi za današnjega bralca, pa četudi je knjiga že precej stara, jezikovno oddaljena in je svet, o katerem pripovedujejo besede v njej, že del zgodovine.
A nanjo lahko pogledamo tudi kot na del velike biblije odnosov, v kateri pravzaprav ni prostorskih in časovnih komponent - moški je še vedno lovec (danes namesto z lokom in sulico s prenosnim računalnikom in z mobilni-kom), ženske pa so še vedno nabiralke (danes z nakupovalnimi vozički v velikih trgovskih centrih).
Naj vas torej ne odbije zunanja podoba knjig, ki so nekoliko blede. Vzemite kdaj kakšno knjigo Cvetka Golarja, ki ga je usoda pripeljala v Ljutomer, kjer je živel in ustvaril večino svojih del za otroke in odrasle.
Ljutomer pa je pomemben še zaradi nečesa. Tu, v Ljutomeru, se namreč začenja še ena zgodba Golarjev, zgodba Cvetkovega sina Manka, prav tako znanega slovenskega literarnega ustvarjalca .
David Bedrač
Literarni dvojčki - 22
Drobno je in ogromno tudi
(Maurer-Kačič)
Še ena pesnica je bila, ki jo s pesmijo Maurerjeve povezuje več stvari - Mila Kačič; najprej to, da se je v življenju preizkusila v mnogih vlogah, še najbolj jo poznamo po njenem gledališkem in filmskem delu, saj je bila odlična igralka.
Da je bila nadarjena tudi za pisanje, je postalo znano mnogo kasneje. A je po tihem neumorno pisala. V oddaji o velikih osebnostih malega ekrana je Štefka Drolčeva o njej povedala, kako je za vsako priložnost kaj napisala, kako je mimogrede zavihtela
svojo umetniško roko in spisala te in one vrstice.
Z Maurerjevo pa jo povezuje tudi navidezna pesniška skromnost. Umirjen zven in tok besed, ki drsijo mirno, kot bi se z vsemi silami tega sveta že zdavnaj pomirile in sprijaznile.
A kot pri Maurerjevi gre tudi pri Kačičevi za nemir znotraj miru, za glas znotraj molka, za veter znotraj sveta brez najmanjše sapice.
Kačičeva, ki se je rodila v Ljubljani in tam leta 2000 tudi umrla, je po drugi svetovni vojni obiskovala Akade-
mijo za igralsko umetnost, od leta 1945 pa vse do 1970 pa je bila tudi članica ljubljanske Drame.
»To je bila le tvoja misel, / ki je priromala do mene / in tiho mi odpoljubila / vse moje solze zadušene,« je zapisala pesnica v pesmi Vasovalec.
Njene pesmi so prav tako kot pri Neži zmes teme in svetlobe. Pesem ni nikoli samo vesela in nikoli samo žalostna in tudi zanjo je največji čudež življenje, ki kljubuje smrti: »Ni smrt tisto, kar nas loči, / in življenje ni, kar druži nas. /
So vezi močnejše. Brez pomena / zanje so razdalje, kraj in čas. // Vekovečna dragih je bližina. / Smrt je le združitve navečer. /Zemlja skupno je pribežališče / in poslednji cilj vseh nas je mir.«
Takšna je Mila Kačič tudi bila. Če se je spomnimo v enem od njenih televizijskih portretov, ko je sedela ob morju, na klopi. Kot Neža je bila tudi ona izpovedovalka trpkega in sladkega hkrati.
In potem se lahko kot bralci poigravamo - katere od njunih pesmi so drobnejše, manjše, skromnejše, kajti pri eni in drugi je to le navidezna past, ki bralca potegne v razkošje življenja in smrti.
David Bedrač
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
AKCIJSKE CENE V NOVEM LETU! Izdelava vseh vrst izolacijskih fasad različnih debelin po akcijskih cenah. Če sklenete pogodbo do 31. 12. 2008, si zagotovite še dodatni NOVOLETNI POPUST IN MOŽNOST KREDITIRANJA. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35a, Ptuj. Tel.: 02/788 59 60, GSM 041/834 860, 041/678 803.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/D, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
EKSPRES POPRAVILA OBLAČIL. Milena De Viktory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj. Telefon 051 413 354.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 -356.
PRODAM čredo ovc s 16 ovcami , ovnom in mladiči. Tel. 041 830 137.
PRODAJAMO domače piščance, bele, težke do 3 kg. Tel. 688 19 11 ali 051 215 245.
PRODAM kravo za zakol. Tel. 040 892 608.
PRODAM pet brejih ovac, po 60 € za kos. Tel. 041 223 389.
PRODAM vino modra frankinja in sovinjon, neustekleničeno, po 1,10 € buteljke in litrske po 1,30 €. Inf. na tel. 041 398 979.
NJIVE vzamem v najem na območju bivše KS Cirkovce. Tel. 041 758 020.
PRODAM bikca in teličko za nadaljnjo rejo. Tel. 041 388 213.
PRODAM drva, nasekana, z dostavo. Tel. 041 532 064.
PRODAM sod Creina, 1800 l. Tel. 031 222 887.
PRODAM bikca in kravo s teletom ali brez. Tel. 041 288 063.
PRODAM svinjo domače reje, težko cca 170-180 kg. Tel. 766 46 61.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug. Tel. 031 416 412. PRODAM piščance domače reje. Telefon 040 644 615.
UGODNO PRODAM ovčke s pašnikom ali dam v najem. Telefon 041 804 655.
PRODAM prašiče domače reje, 200 kg. Telefon 02 753 30 51.
PRODAM telico, brejo, v devetem mesecu. Telefon 769 39 41.
PRODAM bikca, težkega 125 kg, si-mentalca. Telefon 031 833 974.
KUPIM teličko, simentalko, za nadaljnjo rejo, težko cca 130 kg. Tel. 031/623-038.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio 1,5 DCI s popolno opremo, 5 vrat, l. 2004, 65.000 km, cena 7.400 €, in renault senic, letnik 97, prevoženih 91.000 km, cena 3.500 €, oba avtomobila sta vzorno ohranjena, sem prvi lastnik, prodaja brez posrednika. Tel. 040 598 282, proti večeru.
PRODAM GOLF 5, l. 2004, 1,9 TDI, plave barve, registriran. Tel. 031 416 412
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
ZAMUŠANI, vinograd na parceli 1460 m2, z možnostjo gradnje vinske kleti ali vikenda na lepi razgledni točki prodamo, cena 5.300 €. Tel. 041 245 054.
PRODAM DVE hiši v Krčevini pri Vur-bergu, starejša kmečka hiša, 80 m2, obnovljena, 5 a dvorišča, in novejša 1990, pritlična, 160 m2, potrebna obnove zaradi požara, cena za vsako je 49.000,00 €. Inf. na 041 418 236.
PRODAM enosobno stanovanje v bloku na Ptuju. Tel. 031 498 050.
PO UGODNI CENI PRODAM dvo-stanovanjsko hišo. Telefon 041 424 567.
DELO
ZA POMOČ pri dostavi blaga doma in v tujini iščem mlajšega upokojenca. Pogoj: dobra fizična kondicija, pogovorno znanje nemškega jezika, izpit B-kategorije. Tel. 031 530 065.
IŠČEMO DELAVCE za strežbo pijač ter pripravo hitre hrane. Okrepčevalnica Hamburger Hill, Osojnikova cesta, Ptuj. Klavdija Perko, s. p. Tel. 031 305 658.
IŠČEMO dekle - zaželena je absolventka - za varstvo 8-letnega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Tel. 031 404 489.
BELA TEHNIKA
PRODAM 250-l zamrzovalno omaro s šestimi predali, malo rabljeno. Tel. 777 15 91.
PRODAM gostinsko hladilno komoro 500 l, jeklenke CO2, 500-l pivski sod, nerjaveč, zelo ugodno. Tel. 041 245 054.
PRODAM platišča za avto znamke Michelin M + S 185/70 R 14. Telefon 041 824 577.
KUPIM kovinski rezervoar za gorivo za motor Akme od Gorenje Muta. Telefon 051 376 732.
IŠČEM baskitarista za igranje v due-tu. Vaje pri meni doma. Imam ozvočenje. Telefon 041 881 189 ali 751 45 51, popoldan.
RADIOPTUJ
89,8°98,E°I04;3
Bvinski in hipotekarni I
zmm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Prireditvenik
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.a.o, Zagrebška 20, Maribor

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare pez figurice, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 42 9 376.
PRODAM skoraj novo sedežno z dvema foteljema po simbolični ceni. Tel. 051 202 740.
PRODAM kuhinjski štedilnik na trdo gorivo. Tel. 031 219 184.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Roletarstvo Arn us
PVC okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata

Ivan Arnuš, s,p, | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si | ¡nfo@roletarstvo-arnus.si
DOM-STANOVANJE
66-LETNI upokojenec, nekadilec, ne-alkoholik in sladkorni bolnik, vzame v najem novejše eno- ali dvosobno stanovanje za nedoločen čas v Ptuju. Franc Vrbnjak, tel. 0041 79-523 5520.
ODDAM stanovanje za dva delavca. Tel. 031 219 184.
NEPREMIČNINE
HIŠO v okolici Ptuja prodam, parcela 15 a, 156 m2 st. pov., letnik 03, cena 105.000 €. Tel. 051 848 241.
PRODAM enosobno stanovanje na Rimski ploščadi na Ptuju. Informacije na tel. 051 697 900.
STANOVANJE, 1,5-sobno, na Ptuju prodam, 45 m2, 3. nad., l. 87, cena 54.000 €. Tel. 02 777 74 81 - zve-
HIŠO, poslovno-stanovanjsko, v Ptuju prodam, l. 83, parcela 9 a, 155 m2, cena 159.000 €. Tel. 02 620 97 67.
V NAJEM ODDAM več parkirišč v parkirnih hišah pod pošto (Vodnikova ulica) in med rdečimi bloki in trgovino Spar (Ulica 25. maja) ter pisarniški prostor v Miklošičeve ulici 3, vse na Ptuju. Milan Hebar, s. p., GSM 041 325 925.
VIR PRI Zadru, parcelo z začeto gradnjo, s hišno številko, prva vrsta od morja, v lepem urejenem naselju prodam. Tel. 041 245 054.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CHEVROLET AVEO 1,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDCIGHIA	2005	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	1998	5.890,00	AVT. KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 307 CC 2,0 SPORT	2004	12.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT	2004	9.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ1,3	2005	6.720,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01,816V	2003	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	15.200,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
SKODA RABIA COMBI LUKA1,416V	2008	8.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN ALTERA 1,816V	2001	5.700,00	PRVI LAST.	KOV. VUOLA
RENAULT CLI01,416V DYNAMIQUE	2002	5.190,00	KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	5.490,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
OPEL ASTRAI ,816V KARAV.	2001	4.120,00	KLIMA	BELA
RENAULT MODUS 1,2	2004	7.240,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
OPEL AGILA 1,216V	2001	3.800,00	PRVI LAST.	RDEČA
TOYOTA AURIS1,4 D4D TERRA	2007	14.950,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
SUZUKI SWIFT 1,0 GÜC	1998	1.890,00	PRVI LAST.	BELA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND	2006	14.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES BENZ A140	2000	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
LANDROVER FREELANDER 1,8 IXE	2001	7.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRANDESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI GRANDTOUR	2004	7.490,00	AVT. KLIMA	KOV. MIŠJ. SIVA
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0 TDI CONFORTLINE	2006	17.200,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01,2	2002	4.280,00	PRA REG. 2003	RDEČA
Petek, 5. december
16.00 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, Miklavževanje z otroki, vnuki
zaposlenih in našimi stanovalci 16.00 Benedikt, športna dvorana, slovesnost ob odprtju nove šolske zgradbe 16.30 Ormož, Osnovna šola, VIII. Rokometni večer
18.00 Ptuj, Mestno gledališče, Skopuh, predstava v okviru 7. festivala Monodrame Ptuj 2008, za izven 19.00 Slovenska Bistrica, MC Kreš, predavanje Alpinističnega kluba »Grčija
- Kalymnos 2008« 19.30 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Savitra, KazDvo, za abonma Savitra in izven 20.00 Ptuj, CID, koncert skupine Etno Malesh iz Makedonije 20.00 Maribor, SNG, drama, Za narodov blagor, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
20.30 Ptuj, Mestno gledališče, Za znoret, predstava v okviru 7. festivala Monodrame Ptuj 2008, za izven
-	Ptuj, razstavni prostor gostilne Lužnik, razstava slikarke Rozine Šebetič
-	Slovenska Bistrica, zunanje grajsko dvorišče, »Praznično grajsko mesto«, etnološke delavnice, darila mojstrov domače in umetne obrti, stari vrtiljak...
-	Ptuj, Primusove vinske zgodbe
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava Punk in novi val v Sloveniji
-	Ptuj, Romanski palacij na Ptujskem gradu, razstava intarzij Občinske značilnosti in grbi, na ogled do konec meseca
Sobota, 6. december
9.00 do 12.00 Ormož, na Marofu, Miklavžev sejem z miklavževanjem, otroci se bodo zabavali z miklavžem in na otroških delavnicah Budina pri Ptuju, zasaditev »prinčeve lipe« na domačiji princa karnevala Matevža Zokija II.
Cirkovce, v večnamenski dvorani, koncert Mešanega pevskega zbor prosvetnega društva Cirkovce, zborovodja Jože Dernikovič, z gosti: ŽPZ KD Žetale, MePZ KD Cirkulane
Miklavž pri Ormožu, dvorana, folklorni večer Plesala sen, plesala Makole, Kino svoboda, lutkovna predstava »Žogica nogica« Ptuj, Mestno gledališče, Hamlet, predstava v okviru 7. festivale Monodrame Ptuj 2008, za izven
Ormož, zelena dvorana Glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in izven
Maribor, SNG, drama, Za narodov blagor, StaDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, zaključek festivala Monodrame Ptuj 2008 ter podelitev nagrade z glasbeno skupino Kvinton
Slovenska Bistrica, zunanje grajsko dvorišče, »Praznično grajsko mesto«, etnološke delavnice, darila mojstrov domače in umetne obrti, stari vrtiljak.
Ormož, smučarski sejem, organizira PD Maks Meško
10.00
18.00
18.00 11.00 18.00
18.00
19.30
20.00 20.30
Nedelja, 7. december
7.00 Cirkulane, cerkev sv. Barbare in trg v Cirkulanah, praznik Barbarno 10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za otroke, izdelovali boste papirnate angelce 12.30 Cirkulane, v večnamenski dvorani, Barbarno, županov sprejem grofovske-ga para
16.00 Markovci, večnamenska dvorana, 8. miklavžev koncert, ki ga prireja
Godba na pihala Markovci z gosti 16.00 Leskovec, dom gasilcev, ponovitev komedije Toneta Partljiča »Krivica
boli«, v izvedbi dramske skupine KD Leskovec 17.00 Dornava, cerkev sv. Doroteja, Miklavžev koncert, nastopili bodo Mladin-sko-otroški zbor »Dorotejini otroci« Sv. Doroteja Dornava, učenci glasbene šole Nocturno iz Dornave in Gabrijele Petek, orgle, iz razreda Marjete Urbanič
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, 3. koncert iz cikla »Glasbeni večer 2008/09«, nastopil bo Ansambel violončel z gostjo sopranistko Šeherezado
-	Slovenska Bistrica, zunanje grajsko dvorišče, »Praznično grajsko mesto«,
etnološke delavnice, darila mojstrov domače in umetne obrti, stari vrtiljak.
Ponedeljek, 8. december
Slovenska Bistrica, zunanje grajsko dvorišče, »Praznično grajsko mesto« etnološke delavnice, darila mojstrov domače in umetne obrti, stari vrtiljak.
Kino Ptuj
5., 6. in 7. december, ob 17.30 Divjakinja - komedija. Ob 19.20 Kvantum sočutja - akcijska avantura. Ob 21.15 Art program: Gospa Henderson predstavlja - komična komedija.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Graška Gora poje in igra 2.
del nastopajo: Ansambel Mladi upi, Ansambel Bratov Jamnik, Ansambel Naveza, Ansambel Roka Žlindr, Ansambel Veritas, Ansambel Gorski cvet. Vabljeni pred male ekrane.
Pomagaj otrokom.
Pokliči stacionarno številko 090 93 30 90 in lahko ti uspe priti med naključne izbrance.
18. decembra bomo skupaj sedli k Dobrodelnemu Božičnemu kosilu.
Nuša Derenda, Zmago Jelinčič, Nina Osenar, Ivana Šundov, Jernej Kuntner, Darja Zgonc, Martin Strel, Špela Močnik, Barbara Žgajner Tavš, Miro Cerar, Katja Jevšek, Aleksander Čeferin, Katarina Kresal, Werner, Urška Drofenik, Jure Robič, Helena Blagne, Aljaž Pegan, Janez Pergar, Sašo Hribar, Boštjan Romih in drugi
Se nam želiš pridružiti?
www.pomagamdoma.si
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSARAPICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSARAPICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEVECTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORDEOCUSGMAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA1.6 LIMUZINA ŠKODA 0CTAV1A 1.9 TDI VWP0L01.2 VWTOURAN2,OTDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAEIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN C31.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 IDI BMW320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0URAN AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPE ZAPIRA 1.9 TDG AUDI A31.9 IDI VWP0L0U
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006
D	2006
*
UHDI
TDI^^fm [1.9 TDI ^
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA, AVT. KLIMA KLIMA, VSA OPREMA AVT. KLIMA NOVI MOD. AVT KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA KLIMA
AVT. KLIMA HIGHLINE AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV KLIMA ,5 VRAT KLIMA
KLIMA,AVTOMATIC AVT. KLIMA KLIMA
KLIMA,5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
CHEVROIE KALOS 1,4	2005	5.980,00	KUMA	KOV. MODRA
CHEVROLET TACUMA 1,616VSX	2005	6.980,00	KUMA	KOV. SIVO MODRA
FORD FOCUS CMAX 1,6 TD CI TREND	2005	9.570,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
MAZDA 323 F 1,5 i 16V	2000	4.700,00	KUMA	KOV. SREBRN
OPEL ASTRA COSM01,7 DC TI UMUZ.	2006	11.400,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDI	2005	12.980,00	KUMA	KOV. MODRA
RENAULTTWING01,2 EMOTION	2003	4.980,00	KUMA	KOV. MODRA
RENAULT CU01,5 DCI	2004	6.600,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN TROPEZ	2007	17.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI DYNAMICQUE	2006	10.470,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	5.980,00	KUMATRONIC	BELA
VOLVO S 40 2,0 D MOMENTUM	2005	13.200,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1,9 TDI UMUZ.	2001	6.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF V 1,9 TDI PLUS	2005	12.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
BMW SERIJA 7:740IL	2001	11.790,00	DVOJ. KUMA	KOV. MODRA
CHRYSLf R VOYAGER 2,5 CRD	2003	9.999,99	KLIMA	KOV.SRERRNA
CITROEN 041,6 HDI	2000	12.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2,010VISX	1990	2.490,00	KLIMA	KOV. T. ZELENA
OODGE NITRO 2,8 TO AUR.	2007	23.490,00	KLIMA	ČRNA
MERCEDES CL RAZ. 500	2000	19.000,00	DENC.4 LPG PLIN	KOV. R. RDEČA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,0 DCI	2000	5.290,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
VW PASSAT 1,91	2001	7.999,99	KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,01 HIGHLINE	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI COMF.	2000	14.990,90	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 2,0	2001	5.290,00	KLIMA	DELA
AUDI A6 3.0 TDI OUATRO	2004	20.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A8 3,7 Q	2003	23.900,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
AUDI ALLROAD 3,0 TDI Q	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RMW SERIJA 3 TOURING: 310 D	2003	11.590,00	AVT. KLIMA	SRERRNA
Pričela se je
TRADICIONALNA NOVOLETNA AKCIJSKA RAZPRODAJA
opekarne Opte Ptuj, d.o.o.
Tudi letos so za vas pripravili izjemne popuste do -30% za izbrane izdelke:
Opečni zidaki Opečne preklade Opečni nosilci

Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020 www.opte-ptuj.si e-maii: opte@siol.net
Opečni nosilec
od 2,83 C z DDV/meter
Opečni vinotekar
wm
0,73 € z DDV/kos
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Tomaža Cafuta
IZ SITEŽA 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše, nam pa ustno izrekli sožalje.
Žalujoča sinova Viktor in Jože z družinama
www.radio-tednik.si
TV
ToiisafelSf] StfeapÄ |fii®s ¡'jitjjü pi®gsssñr@®
SPORED ODDAJ
PETEK 5.12.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 8.12.
8.00 Revija Pihalnih godb Ptuj 2008 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovcl 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica-odd.
17.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovcl
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 7.12.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdina- 2. del 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Dobrodelni koncert Karitas 2008 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destmik 18.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 19.00 Oddaja ŠKL
PONEDELJEK 8.12.
8.00 Koncert skupine Osti JaieJ 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU Odd. 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovia^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
emtOEN CB 2.0HDI ELEGANCE	2086	12.600	142.322	BORDO RDEČA
CITROEN C51.6 HDI ELEGANCE	2004	9.900	103.397	GRAFIT
FIAT GRANDE PUNTD 1.3 MJT DYNAM.	2866	7.400	87.846	BELA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJT DYNAM.	2886	7.4(10	106.280	MODRA
FORD FOCUS 1.6 TDCI TREND	2006	8.100	157.417	BELA
FORD FIESTA 1.4 TDCi STEEL	2004	4.990	163.210	SRERRNA
REKANGO01.5 DCI FURGON	2003	5.900	127.272	BDEČA
RE MEGANE 1.616V DYN.PLUS (2V0ZIU)	2007	11.800	15,660-26,660	SRERRNA
SEATIBIZA 1.4/16V STELLA	2003	5.700	156.754	BELA
RE LAGUNA 1.9DCI GRAND! DYNAMIDUE	2005	6.480	178.824	SIVA
VWGOLFV 1.9TDI/105 CONFORT. UNE	2866	13.500	85.932	ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI/105KM TREND-LINE	2666	11.300	96.535	GRAFIT
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.700	115.844	ČRNA
RE VELSAT1S 3.5 VG INITIALE	2003	10.990	135.348	ČRNA
1 LETO GARANCIJE NA VSA VOZILA!!!				
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 65. letu po nepremagljivi bolezni tiho zaspal naš ljubi mož, oče in dedek
Anton Korpar
dolgoletni šef Aktala
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 4/A
Od njega se bomo poslovili, na njegovo željo, na Polenšaku danes, v petek, 5. decembra 2008, ob 13. uri.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Tatjana in vnukinja Amadeja
Skromno, tiho si živela, za nas delala in trpela. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mama in tašče
Antonije Zajšek
IZ HAJDOŠ 43 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja.
Hvala naddekanu g. Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred in mašo. Hvala pogrebnemu podjetju MIR in zastavonoši Društva upokojencev Hajdina.
Posebna zahvala sosedu g. Danielu Lipavšku za poslovilne besede.
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Njeni domači
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Škornik Kostanjevec, dr.dent.med. v Trnovski vasi
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in večni spomin na te ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, tašče, babice in prababice
Štefanije Gole
IZ PTUJA, CMD 17
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja v pisni in ustni obliki, za darovano cvetje in sveče ter za prisotnost na pogrebu, kjer ste z nami delili bolečino in žalost.
Posebno zahvalo izrekamo predstojniku internega oddelka Bolnišnice Ptuj dr. Mitju Letonji, dr. Antonu Tropu, ge. Ireni Pulko in celotnemu osebju internega oddelka, ki so nam nesebično pomagali v času njene bolezni.
Lepa hvala Komunalnemu podjetju Ptuj, pevcem, govorniku in glasbeniku za odigrano Tišino.
Z žalostjo v srcu: njeni najdražji
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči,
dom je prazen in otožen,
ker te, dragi oče, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Grahla
IZ KORITNEGA 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gasilcem, govornici, pogrebnemu podjetju MIR in vsem, ki ste kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Pepca, otroci Darja, Jožica, Ivi, Mitja, Ljubo in Liljana z družinami
O, moji pokojni, večno živi, ki živite v meni, pomagajte mi, da se bom v tem kratkem življenju naučil večno živeti! (Michel Quoist)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
Kristine Grašič
IZ MALE VASI
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, zanjo molili, darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Iskrena hvala duhovnikom: gospodu župniku Stanku Matja-šcu, gospodu župniku Jožetu Geriču in gospodu zlatomašniku Frančišku Obranu za sveto mašo, pogrebni obred in ganljive besede slovesa.
Hvala govornikoma, pevcem, pogrebnemu zavodu Aura in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na Božjo njivo pri Svetem Tomažu.
Hvala vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in imeli radi. Posebna zahvala požrtvovalnim sosedam, ki ste nam bile v pomoč v njeni bolezni, ji s tako pogostimi obiski vedno znova priklicale nasmeh na njen trpeči obraz in ji vlivale poguma do konca, do njej toliko zaželenega odhoda v kraj večnega miru.
Vsi njeni
flIMilillMJiMiWIlf
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
1
ior I
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonld cedi), l<l.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Najdem Vaju v vseh drobnih in velikih stvareh, v zvezdah, ki mi osvetljujejo pot, v puhasti mehkobi metuljev, ki posedajo na Vajinem preranem grobu, v smehu in žalosti prijateljev, v viharnih in težkih nočeh, v nežni melodiji vetra, ki tiho šepeče Vajini imeni vsepovsod. ... Najdem Vaju v vseh drobnih stvareh življenja in te drobne stvari mi pomagajo, da pogumno sledim poti življenja. Nasmeh in vajina dobra volja vsakega osrečiti sta znala, Vajine pridne roke, pošteno in dobro srce pa so naš ponos in
SPOMIN
2. maja 2008 sta minili dve leti, odkar nas je zapustil gospodar
Marjan Ribič - Riba
IZ KRATKE ULICE 4
Čas mineva in ne celi ran. Neizmerno Vaju pogrešamo.
Hvala vsem, ki se ju spomnite, jima poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
in 8. decembra 2008 mineva žalostno leto, ko je tragično ugasnilo mlado življenje našega c
Mirana Ribiča
IZ KRATKE ULICE 4
Vajini najdražji
Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne ...
SPOMIN
6. decembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Elizabeta Vidovič
IZ TURNIŠKE ULICE 14
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo in ji prižgete svečko.
Njeni najdražji

Kruto bilo je in nepričakovano, kot rezilo se je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano!
V srcih zdaj je bolečina in v očeh so le solze!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata
Stanislava Mariniča
20. 10. 1923 - 26. 11. 2008 IZ DOLENE 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem farme PP Trnovec in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala župniku p. Janku Gašperiču za opravljen obred, družini Rajh za pomoč, govornici, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi njegovi domači
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka
Pala Kiralja - Paja
S SELSKE CESTE 15 C, PTUJ
roj. 10. 6. 1935 + 17. 11. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju MIR, g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Kozelu za poslovilni govor ter pevcem in godbeniku za odigrano Tišino.
Iskrena hvala vsem in vsakemu, ki so mi v najtežjih trenutkih, ob izgubi najdražje osebe, stali ob strani in bodo Pajota ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Katica, hčerki Jelka in Cvetka z družinama, vnuki Mirela, Senad in Darko
Zvedavi me sprašujete, zakaj v neba višine duh moj hrepeni. Ne vem, kaj rekel bi -in le smehljaj mi usta moja bledi spreleti.
Li Taipo
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, tašče in stare
Marije Turk
IZ ŽUPEČJE VASI 51 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem od blizu in daleč, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter ustno in pisno izraženo sožalje. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Hedviki za molitve in besede slovesa, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in naj vama ostane v lepem spominu.
Mož Anton in hčerka Marija z družino
Ptuj • Marjan Štolfa - naj prostovoljec 2007
„Ljudje, ki delajo z ljudmi, morajo biti rojeni za to"
V okviru dneva prostovoljstva 5. decembra, ki ima velik pomen zaradi izboljšanja kakovosti življenja v družbi in je hkrati ena osnovnih poti odzivanja civilne družbe za najrazličnejše potrebe ljudi, ki so ogroženi oziroma potrebujejo pomoč ali spodbudo, bo ptujski župan dr. Štefan Čelan v poročni dvorani ptujske Mestne hiše pripravil sprejem za predstavnike vseh humanitarnih organizacij, društev in zavodov, ki delujejo na Ptujskem. Na sprejemu bo tudi Marjan Štolfa, upokojeni višji zdravstveni tehnik, ki je zaradi svojega dolgoletnega prostovoljnega dela bil proglašen za naj prostovoljca 2007 v Sloveniji. Priznanje mu je 18. junija letos izročil predsednik države dr. Danilo Türk.
Marjan Štolfa se je rodil v Krašnji (pri Lukovici pri Domžalah) v obrtniški družini. Oče je bil priznani mizar, doma s Komna na Primorskem. V času stare Jugoslavije je imel strojno-pohištveno mizarstvo, ki je zaposlovalo kar 17 delavcev, začel pa je z rezalnikom in skobeljnikom. V družini je bilo sedem otrok. Očetovega želja je bila, da bi tudi Marjan postal mizar, vendar se v tem delu ni videl, ni želel delati z mrtvim predmetom, kot je les.
S svojim delom zdravstvenega tehnika se je najprej srečal v vojaški bolnišnici v Mostah, kar je bila zasluga sestrinega moža, ki je bil major. Tudi v času služenja vojaškega roka je delal kot bolničar. V Beogradu se je tako srečal s takrat najboljšim kirurgom nekdanje države dr. Papom.
Ob prihodu v ptujsko bolnišnico je že imel status ane-stezijskega tehnika, sčasoma pa si je pridobil naziv višjega zdravstvenega tehnika, izobraževal se je ob delu. Delal je v sobi za intenzivno nega in na anesteziji, kjer je imel opravek z najtežjimi bolniki. Delo je bilo izredno težko in stresno. Veliko je dežural, delal ob nedeljah. Čeprav ima rad denar, pravi, da na delo ni ni-
koli šel z mislimi, koliko bo ob koncu meseca prejel v kuverti. Vedno je imel najprej v mislih bolnika, ki mu je potrebno pomagati na najboljši možen način. Moraš biti izobražen, ampak tisti ljudje, ki delajo z ljudmi, bolnimi ljudmi, morajo delati s srcem, imeti morajo to delo v sebi, biti rojeni za to delo, je prepričan. Njegova občutljivost za probleme drugih se je izkazala tudi v dolgoletnem sindikalnem delu v ptujski bolnišnici, na občinski ravni in širše.
Še danes občasno sreča katerega nekdanjega bolnika, ki ga pocuka za rokav in mu reče: „Ne morem vas pozabiti, ko ste mi z mrzlo vodo ovlažili ustnice po operaciji.« Ali: »Ko ste prišli k meni, ste mi najprej obrnili vzglavnik." To so malenkosti, ki bolnikom veliko pomenijo, to si zapomnijo, ne pa časa, ki so ga preživeli na intenzivni negi.
»Vedno sem rad delal z ljudmi, z lesom v nobenem primeru ne bi mogel delati. Zadovoljen pa sem, da je očetovo mizarstvo prevzel najprej brat, sedaj pa družinsko tradicijo nadaljuje že njegov sin,« je med drugim povedal Marjan Štolfa, naj prostovoljec 2007.
Čeprav več nima stika z
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Stolfa: „Prostovoljstvo me drži pokonci."
Foto: Črtomir Goznik
„Prostovoljec je lahko vsak, kdor želi iz srca pomagati ljudem."
medicino, pred enajstimi leti so ga upokojili, je zelo zaskrbljen, da se izgublja kvaliteta v odnosu do bolnikov. Slabo luč na zdravstvo meče tudi sistem „zveze in poznanstvo", ki vse bolj prevladuje v slovenskem zdravstvu. Ljudje ga še danes, po enajstih letih, odkar je zapustil zdravstvo, kličejo, naj jim pomaga, da bodo čimprej prišli na vrsto za ultrazvok, rentgen, operacijo.
Prostovoljno delo je pričel leta 1996 v ptujskem Domu upokojencev. Tri dni pred odhodom v pokoj je doživel infarkt. EKG ni dosti pokazal, zato mu še danes ne verjame. Spominja se, da je uredil še tri bolnice, potem pa ni mogel več. Odšel je k predstojniku internega oddelka, ta pa je takoj ugotovil, da gre za infarkt. Kot da mera ne bi bila polna, ga je doletela še huda bolezen, ki jo je uspešno premagal tudi po zaslugi svojega medicinskega znanja in izkušenj. Potem ko je bilo vse to za njim, se je pri direktorici ptujskega Doma upokojencev mag. Kristini Dokl zanimal, ali ima kaj dela zanj; ne tistega plačljivega, temveč prostovoljnega: ali ima kaj za previjati in podobno, ker želi koristiti ljudem tudi kot upokojenec, saj bi sicer padel v depresijo, ker živi sam. Kmalu je dobil odgovor, da ga bo dodelila socialnim delavkam za delo s skupina-
mi, ki jih imajo v domu. Najprej ga je malo skrbelo, ker ni poznal socialnega dela. V začetku je bil sovoditelj, da se je vpeljal, nato pa je prevzel vodenje ene od skupin, skupine Rožmarin. Sočasno si je v okviru predavanj Filantropije Slovenije pridobil nekaj potrebnega znanja za prostovoljno delo, za delo z ljudmi, saj tega znanja ni nikoli dovolj. Človeški odnosi so zelo občutljivi. Vključil se je v društvo prostovoljcev Optimisti, ki ga je na Ptuju ustanovila Anka Ostrman. V letu 2009 bo desetletnico delovanja praznovala tudi skupina Sončnica, ki jo imajo v bloku, kjer stanuje. Ob kavici in soku se dobivajo vsak ponedeljek, ko v sproščenem pogovoru obdelajo marsikatero temo. Srečanje je več kot zgolj srečanje; ljudem, ki živijo sami, pomeni izredno veliko. Čeprav se s člani skupine v domu srečuje le enkrat tedensko, je v domu večkrat, članom skupine pomaga tudi drugače, spremlja jih do zdravnika, okulista, na rent-
gen. Prostovoljno delo mu veliko pomeni, drži ga pokonci, pravi. Problem starejših ljudi zaznava tudi skozi ankete Starejši za boljšo kakovost življenja, ki jih že šest let izvaja za Društvo upokojencev Ptuj.
Prostovoljec je lahko vsak, kdor zna delati z ljudmi in ima posluh za to, pove Marjan Štolfa. Znati pa mora tudi kakšno stvar požreti, ne sme trmasto vztrajati pri svojih stališčih za vsako ceno, še posebej pri starejših, ki zaradi skleroze in demence pogosto pozabljajo. Želi si, da bi bilo delo prostovoljcev cenjeno oziroma njegova vrednost družbeno prepoznavna, ker ima velik pomen za razvoj in prihodnost družbe. Ta bo zaradi kopičenja socialnih problemov potrebovala vedno več prostovoljnega dela. Ob priznanju za naj prostovoljca 2007, ki mu ga je izročil predsednik države dr. Danilo Türk, mu veliko pomenijo tudi druga priznanja, predvsem zlato priznanje Doma upokojencev Ptuj v letu 2007. Na nek način je priznanje prostovoljcem in tudi njemu osebno sprejem pri županu MO Ptuj.
Kot prostovoljec bo delal dokler bo mogoče, kot pa sam ugotavlja, ima pri 75 letih še veliko moči za to. Kdor daje, tudi sebe bogati.
MG
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
I: I
■m m
I"
klasično
ZIMSKA AKCIJA
Za plačila do 30. januarja 2009
10% popust za lesena vhodna vrata
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Barbaro mraz, trajal bo ves zimski čas.
<PVLI<P;
• projekti £.0.0.
-L -
Elffl L
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip~projekti.si, po: 9-20,to-t*9-17, po: 9-13
Danes bodo padavine že zgodaj zjutraj zajele zahodne kraje in se čez dan razširile na večji del Slovenije. Meja sneženja se bo z začetnih 500 metrov postopno dvignila na nadmorsko višino med 800 in 1100 metri. Najmanj dežja bo v severovzhodni Sloveniji. Ob morju bo pihal jugo, drugod pa jugozahodni veter.
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Nastajale bodo krajevne plohe, nad okoli 800 metrov snežne. V nedeljo bo delno jasno, dopoldne bo po nižinah megla.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmeijeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 ¡nfo@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Kolesar pred avtomobil
26. novembra ob 11. uri se je na regionalni cesti Maribor-Slovenska Bistrica na Zgornji Polskavi zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 78-letni kolesar. Ta je vozil kolo po lokalni cesti Rače-Ješenca-Požeg iz smeri Ješence proti regionalni cesti. V križišču s prednostno regionalno cesto se je začel vključevati v promet in zapeljal na prednostno cesto. Tedaj je z njegove desne strani, po prednostni cest, pripeljal 20-letni voznik osebnega avtomobila Renault clio. Voznik avtomobila je trčil v kolesarja, ta je padel najprej na vozilo in nato na tla. Zaradi poškodb je na kraju umrl.
Z nožem nad soseda
Mariborski kriminalisti so 26. novembra s kazensko ovadbo k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju privedli 48-le-tnega brezposelnega moškega, doma iz okolice Ptuja. Ta naj bi 24. novembra v popoldanskem času na dvorišču gostinskega lokala brez povoda napadel in z nožem hudo telesno poškodoval 43-letne-ga znanca oz. soseda. Napadalca je policija neposredno po dejanju prijela na njegovem domu. Pri prijetju se ni upiral. V preteklosti je bil osumljeni že pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo. Preiskovalna sodnica mu je na predlog državne tožilke odredila pripor. Za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe je predpisana kazen zapora od šestih mesecev do petih let.
S ceste na bankino in v drevo
Na lokalni cesti izven naselja Hrastovec se je 28. novembra ob 19.50 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila en oseba huje poškodovana, dve pa lažje. 40-letni voznik osebnega avta VW golf, doma iz Maribora, je vozil po lokalni cesti iz smeri Viničke vasi proti Hrastov-cu. V levem nepreglednem ovinku ni vozil po desni strani vozišča, temveč je z levimi kolesi zapeljal na utrjeno bankino ob vozišču, od tam pa po travnati površini, kjer je po več kot 10 metrih vožnje trčil v drevo. V prometni nesreči je sopotnik spredaj desno utrpel hudo telesno poškodbo, voznik in sopotnik zadaj desno pa sta se lahko telesno poškodovala.
Lovec obstrelil kolega lovca
V nedeljo, 23. novembra, so lovci v okolici Ptuja izvajali lov, pri katerem je bil 59-letni lovec lažje poškodovan. Iz bližine sta na zajca hkrati streljala dva lovca, pri tem pa je ena izmed šiber zadela tretjega lovca, ki je stal v bližini, v koleno. Poškodovani lovec je iskal zdravniško pomoč v ptujski bolnišnici.
ZLATARSKA AMBULANTA ZA VAŠ NAKIT

Osojnikova cesta 9, Ptuj Tel.: 02 787 09 13