433 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 2, 433—443 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:07/2022; spr eje t o/ Accep t ed:08/2022 UDK/UDC: 27-472:373(497.4)“19/20“ DOI: 10.34291/B V2022/02/V alen t an © 2022 Valentan, CC BY 4.0 Sebastijan Valentan Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah od knezoškofa Napotnika do danes Legal Dimensions of Religious Education in Slovenian Schools from Prince-Bishop Napotnik to the Present Day Povzetek : Slo v ensk o šols tv o se je z ačelo r az vija ti znotr aj a v s tr ijsk eg a šolsk eg a sis - t ema. K ne z ošk of Mihael Napotnik, ki je maribor sk o šk ofijo v odil od le t a 1889 do 1922, je v er sk emu pouk u v šoli namenil posebno skrb, saj je tu pr epo znal pomanjkljiv os t šolsk eg a pouk a. Z no v o politično ur editvijo na Slo v ensk em je pos t al od le t a 1952 dalje v v seh tr eh slo v enskih šk ofijah edina oblik a v er sk eg a pouk a ž upnijski v er ouk, ki pa ni bil v ses t a vu šolsk eg a pr ogr ama. St anje se je na podr očju v z g oje in iz obr až e v anja malenk os tno izboljšalo po slo v enski osamo- s v ojitvi, k o je v no vi drž a vi lahk o z aživ elo z asebno šols tv o z in t egr acijo v er sk e dimenzi je. Vključe v anje r el igi jski h v sebin v ja vni osno vnošol ski pr ogr am bi l ah- k o dolg or očno po zitivno pripomoglo k mirnemu so žitju in potr ebnemu dialogu v slo v enski družbi. Ključne besede : v er ski pouk, šola, osno vna šola, r eligija, iz obr až e v anje, v z g oja, v er a, Napotnik, odnosi drž a v a–Cerk e v Abstract: Slov enian educ a tion beg an t o de v elop within the Aus trian school s y s t em. Prince-Bishop Mihael Napotnik, who g o v erned the Diocese of Maribor fr om 1889 t o 1922, paid special a tt en tion t o r eligious educ a tion in schools, as he r ec ogniz ed the short c omings of school educ a tion in this r espect. With the ne w politic al s y s t em in Slo v enia, fr om 1952 on w ar ds in all thr ee Slo v enian dioceses, the only f orm of r eligious educ a tion w as the parish r eligious educ a tion, which w as not part of the school curriculum. The situa tion in the field of educ a tion impr o v ed sligh tly a ft er Slo v enian independence when priv a t e schooling with the in t egr a tion of the r eligious dimension w as able t o c ome t o lif e in the ne w c oun tr y . The inclusion of r eligious c on t en t in the public primar y school curri - culum c ould positiv ely c on tribut e t o peace ful c oe xis t ence and the necessar y dialogue in Slo v enian socie ty in the long t erm. Keywords: r eligious educ a tion, school, primar y school, r eligion, educ a tion, upbrin - ging , Napotnik, St a t e-Chur ch r ela tions 434 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 1. Uvod K ot pri drugih nar odih so tudi pri Slo v encih z ače tki načrtneg a iz obr až e v anja po- v e z ani z najs t ar ejšimi je zik o vnimi z apisi. Lit er arna pr oduk cija z g odnjeg a sr ednjeg a v ek a je bila sicer na območjih slo v ensk e naselitv e skr omna in, podobno k ak or v drugih delih E vr ope, po v sebini pr edv sem v er sk a, po obliki in je zik u pa la tinsk a. Samos t ani so bili najs t ar ejša t ak o k ulturna k ot iz obr až e v alna sr edišč a, ki so – poleg z ag ot a vljanja v z g oje in iz obr až e v anja z a r edo vne no vince – iz obr až e v ali tudi šir še z namenom ob širnejše in ne le v er sk e r abe, t ak o v smislu iz obr až e v anja pr ebiv als tv a gle de polje de ls tv a k ot r e cimo g ospodar s tv a. N ajs t ar e jši lit e r arni in drugi spisi so nas t ali pr a v v samos t anih. E din i pr os t or , kjer so v sr ednjem v ek u iz obr azbo prido - biv ala dek le t a, so bili ž e nsk i samos t ani, sicer pa so bila v smislu iz obr až e v anja po- nek od z apos t a vljena še daleč v 19. s t ole tje. 1 Od drug e polo vice 18. s t ole tja napr ej je ab sol u tis tičn a d rž a v a i z gr aje v al a d rž a vn i šol ski si s t em p r a v z u p or ab o p r emo ž e- nja ukinjenih samos t ano v in ob pomoči delujočih r edo v . Slo v ensk o šols tv o se je z ačelo r az vija ti znotr aj a v s trijsk eg a šolsk eg a sis t ema in v okviru njeg a uv elja vljalo slo v enski učni je zik. T a sis t em se v saj v v sebinsk em smislu do le t a 1848 ni posebej spr eminjal. Pr edv sem na podr očju elemen t arneg a šols tv a je dobr e sado v e prina - šalo sodelo v anje Cerkv e in drž a v e. Na z ak onodajni r a vni je šols tv o v hab sbur ški monarhiji ur ejala „P olitična šolsk a us t a v a “ (Politische Schulverfassung). V skladu z z ak onodajo je bil na območju ž upnije z a iz v ajanje šolskih z ak onov z adolž en kr aje vni šolski nadz ornik (ž upnik), na območju dek anije okr ajni šolski nadz ornik (dek an) in na obm očju šk ofije šk ofijski šolski nadz ornik (k anonik šk ofijsk eg a k onzis t orija), ki je o šolskih z ade v ah por oč al najvišjemu drž a vnemu ur adu v de ž eli. Z de ž elne r a vni so por očila pošiljali š tudijski dv orni k omisiji na Dunaj, ki je v odila v es šolski sis t em v monarhiji. V burnem političn em o zr ačju so v dunajsk em parlamen tu le t a 1869 spr ejeli z ak on, ki je dot edanji osno vnošolski sis t em bis tv eno spr emenil. Dv e le ti pr ed t em je „Z ak on o splošnih pr a vic ah drž a vljano v “ določil, da je drž a v a tis t a, ki pr e v z ema v ods tv o in nadz or nad v z g ojo in iz obr až e v anjem – Cerkv am ali v er skim sk upnos tim pa pr epušč a nadz or nad v er skim pouk om v šoli (Ok oliš 2008, 8–13, 58, 79). Or g anizir anos t šols tv a so ur ejali de ž elni z ak oni. Z a Št ajer sk o in K or ošk o so t ak o r ecimo pr edpisov ali osemle tni obv e zni pr ogr am, čepr a v je bil v drugih de ž elah šes tle tni. T r e tji a v s trijski osno vnošolski z ak on iz le t a 1869 je namen osno vne šole opr e - delil t ak o: »Ljudski šoli je naloga, otroke nravno-versko vzgajati, razvijati jim duševne mo či , o skrb o vati ji h s p o treb n i mi zn an o stmi i n zved en o stmi , d a se l ah ko dalje izobražuje jo za življenje in dajati jim pravo predstavo, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani.« (Melik 1970, 46) 1 V ž upnijo S v . P e tr a v Malečnik u pri Mariboru je t amk ajšnji ž upnik in č as tni k anonik Mark o Glaser (1806 –1889) n p r . p o kl i c al šo l s k e ses tr e i z Al g er sd o rf a ( k as n ej e E g g en b er g a) p ri Gr ad cu , ki so n a t o l e t a 1869 z ačele z dekliškim pouk om. Njihov a deklišk a šola je 23. f ebruarja 1879 od de ž elneg a šolsk eg a s v e t a pr ejela pr a vic o ja vnos ti (Zmaz ek 1879, 39). 435 435 Sebastijan Valentan - Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah... 2. Sinode v lavantinski škofiji in verski pouk K ne z ošk of Mihae l N apot nik , k i je m ar ibor sk o šk ofijo v odil od le t a 1 8 8 9 do 1 9 2 2 , je sklic al pe t šk ofijskih sinod, na k a t erih so obr a vna v ali r azlične vidik e cerkv ene - g a živ lje nja, k ot npr . de lo v anje ce r k v e nih us t a v , z ak r am e n ti, bog oslužje , socialna vpr ašanja, cerkv ena glasba t er r azmerja med Cerkvijo in drž a v o. P osebno skrb pa je N apotnik name nil v e r sk e mu pouk u v šoli, saj je na t e m podr očju pr e po znal po- manjkljiv os t šolsk eg a pouk a (Ambr o žič 2010, 407). O vpr ašanjih k a t ehe z e o zir oma v er sk eg a pouk a v šolah se je sicer r azmišljalo ž e na pas t or alnih k on f er enc ah le t a 1862. T e so jasno podprle sklic sinode in posebej omenile prič ak o v anja glede izb oljšanja k a t ekizma. P o dv ajse tih le tih je kne z ošk of Jak ob Mak similijan St epišnik le t a 1882 v šk ofijsk em ur adnem lis tu napo v edal sklic sinode z a prihodnje le t o (Urlep 2010, 96). Na drugi g ener alni k ongr eg aciji sinode le t a 188 3 so od bori v obr a vna v o med drugim pr edlo žili pr ošnjo , da se k a t ehe t om z ag ot o vi pr e v o z z a lažje obisk o v anje šol v oddaljenih kr ajih. K a t ehe z a je bila obr a vna v ana ž e na drugi Napotnik o vi sinodi, medt em k o je bilo na če trti izpos t a vljeno vpr ašanje o dolžnos tih k a t ehe t o v t er o dobr em r az ume v an- ju med k a t ehe ti in učit elji. Najbolj pa se je t ema tiki v er sk eg a pouk a v šoli pos v e ti- la pe t a N apotnik o v a sinoda, saj je g o v or ila o učne m načr tu z a v e r ouk v ljudsk ih in sr ednjih šolah t er izpitih z a sr ednješolsk e pr of esorje v er ouk a (Ojnik 1987, 33–35). 3. Napotnikov učni načrt za verski pouk Pr v e norme o v er sk em pouk u v ljudskih šolah, ob v e z ujoče z a la v an tinsk o šk ofi- jo , so bile iz dane le t a 1873 pod naslo v om „Lehrplan für den R eligionsun t errich t an den V olk sschulen der Diö z ese La v an t “ . K o so le t a 1894 a v s trijski šk ofje iz dali nov k a t ekiz em, se je poja vila potr eba po r e f ormi v er sk eg a pouk a v ljudskih in mešč anskih šolah. Le t a 1897 je t ak o iz šlo na v odilo o uv ajanju k a t ekizma, ki pa je z ar adi r aznolik os ti med de ž elami in šk ofijami pr epušč alo r az delit e v učne sno vi v posame znih šolskih r azr edih kr aje vnim šk of om. Le t a 1899 je bil na t o v cerkv e- nem ur adnem lis tu z a la v an tinsk o šk ofijo obja vljen na t ančen učni načrt z a v er ski p o u k v o men jen i h šo l ah l a v an tin sk e šk o fi je (Ki r ch l i ch es V er o r d n u n gs-Bl a tt fü r d i e La v an t er Diö z ese 1899, 155–164), ki je pr a v z ar adi obja v e k a t ekizma upoš t e v al določbe drugih or dinarijev , obenem pa učni načrt, ki se je v la v an tinski šk ofiji upor abljal ž e dotlej. P opolno ljudsk o šolo je ses t a vljalo pe t r azr e do v ljudsk e in trije r azr e di mešč an- sk e šole. Z a učence, ki šolanja niso nadalje v ali na mešč anskih šolah, da bi dopol - nili iz obr azbo , ki pr eseg a učni namen ljudskih šol, so bili po mes tih us t ano vljeni doda tni r azr edi, kjer so lahk o pridobili določen poklic. Učno sno v z a v er ski pouk je bilo mog oče us tr e zno pr edela ti le po učnem načrtu z a posame zne r azr ede v popolni ljudski in mešč anski šoli, in t ak učni načrt je bil opr edeljen k ot z a v er ski po uk ob i č ajen. V r azl i čn i h d rugi h l jud ski h šol ah je b i l o tr eb a u čno sno v z a v er ski pouk skr čiti sor azmerno z r azr edi in oddelki. 436 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Na pe ti šk ofijsk i sinodi, ki jo je sklic al kne z ošk of Napotnik (šes ti z a la v an tinsk o šk ofijo od pr es t a vitv e šk ofijsk eg a sede ž a iz Št. Andr až a v Labotski dolini v Maribor dalje) le t a 1911, je bil spr eje t „Normalni učni načrt z a v er ski poduk na ljudskih in mešč anskih šolah La v an tinsk e šk ofije “ (K ne z ošk ofijski la v an tinski or dinaria t 1912, 321–349). N or m alni uč ni nač r t je določ al sno v , k i so jo m or ali k a t e he ti v posam e znih r a - zr edih obdela ti, le v t emeljnih obrisih. K a t ehe t naj bi si na njeg o vi podlagi ž e ob z ače tk u šolsk eg a le t a iz delal na t ančen učni načrt z a v sak o ur o posebej. T a načrt je mor al biti pripr a vljen t ak o , da je imel k a t ehe t do v olj č asa, da je pr edelano sno v tudi obno vil, pripr a vil otr ok e na s v e t o spo v ed in obhajilo , hkr a ti pa je mor al v pouk vključiti litur gik o in cerkv eno z g odo vino. K a t ehe t je mor al r azlag a ti k a t ekiz em – splošni kr šč anski z ak onik. Pri njeg ovi r azlagi je mor al biti na t ančen in se je mor al z a v sak o ur o v es tno pripr a vlja ti. Učni načrt je določ al bližnjo k a t ehe tsk o pripr a v o: najpr ej si je mor al nar editi kr a t ek osnut ek, pr emišlje v a ti r esnice, ki jih je ž elel pri uri r azlag a ti, in si z amisliti, k ak o jih bo otr ok om naz orno r azlo žil. T o pripr a v o je mor ala spr emlja ti kr a tk a molit e v . Dalj- na k a t ehe t o v a pripr a v a na v er ski pouk pa je ob seg ala njeg o v o r edno in z v es t o iz- obr až e v anje, pr ebir anje us tr e zne lit er a tur e in iz dela v o k a t ehe z. V er ski pouk je mor al k a t ehe t iz v aja ti r edno. Učni načrt je določ al tudi izjeme, k o z ar adi k ak šneg a cerkv eneg a opr a vila ali drug eg a v ažneg a v zr ok a k a t ehe t v šolo ni mog el. T o je mor al spor očiti v ods tvu šole in hkr a ti napo v eda ti, k daj se bo izpu - ščena sno v nadomešč ala. V r azr edu je lahk o sedel ali s t al, a v edno na is t em mes tu – t ak o , da je imel v se otr ok e pr ed seboj. Otr oci so mor ali k a t ehe t a po z dr a vlja ti s »Hv aljen bodi Je z us K ris tus!«, on pa jim je mor al mirno odg o v oriti: »V ek omaj. Amen.«. Sledila je molit e v pr ed pouk om, k ot jih je naučil ; pr e v eriti je mor al, ali so bili otr oci minulo nedeljo ali pr aznik pri s v e ti maši in k ak o so se pri njej v edli. Napotnik o v normalni učni načrt se je dotik al tudi vpr ašanja, ali naj se otr oci odg o v or o v iz k a t ekizma učijo na pame t in dobesedno , ali pa naj bo po zna v anje t eh odg o v or o v bolj splošno. Med k a t ehe ti so ob s t ajali t ak o tis ti, ki so glede k a t e- kizma z ag o v arjali dosledno po zna v anje, k ot tis ti, ki so menili, naj se od otr ok do - besednih odg o v or o v ne t erja, saj bi t o pri otr ocih po v zr očilo po vr šnos t, ner az u- me v anje in nesmiselno naš t e v anje – odg o v or e pa bi na t o v kr a tk em po z abili. Učni načrt je bil jasen in je z ah t e v al, da se otr oci, k olik or je le mog oče, odg o v or o v iz k a t ekizma naučijo dosledno in odg o v arjajo dobesedno – lahk o pa je k a t ehe t iz v z el vpr ašanja, ki bi bila po njeg o vi pr esoji z a učence, ki jih je pouče v al, pr e z ah t e vna. Pr a v t ak o ni bilo do v olj, da so otr oci na vpr ašanja odg o v arjali z g olj z da ali ne o zi- r oma z ne dok onč animi s t a v k i, ampak so mor ali odg o v ar ja ti jasno in popolno t e r posame zne besede pr a vilno naglaša ti. Normalni učni načrt je z ag o v arjal s t ališče, da si otr oci v sebino k a t ekizma z apo - mnijo lažje, če g a k a t ehe t r azlag a t emeljit o , r azlag o pa dopolni o zir oma obog a ti s prilik ami in r eki iz S v e t eg a pisma. Pri t em je k a t ehe t o v a r azlag a v er skih r esnic mo- r ala us tr e z a ti pr edme tu, s t ar os ti in osebnos ti otr ok, sam pa je mor al izbr a ti tudi 437 437 Sebastijan Valentan - Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah... us tr e zno me t odo. Njeg o v a r azlag a je mor ala biti pr ak tična in naz orna, seg a ti pa je mor ala od k onk r e tne g a k ab s tr ak tne mu. 2 K a t e he t je mor al otr ok om sno v približ a- ti t ak o , da so lahk o v zljubili Bog a, Je z usa, Ma t er bo žjo , ang ela v aruha, pa tudi s v o - jeg a kr s tneg a z a v e tnik a, K a t olišk o Cerk e v in pape ž a. Priz ade v a ti si je mor al tudi, da bi otr oci spoš t o v ali šk of a, du ho vnik e in domač o cerk e v t er da bi g ojili dobr ot o do bližnjeg a in bili odkrit osr čni. Z Napotnik ovim normalnim učnim načrt om ni bila z apov edana nobena posebna met oda poučev anja, se je pa pripor oč alo , da k a t ehet sledi tis tim načinom, ki so jih z agov arjali priznani pedagogi in ki so obenem njegovi osebnos ti blizu. Upor ablja ti je mor al je zik, ki je bil otr ok om r azumljiv – ne pr evisok, a v endar tudi ne pr ev eč vsak - danji. K a t ehe t otr ok ni poučev al le v er skih r esnic, ampak je bil tudi pr a vi v z g ojit elj, saj je mor al ob k oncu vsak e ur e otr ok om nameniti k ak o prijazno besedo in jih tudi opo z oriti na lepo vedenje po poti domov . Nag ajivih in nevestnih otr ok k atehet ni smel k aznov a ti ob k oncu pouk a, ampak ž e pr ej, da bi iz šole odšli z dobrim vtisom. Kljub vsemu pa naj bi k aznov al le v primeru, da bi se otr oci močno pr egr ešili in ne bi z ale- g el noben opomin. P osebej je bilo določeno , da naj k a t ehet t elesno otr ok nik dar ne k aznuje, ampak t o pr epušč a s t ar šem. V er ski pouk je mor al z aključiti z molitvijo. La v an tinski kne z ošk of Mihael Napotnik je t or ej v pe tih šk ofijskih sinodah nak az al poti in gla vne usmeritv e cerkv eneg a življenja. Bil je ak tiv en na š t e vilnih podr očjih in ni ž elel ničesar pr epušč a ti naključju. Obenem mu je delo v anje v dv ojni monarhiji omog oč alo šir ok o se znanit e v s pr oble mi in potr e bami tis t e g a č asa – v se t o pa je odlično vključe v al v s v oje ok olje, ki mu je os t ajal z v es t in pr edan. Napotnik ov a skrb z a šolo , ki naj v z g aja in iz obr ažuje, je bila na se znamu njeg ovih priorit e t visok o , z a t o so bile z njo pov e z ane vsebine aktualne in dosledne – z namenom in t egr alne in per - spek tivne poti v v er sk o in družbeno prihodnos t. 4. Kateheza in religijski pouk danes Nov ejši r azvoj k at ehe z e v Cerkvi na Slovensk em seg a v zgodnja pet deset a let a dv ajse- t eg a s t ole tja, k o je na o z emlju ljubljansk e in maribor sk e šk ofije do 1. f ebruarja 1952 v er ouk pot ek al v šolskih pr os t orih, medt em k o je na Primor sk em pot ek al v cerkv enih pr os t orih – t or ej zunaj šole – pos t opno ž e od le t a 1923 napr ej, k o je t akr a tna z ased- bena oblas t pr epov edala ja vno r abo slov enščine. V letih 1947–1952 je bil v er ouk na Primor sk em f ormalno uv eden v ja vne osno vne šole. E dina oblik a v er ouk a od le t a 1952 dalje je bil v vseh tr eh šk ofijah župnijski v er ouk, ki pa ni bil v ses t a vu šolsk eg a pr ogr ama. Nanj je tr eba gleda ti sk o zi njeg ov pov ojni r az v oj. P o vsebini je bil t o v er - ski pouk in v z g oja h kr šč ansk emu življenju s poudark om na uv ajanju v z akr amen t e. Pri k a t ehe tsk em načrt o v anju je k a t ehe z a v Slo v eniji pos t opno in po s v ojih močeh upoš t e v ala smernice drug eg a v a tik ansk eg a k oncila in po znejše cerkv ene k a t ehe t - sk e usmeritv e (Plenarni zbor Cerkv e na Slo v ensk em 2002, 77–78). K o Slo v enija še 2 Napotnik ov učni načrt je v sebov al Aris t ot elov o misel: Nihil est in intellectu, quod non prius fuerit in sensu. 438 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ni bila samos t ojna drž a v a in tudi še ni imela samos t ojne šk of o v sk e k on f er ence, je bila K a t olišk a cerk e v na Slov ensk em del Jug oslov ansk e šk of ovsk e k on f er ence. T a je let a 1989 iz dala smernice o obnovi v er sk e v z g oje in k a t ehe z e, posebno pismo o t em so is t eg a le t a napisali tudi slov enski šk ofje. Medšk ofijski k a t ehe tski s v e t je medt em vsa le t a pripr a vljal k a t ekizme, prir očnik e z a k a t ehe t e in delovne z v e zk e z a otr ok e. Plenarni pokr ajinski cerkv eni zbor , ki se je v Slo v eniji z ačel le t a 1997 in tr ajal pe t le t, je v s v ojem sklepnem dok umen tu k a t ehe z o opr edelil k ot celos tno uv ajanje v kr šč ans tv o in dodal, da k a t ehe z a pr eds t a vlja specifično nalog o Cerkv e pri pas t or a- li odr aslih, mladine in otr ok, ki omog oč a pris tno življenje v hoji z a K ris tusom, s po- u d ark o m n a n jeg o vi o seb i . 3 Dejan sk o gr e z a p o zn a v an j e v er e i n ži vl jen j e p o v eri . Plenarni pokr ajinski cerkv eni je poudaril, da je v Slov eniji župnijsk a k a t ehe z a osnov - na oblik a kr šč ansk eg a uv ajanja v v er o in da je njena pr ednos t v t em, »da je v polni pris tojnos ti Cerkve, k ar pa je hkr ati njena meja, k er t ežje dosež e obr obne in oddaljene t er je v ečkr at nar a vnana pr et e žno na uv ajanje v z akr a- ment alno življenje otr ok. Umes tit ev v er skih vsebin v nacionalni šolski sis t em bi pomenila us tr e zno r az širit ev in dopolnit ev sedanje k at ehe z e.« (2002, 78) Plenarni pokr ajinski cerkv eni je izpos t a vil potr ebo po enotnem k a t ehe tsk em na- črtu z a vse šk ofije, ki naj jasno izr azi s v oje posebnos ti in hkr a ti usklajeno pov e zuje v celot o r azlične k a t ehetsk e pr ocese, ki jih šk ofija pr edlag a z a ljudi v r azličnih življenj - skih obdobjih. Pr a v z ar adi enovit e in usklajene k a t ehe tsk e deja vnos ti naj bi bil k a t e- hetski načrt enot en z a vso Slov enijo. Slov ensk a šk of ovsk a k onf er enca je po petnajs tih le tih l. 2017 na s v oji 102. r edni seji potr dila „Slov enski k a t ehe tski načrt “ . Gr e z a do- k umen t, ki ž eli k a t ehe tu pr eds t a viti smer k a t ehe tsk eg a dela in v ospr edju k a t er eg a je celot en pr oces k a t ehe z e v vseh življenjskih obdobjih. SKN poudarja, da se pojem ‚k a t ehe z a ‘ ne nanaša z g olj na v er ouk k ot pouče v anje v v eri, t em v eč z ajema deja v - nos t v z g oje v v eri vse od posame znik ov eg a r ojs tv a pa do smrti. Obenem opo z arja, da je k a t ehe z a odg ov ornos t celotne kr šč ansk e sk upnos ti. V skladu s SKN namr eč z a uv ajanje v kr šč ans tv o ne skrbijo le k a t eheti ali duhovniki, t em v eč vsi v erniki. SKN ž eli poudariti pr ocesni pogled na k a t ehe z o , ki se ne us t a vi ali z ačne z vs t opom posame- znik a v f ormalno v er sk o iz obr až e v anje, t em v eč je v z v e zi z njeg ov o t emeljno oseb - nos tno in duhovno r as tjo. T ak o se lahk o v pr oces vključi na k a t eri k oli s t opnji, na t o pa vsebinsk o sledi ciljem s v ojeg a s t ar os tneg a obdobja. P omenljiv a je tudi opr edeli- t e v , da se z akr amen ti (zlas ti z akr amen ti uv ajanja) ne podeljujejo z g olj po krit eriju s t ar os ti, t e m v e č tudi po k r it e r iju ose bne g a pr is t opa in izr až e ni ose bni pr ošnji – v smislu k a t ehumena tsk eg a znač aja uv ajanja v kr šč ans tv o (SKN 2018, 8). Med z akr amen t e uv ajanja spad a tudi s v e t a birma in SKN v k onkr e tiz aciji cilje v gle de na name n k a t e he tsk eg a načrt a pr edvide v a, da otr oci po us tr e zni pr ipr a vi t a z akr amen t pr ejmejo med 12. in 14. le t om s t ar os ti. Če z ačnejo otr oci v Slo v eniji osno vno šolo obisk o v a ti, k o so s t ari šes t le t, 4 t o pomeni, da bi z akr amen t birme 3 T a oseba se r az ode v a po Bo žji besed i v v sem, k ar je us tv arjeno (Fr y v aldsky 2021, 95). 4 P r vi ods t a v e k 45. člena Z ak ona o osno vni šoli določ a, da mor ajo s t ar ši v pr vi r azr ed osno vne šole vpi - sa ti otr ok e, ki bodo v k oledar sk em le tu, v k a t er em bodo z ačeli obisk o v a ti šolo , dopolnili s t ar os t 6 le t. 439 439 Sebastijan Valentan - Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah... pr ejeli enkr a t med 7. in 9. r azr edom osno vne šole. T a pr ak sa je v gla vnem uv elja- vljena in po slo v enskih ž upnijah in šk ofijah t ak o tudi pot ek a. V let ošnjem letu je mur sk osoboški šk of P et er Štump f v slov ensk em k a t ehetsk em pr os t oru uv edel no v o pr ak so. 5 Na 2. seji Duho vnišk eg a s v e t a s v oje šk ofije (9. junij 2022) je Štumpf spr egov oril o birmi in birmanskih botrih t er omenil, da se duhovniki in k a t eheti pri pripr a vi otr ok na pr ejem z akr amen t a s v et e birme – pa tudi on sam ob birmov anju – sooč ajo s t e ž a v ami. 6 V r azpr a vi, ki je sledila, je Duhovniški s v et r azpr a- vljal o primernem č asu z a podelit ev z akr amen t a s v et e birme in o birmanskih botrih t er izpos t a vil ugot ovit ev , da v ečina ljudi pogojev z a opr a vljanje službe botr a ne izpol- njuje – pr a v t ak o pa s t ar os t otr ok, pri k a t eri so z akr amen t birme pr ejemali doslej, ni primerna. Štump f je pr edlag al, da bi se v v er oučnem letu 2022/23 z akr amen t birme podelil otr ok om vse od 5. pa do 9. r azr eda, da se do nadaljnjeg a služba birmansk eg a botr a ukine in da se od v er oučneg a let a 2023/24 dalje v vseh župnijah mur sk osobo- šk e šk ofije z akr amen t birme podeljuje vsak o let o v 5. r azr edu, t or ej v s t ar os ti 10 let – in Duho vniški s v e t je njeg o v pr edlog podprl (Štihec 2022, 168). Gr e v sek ak or z a pomembno nov os t, ki bi lahk o vpliv ala tudi na odločitv e po drugih šk ofijah. 5. Religijski pouk v slovenski šoli Slo v enski pokr ajinski cerkv eni zbor je menil, da bi umes tit e v v er skih v sebin v na- cionalni šolski sis t em pomenila us tr e zno r az širit e v in dopolnit e v k a t ehe z e. T o se kljub priz ade v anjem K a t olišk e cerkv e ni z g odilo. P ouk o r eligijah – s poudark om na a v t oh t onih – v osno vni šoli bi pomembno vpliv al tudi na splošno r az gledanos t sl o v en ski h d rž a vl jan o v , saj se tis ti o tr oci , ki v er sk e v z g o je n i so d el e žn i , 7 z vp r aša- nji r eligije sicer ne sr ečujejo in se v k asnejši dobi s t emi v sebinami t e žje sooč ajo. Le t a 1996 spr eje ti „Z ak on o or g aniz aciji in financir anju v z g oje in iz obr až e v anja “ (Z OFVI), ki je bil k asneje še v elik okr a t dopolnjen in spr emenje n, v s v ojem 72. čle- nu opr edeljuje pojem a v t onomije šolsk eg a pr os t or a. Z OFVI določ a, da se deja v - nos ti, ki z v z g ojo in iz obr až e v anjem niso po v e z ane, v ja vnem vrt cu ali šoli lahk o i z v aj aj o l e z d o v o l j en j em r a vn a t el j a, k o n f esi o n al n a d ej a vn o s t p a v n ji h (n ačel n o ) ni do v ol jena. V tis tih vrt cih in šolah, ki imajo k oncesijo , Z OFVI k on f esionalno de- ja vnos t do v oljuje, k adar se iz v aja z unaj pr ogr ama, ki se opr a vlja k ot ja vna služba. K on f esionalna deja vnos t je v vrt cih in šolah s k oncesijo do v oljena le, če č aso vno ne pr ekinja in pr os t or sk o ne o vir a pr ogr ama, ki se iz v aja k ot ja vna služba. Iz v ajanje k on f esionalne deja vnos ti mor a biti or g anizir ano t ak o , da tis tim, ki se t e deja vnos ti ne ž elijo udele žiti, omog oč a nemot en prihod in odhod. Z OFVI še pojasnjuje, da k on f esionalna deja vnos t obseg a v er ouk ali k on f esionalni pouk r eligije s ciljem v z g a- 5 O t em je pisal tu di k a t oliški t ednik Družina (Pur g er 2022). 6 Mur sk osoboški šk of P e t er Štump f je s v ojim duho vnik om, k a t ehe t om in k a t ehis tinjam glede z akr amen t a s v e t e birme le t a 2021 napisal posebno pismo , v k a t er em jim je pr eds t a vil nek a t er e s v oje poglede na tr enutno s t anje, t e ž a v e in vpr ašanja. V pismu jih je tudi pr osil z a mnenja (Štump f 2021, 152), ki so bila očitno t emelj z a r azpr a v o na DS. 7 O v er ski v z g oji v družini glej Sla tinek 201 7. 440 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ja ti z a t o r e lig ijo t e r pouk , pr i k a t e r e m o v se binah, uč be nik ih, iz obr až e v anju uč it e - l je v i n p ri mern os ti p o same zn eg a u či t el ja z a p o uče v an je od l oč a v er sk a sk u p n o s t; k ot k on f esionalna deja vnos t so r az umljeni tudi or g anizir ani v er ski obr edi. Medt em k o je v vrt cih in šolah po Z OFVI delo v anje političnih s tr ank, njiho vih podmladk ov pr epov edano , pa lahk o minis t er na pr edlog r a vna t elja v pr os t orih ja vneg a vrt c a/ šole iz v en pouk a ali iz v en č asa delo v anja vrt c a/ šole v er ouk ali k on - f esionalni pouk r eligije izjemoma do v oli, če v lok alni sk upnos ti z a t ak o deja vnos t ni drugih primernih pr os t or o v . 8 V v sak em primeru se po ak tualni slo v enski z ak o- nodaji k on f esionalni r eligijski pouk v sklopu pr ogr ama ja vnih šol ne iz v aja in ni del k urik uluma ja vne osno vne šole. T ak o je le še v Albaniji, Mak edoniji in Ukr ajini, kjer v er ski pouk v ja vni šoli ni r edni pr edme t – t e drž a v e pa v er sk e g a pouk a z drugimi ukr epi pomembneje tudi ne podpir ajo. Slo v enija se t or ej priš t e v a k omenjeni pe- ščici e vr op skih drž a v (Čepar 19. 4. 2017). 6. Vzgoja v skladu z verskim prepričanjem Doda tni pr ot ok ol k „E vr op ski k on v enciji o v ar s tvu člov ek ovih pr a vic“ v 2. členu z ag ot a vl ja p r a vi c o s t ar še v , d a otr ok e i z obr až ujejo v skl adu s s v oji m v er ski m i n fi- lo z of skim pr eprič anjem. Drugi ods t a v ek 26. člena „Splošne deklar acije člo v ek o vih pr a vic“ , ki jo je spr ejela Gener alna sk up ščina Z druž enih nar odo v , 9 določ a, da mor a biti iz obr až e v anje usmerjeno k polnemu r az v oju člo v ek o v e osebnos ti in utrje v anju spoš t ov anja člov ek o vih pr a vic in s v oboščin. Pr a v t ak o mor a pospeše v a ti r az ume v a- nje, prija t eljs tv o in s trpnos t med v er skimi sk upnos tmi. P o tr e tjem ods t a vk u is t eg a člena je s t ar šem dana pr ednos tna pr a vic a pri izbiri vr s t e iz obr až e v anja s v ojih otr ok. Četrt a alineja pr v eg a ods t a vk a 29. člena „K on v encije ZN o otr ok ovih pr a vic ah “ , pod- pisana le t a 1989, v Slo v eniji k ot najšir ši r a tificir an mednar odnopr a vni dok umen t s podr očja člov ek ovih pr a vic v elja vna od let a 1992, določ a, da mor a biti iz obr až ev anje otr ok usmerjeno k pripr a vi otr ok a na odg ov orno življenje v s v obodni družbi v duhu prija t eljs tv a med v semi nar odi in v er skimi sk upnos tmi. 1. alineja pr v eg a ods t a vk a 28. člena „K on v encije o otr ok o vih pr a vic ah “ še pr ed t em določ a, da mor a biti v sem z ag ot o vljeno br e zplačno dos t opno osno vno šolanje. T udi „Lis tina E vr op sk e unije o t emeljnih pr a vic ah “ , ki je bila spr eje t a le t a 2000, pr a vno ob v e z ujoč a pa je pos t ala z uv elja vitvijo „Lizbonsk e pog odbe “ , v 14. členu g o v ori o pr a vici do iz obr až e v anja. V tr e tjem ods t a vk u t eg a člena je opr edeljena pr a vic a s t ar šev , da otr ok om z ag ot a vljajo v z g ojo in iz obr až e v anje v skladu s s v ojimi v er skimi, s v e t o vnonaz or skimi in pedag o- škimi pr eprič anji. T a pr a vic a se spoš tuje v skladu z nacionalnimi z ak oni. R epublik a Slo v enija in S v e ti sede ž s t a le t a 2004 r a tificir ala „Spor az um o pr a vnih vpr ašanjih “ (BHSP V). V 10. členu BHSP V je dog o v orjeno , da lahk o K a t olišk a cerk e v 8 Le t a 2009 je bilo v Slo v eniji okr og 50 šol, ki so omog oč ale iz v ajanje v er ouk a po pouk u v s v ojih pr os t orih, k er bi bila pot iz v er oučne učilnice do šole z a otr ok e ne v arna (Štuhec 2010, 15). 9 Od 58 t akr a tnih drž a v članic jih je z a njen o spr eje tje glaso v alo 48, osem pa se jih je glaso v anja v z drž alo – med njimi tudi Jug osl a vija, So vje tsk a z v e z a in Sa v dsk a Ar abija. T e žk o si pr e ds t a vljamo , da danes Slo - v enija z določili Splošne deklar acije člo v ek o vih pr a vic ne bi soglašala. 441 441 Sebastijan Valentan - Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah... v skladu s slo v ensk o z ak onodajo in k anonskim pr a v om us t ana vlja šole v seh vr s t in s t openj t er da bo slo v ensk a drž a v a t ak e us t ano v e podpir ala. St a tus učence v t eh us t ano v je iz enačen s s t a tusom učence v v podobnih drž a vnih us t ano v ah. Us t a v a R S v 54. členu določ a, da so s t ar ši tis ti, ki imajo pr a vic o in dolžnos t s v o- je otr ok e iz obr a ž e v a ti in v z g aja ti. P o 5 7 . č le nu U s t a v e R S je iz obr a ž e v anje s v obo- dno. Osno vnošolsk o iz obr až e v anje je ob v e zno in se financir a iz ja vnih sr eds t e v , drž a v a pa us tv arja mo žnos ti, da si drž a vljani lahk o us tr e zno iz obr azbo pridobijo. V Slov eniji k onf esionalneg a pouk a r eligije v drž a vnih šolah ni (v er ouk pot ek a z a- sebno po župniščih in tudi ni priznan k ot izbirni ali doda tni pr edmet, ki bi se k ak or - k oli š t el v kvoto priznanih šolskih pr edmetov in deja vnos ti – k ot na primer pevski zbor ipd.), pouk o r eligijah in v er s tvih pa se v ečinoma tudi ne iz v aja, saj mor a biti z a t o dov olj in t er esen t ov (otr oci k a t olič anov v er ouk, kjer pridobijo znanja tudi o drugih r eligijah, t ak o ali t ak o obisk ujejo). T ak o lahk o v erni s t ar ši pr a vic o do iz obr až e v anja otr ok v skladu s s v ojim v er skim ali filo z of skim pr eprič anjem – ob z a v edanju, da je njihov a nalog a opolnomočiti otr ok e z a samostojno življenje – ur esničujejo le z vpisom otr ok v z asebne šole, kjer pa z ar adi neenak ovr edneg a financir anja drž a vnov elja vnih in drugih pr ogr amov v t eh šolah omenjeno pr a vic o iz vr šujejo na omejen način. 10 Č e - pr a v je t o ug ot ovilo tudi Us t a vno sodišče R S (2014), z ak onodajalec pr otius t a vnos ti dolgo ni odpr a vil, še v eč: da bi se spoš t ov anju odločbe Us t a vneg a sodišč a R S iz ognil, je ž elel celo spr emeniti us t a v o. T o mu naposled ni uspelo , pr a v t ak o pa so poslanci Drž a vneg a zbor a z a vrnili pr edlog z ak ona glede financir anja iz obr až ev anja, ki odločbe Us t a vneg a sodišč a R S ni spoš t ov al v celoti. T o sodišče je let a 2020 o pr oblema tiki fi- nancir anja pr ogr amov v z asebnih osnovnih šolah odloč alo ponovno in pojasnilo tudi r azlik o med obveznim ja vno velja vnim pr ogr amom ter r azširjenim pr ogr amom osnov - nošolsk eg a iz obr až ev anja. T oda kljub t emu diskriminacija otr ok v z asebnih osnovnih šolah os t aja, saj mor ajo po l. 2021 nov elir anem delu Z OFVI s t ar ši otr ok v t eh šolah doplačev a ti s tr ošk e dopolnilneg a pouk a, jutr anjeg a v ar s tv a in podaljšaneg a biv anja. Če ob v sem t em pr e v erimo , k ak o lahk o v Slo v eniji s t ar ši iz vr šujejo pr a vic o do v z g oje in iz obr až e v anja otr ok v skladu s s v ojim v er skim pr eprič anjem, ug ot o vimo pr edv sem dv oje: pr vič, s t ar šem t o pr a vic o dajejo mednar odni in domači pr a vni dok umen ti; drugič, iz v ajanje t e pr a vice je o vir ano in pr epr eče v ano. K a t olišk a cerk e v v Slo v eniji lah k o po BHSP V šole us t ana vlja, drž a v a jih podpir a – in s t a tus učence v naj bi bil iz enačen s s t a tusom tis tih v ja vnih (drž a vnih) šolah. V tr enutnih r azmer ah, k o dos t opnos t do ja vno v elja vnih pr ogr amo v niti v drž a vnih niti v z ase bnih šolah ni iz e nač e na (z ar adi r azlič ne g a financ ir anja), o iz e nač e nos ti s t a tu sa en i h i n d ru gi h u čen ce v t e žk o g o v o ri mo . Učen ci z aseb n i h o sn o vn i h šo l i n njiho vi s t ar ši so v neenak o vr ednem polo ž aju, saj mor ajo del osno vneg a iz obr až e - v anja doplače v a ti – in t o z a t o , k er t ak pr ogr am obisk ujejo v šolah, kjer jim je omo- g očeno iz obr až e v anje v skladu z v er skim pr eprič anjem. 11 10 Glej tu di V alen t an 2018. 11 Na Hr v ašk em se v er ouk iz v aja v osnovnih šolah. T o oblik o s t a na us t a vnem sodišču izpodbijala dv a hr v ašk a drž a vljana, v endar je hr v ašk o us t a vno sodišče let a 2018 odločilo , da v er ouk v vrt cih in šolah ni v naspr otju z us t a vo – in da drž a v a in v er sk e sk upnos ti niso absolutno ločene (Us t a vno sodišče R epublik e Hrv ašk e 2018). 442 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 7. Zaključek Od č asa kne z ošk of a Mihaela Napotnik a pa do danes so se r azmerja med drž a v o in Cerkvijo t er per cepcija v er sk eg a pouk a v slov enskih šolah močno spr emenili, k ar je nenaz adnje logična posledic a sek ulariz acije slov ensk e (enak o k ot evr opsk e) družbe. Da je v primerja vi z drugimi e vr opskimi drž a v ami Slov enija, k ar se tiče vključe v anja v er skih vsebin v ja vno šolo o zir oma drž a vne podpor e t em vsebinam na druge načine, osamljen ot ok, gr e pripisa ti tudi dolgotr ajnemu in sis t ema tičnemu k omunis tičnemu obvladov anju slov ensk eg a družbeneg a pr os t or a v partijskih č asih. P artija je onemo- g oč ala vsak o or g anizir ano oblik o ja vne v z g oje in iz obr až e v anja (z asebno šols tv o), ki bi bila v naspr otju z njeno enoumno dok trino. S t em, k o je v er ouk izločila iz ja vne šole, je iz iz obr až e v anja hot ela izločiti tudi kr šč ans tv o (V odič ar 2010, 35) – in t ak o nadaljev ala s v oj mor alno vsaj vpr ašljiv , če ne neetičen pohod (P etk ovšek 2021, 991). Če k aj (in tudi, k aj) danes otr oci v drž a vnih osno vnih šolah o kr šč ans tvu iz v edo , je odvisno od tis tih, ki jim snov posr edujejo – pa še t o mor da bolj pri pouk u z g odo- vine ali slov enščine. So osnovnošolski učit elji z a t o sploh usposobljeni, če sami r eci- mo v er sk o niso bili v z g ojeni, v č asu ja vneg a v z g ojno-iz obr až e v alneg a pr ocesa pa o kr šč ans tvu niso mogli biti (us tr e zno) poučeni? Razlag e, da je slov ensk a šola nevtr al - na, so deplasir ane, saj vsak a šola iz obr ažuje in v z g aja po določenem naz or sk em pr o - gr amu – če tudi a t eis tičnem. Nenaz adnje se je tr eba ob vsem z apisanem vpr aša ti, k ak šna je pri nas k onsolida- cija pr a vice do v er sk e s v obode, ki je lakmusov papir s t anja demokr a tičnos ti, odpr - t os ti in pr a vne drž a v e – če se k vpr ašanjem, pov e z anim s kr šč ans tv om o zir oma K a- t olišk o cerkvijo , s k a t er o slo v ensk o ljuds tv o v e ž e v ečs t ole tna po v e z anos t, k ot t o v pr eambuli BHSP V prizna v a R epublik a Slo v enija, pris t opa na izključujoč in a priori neg a tiv en način (V alen t an 2022, 5). Ob v se v ečjem z a v edanju o pomenu r eligije v svetu 12 upr a vičeno pričak ujemo , da bi z vključev anjem r eligijskih vsebin v ja vni osnov - nošolski pr ogr am k mirnemu so žitju in potr ebnemu dialogu v družbi dolg or očno po zitivno lahk o pripomogla tudi Slov enija. Kratice BHSPV – Spor azum med R epublik o Slovenijo in Svetim sedež em o pr avnih vpr ašanjih. SKN – Slo v enski k a t ehe tski načrt 2018. ZOFVI – Z ak on o or g aniz aciji in financir anju v z g oje in iz obr až e v anja 1996. 12 Or g aniz acija Združ enih nar odov (O ZN) denimo pr epo zna v a dr agocen prispevek ljudi vseh r eligij ali pr epričanj k člov eš tvu t er prispev ek dialog a med vsemi v er skimi sk upnos tmi k boljšemu z a v edanju o sk upnih vr ed - not ah in njihovemu r azumev anju z a celotno človeš tvo. Gener alna sk upščina Or g aniz acije z druž enih nar odov je ob se znanitvi z v semi mednar odnimi, r egionalnimi, nacionalnimi in lok alnimi pobudami, obenem pa tudi priz ade v anji v er skih v odit elje v z a spodbujanje medv er sk eg a in medk ulturneg a dialog a – k ot je npr . sr e č anje me d pape ž e m Fr ančišk om in v e lik im imamom A l-A zhar ja A hmadom al-T a y y ibom 4. f e br uar ja 2019 v Abu Dabiju, k o je bil podpisan dok umen t „ O člov ešk em br a ts tvu“ – 4. f ebruar z r esolucijo 75/200 21. decembr a 2020 r az glasila z a Mednar odni dan člov ešk eg a br a ts tv a. P ape ž in v eliki imam s t a pomemb - no prispev ala k širjenju ver sk e s vobode v s vetu. Od let a 2018 dalje se or g anizir a tudi mednar odna minis tr sk a k on f er enc a o s v obodi v er e ali pr eprič anja (le t os jo je med 5. in 6. julijem g os tila vlada V elik e Brit anije). 443 443 Sebastijan Valentan - Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah... Reference Ambrožič, Matjaž. 2010 . L av a n ti n s k a š ko fi j a z a č a s a S l o m š ko v i h n a s l e d n i ko v ( 1 8 62– 1 92 2 ). Studia historica Slovenica: Časopis za humani- stične in družboslovne študije 10, š t . 2 / 3 :39 9 – 42 8 . Čepar, Drago . 201 7 . V e r j e ti m o r a š … Delo 5 9 , š t . 9 0:5. Davis, Derek H., in Elena Miroshnikova, ur. 201 3 . The Routledge International Handbook of Religious Education. L o n d o n i n N e w Y o r k : R ou t led g e . Frančišek, in Ahmad Tayyib . 2020 . D o k u m e n t o č l o v e š ke m b r a t s t v u . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Fryvaldsky, Pavel. 2021 . I l D i o d i a l o g i c o e l a p e r s o - n a u m a n a : L a d i m e n s i o n e t r i n i t a r i a d e ll ’ an t r o p o l o gia di R o m an o G u ar di n i. Acta Universitatis Carolinae Theologica 11, š t . 2 : 7 7 – 95. Generalna skupščina OZN . 2020 . Re s o l u c i j a 75 / 20 0 z d n e 2 8 . 1 2. 2020 . Jugoslovanski škofje . 1 9 8 9 . V e s e l o ozn a nj e v a nj e e v a n ge l i j a i n v z go j a v v e r i : T e m e l j n e s m e r n i c e o o b n o v i v e r s ke v z go j e i n k a t e h e ze. C e r k v e n i d o k u m e n ti 39 . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Kirchliches Verordnungs-Blatt für die Lavanter Diözese . 18 9 9 . Mar i b o r: L a v an t e r O r di n ar iat . Knezoškofijski lavantinski ordinariat . 1 9 1 2. N o r - m a l n i u č n i n a č r t z a v e r s k i p o d u k n a l j u d s k i h i n m e š č ansk i h š o l ah L a v an ti nsk e š k o fij e . V : Ope- rationes et Constitutiones: Synodi dioecesanae Lavantinae , 321 – 3 49 . M a r i b o r : T i s k a r n a s v e t e - ga Cirila. Melik, Vasilij. 1 970 . S l o v e n c i i n ‚ n o v a š o l a ‘ . V : Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969, 3 1 – 6 3 . L j u b l j a n a : S l o v e n s k i š o l s k i m uzej . Ojnik, Stanko . 1 978 . M a r i b o r s ke š ko fi j s ke s i n o d e. V: Zbornik ob 750-letnici mariborske škofije, 28 –36. Mar ib o r: Š k o fijsk i o r dinar iat v Mar ib o r u. Okoliš, Stane. 20 0 8 . Zgodovina šolstva na Sloven- skem . L j u b l j a n a : S l o v e n s k i š o l s k i m uzej . Petkovšek, Robert . 2021 . K aj j e e ti k a i n z a k aj r av n a ti e ti č n o ? Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 99 1 – 998. h tt p s : / / d o i . o rg / 1 0 .34 2 9 1/ b v 202 1 /0 4/ p e t k o v s e k Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem . 20 02. Izb e r i ž i v l j e nj e : s k l e p n i d o k u m e n t . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Purger, Mojca. 202 2. Š ko f Št u m p f n a p o v e d u j e s p r e m e m b o b i r m a n s ke p a s t o r a l e. D r u ž i n a . 2 7 . 6 . h t t p s : / / w w w . dr u z i n a . s i / c l an e k / sk o f - s tum p f - - n ap ov e du j e - sp r e m e m b o - b i r m ansk e - p a s t o r a - le (p r i d o b l j e n o 11 . 7 . 202 2 ). Slatinek, Stanislav . 201 7 . P a s t o r a l n a s k r b p a p e ž a Fr a n č i š k a z a d r u ž i n s k i d i a l o g . Bogoslovni ve- stnik 7 7 , š t . 2 :32 5 – 3 3 6 . Slovenski katehetski načrt . 201 8 . C e l j e : C e l j s k a M o h o rj e v a d r u ž b a. Štihec, Simon . 202 2. Po r o č i l o z 2. s ej e D u h o v n i - škega sveta. Sporočila slovenskih škofij 7:1 6 7 – 16 8 . Štuhec, Ivan Janez. 2010 . V e r s k i p o u k ko t k u l t u r - n o - p o l i ti č n i p r o b l e m v S l o v e n i j i . V : R o m a n G l o b o k a r , u r . Verski pouk v slovenskih šolah: ovrednotenje in perspektive , 1 3 – 20 . L j u b l j a n a : Z av o d s v . St a n i s l av a . Štumpf, Peter . 2021 . N a š a n e m o č , n o v a p r i l o - ž n o s t . Sporočila slovenskih škofij 7:1 5 2 . Urlep, Lilijana. 2010 . St e p i š n i k i n š ko fi j s k a s i n o d a . Bogoslovni vestnik 70, š t . 1 : 9 5 – 10 5. Ustavno sodišče Republike Hrvaške . 201 8 . O d l o č - b a š t . U - I - 45 0 4/ 2010 i n U - I - 1 7 3 3 / 201 2 z d n e 1 8 . 1 2. Ustavno sodišče Republike Slovenije . 201 4 . O d - l o č b a š t . U - I - 2 6 9 / 1 2 z d n e 4 . 1 2. – – – . 2020 . O d l o č b a š t . U - I - 110 / 1 6 - 4 4 z d n e 1 2. 3 . Valentan, Sebastijan . 201 8 . Z a s e b n e š o l e i n Us t av - n o s o d i š č e č a k aj o že č e t r t o l e t o. Pravna praksa 3 7 , š t . 7 /8 :20 – 2 2. – – – . 202 2. Pr e d s e d n i c a D r ž av n e g a zb o r a b i p o u - č ev al a C e r k ev . Družina 7 1, š t . 2 2 :5. Vodičar, Janez . 2010 . U v aj a nj e v e r s ke g a p o u k a n a G i m n azi j i Ž e l i m l j e. V : R o m a n G l o b o k a r , u r . Verski pouk v slovenskih šolah: ovrednotenje in perspektive , 35 – 4 2. L j u b l j a n a : Z av o d s v . St a n i - slava. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. 1 9 9 6 . Uradni list Republike Slovenije 1 2 :8 4 1 – 8 6 2. Zakon o osnovni šoli . 20 0 6 . Uradni list Republike Slovenije 8 1 :8 6 62– 8 6 7 3. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih. 20 0 4 . Uradni list Republike Sloveni- je 4 :3 010 – 3 01 2. Zmazek, France. 1 87 9 . Fara sv. Petra pri Mariboru: Krajepisno-zgodovinske črtice . Mar i b o r: s am o - z a l ožb a .