173
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III. Gosp. Franjo Ks. Sou van poroča o dopisu c. k. finančnega vodstva za Kranjsko, katero je zbornici poslalo slovenski obrazec meničnega blanketa, vabeč zbornico, naj bi se izjavila o obrazci in odgovorila na vprašanje, je li izdavanje slovenskih meničnih blanketov priporočljivo? Odsek, prenaredivši v nekoliko tekst na predloženem obrazci, izreka željo, naj bi se ta prena-redba vsprejela. Na vprašanje, je li priporočljivo izdavanje slovenskih meničnih blanketov, je odsek z ozirom na to, da je na Kranjskem , Štajerskem, Koroškem in Goriškem več posojilnic, katere občujejo večinoma z ljudmi, kateri ne umejo nemščine, dalje z ozirom na to, da se tudi v trgovini rabi mnogo menic, dalje tudi z ozirom na to, da mnogo strank, katere so pač nemščine zmožne, vendar terjajo slovenske menične blankete, sklenil nasvetovati zbornici, naj ona izreče, da je izdavanje meničnih blanketov s slovenskim tekstom ne le priporočljivo, marveč celo potrebno. Glede na to predlaga poročevalec v imenu odseka: Slavna zbornica naj v smislu tega poročila c. kr. finančnemu vodstvu svoje mnenje naznani.
Gosp. K. Luckmann meni, da je samo ob sebi umevno, da, kdor listino podpiše, mora tudi menično pravo poznati.   V trgovini, trdi govornik,  se ne čuti
174
potreba po slovenskih menicah, ker je slovenščina omejena le na slovenske dežele, in nastale bi lahko pri od-bitkovanji (skontovanji) težkoče; Slovenci, kateri nemščine niso vešči, bi se težko poučili o menicah in sploh o meničnem pravu, treba bi bilo v to preložiti menično pravo na slovenski jezik. Govornik toraj ne more podpirati odsekovega predloga.
Gosp. Vašo Petričič izreka začudenje o trditvi predgovornikovi, kajti trgovci in obrtniki sploh dobro umejo, kaj je menica, in uže s stališča enakopravnosti se ne more nasprotovati in oporekati odsekovemu predlogu.
Gosp. Knez opozoruje g. Luckmanna na knjižico „pouk o menicah", katero je na svitlo dal dr. Razlag; zatega del tudi nihče trditi ne more, da bi Slovenci nemščine nevešči ne mogli prisvojiti si potrebne vednosti o meničnem pravu. On iz lastne izkušnje ve, da veliko strank terja menice s slovenskim tekstom, toraj podpira tudi odsekov predlog. Zbornica pritrdi odsekovemu predlogu.
IV. Gosp. Petričič poroča o ustanovi višjega železnocestnega vršbenega urada v Ljubljani. Mestni magistrat je namreč predložil zbornici prepis prošnje, katero je vložil pri c. kr. trgovskemu ministerstvu za ustanovo vodstva državne železnice za južne proge s sedežem v Ljubljani. Poročevalec prečita omenjeno prošnjo ter utemeljuje naslednja predloga:
i. Zbornica naj prosi visoko c. kr. trgovsko mini-sterstvo, da bi blagovolilo ustanoviti v Ljubljani višji železnocestni vršbeni urad.
2. Zbornica naj se obrne na mestni magistrat v Ljubljani, da bi on rešil vpraševanje, kako bi se dobila stanovanja za uradnike višjega železnocestnega vršbenega urada.
Pri glasovanji se vprejmeta oba predloga.
V. Gosp. Knez poroča o ministerskem ukazu, katerega je c. k. deželna vlada zbornici naznanila, da izjavi o njem svoje mnejije. Ta ukaz pravi, da je od c. k. namestništva za Češko došla prošnja češkega kulturnega sveta, naj bi se po zakonodajskem potu vpeljalo, da se žito samo po metrični vagi s kakovstveno podstavo hektoliterske vage in po razmerji kakovosti (L, II., III.) razpečava. Ta prošnja se utemeljuje s tem, da se skoro na vsakem semnji ene kronovine po drugih, časih popolnem različnih vagah in merah, da celo po neprimernih navadah, v mnogih krajih celo po stari vagi in meri žito razpečava, za tega del so tudi tržna poročila tako različna, da more le izvedenec dobiti iz njih ceno, ki bi mu v trgovini pri razprodavanji žita biti mogla kot ravnilo. V Nemčiji, Franciji in v druzih državah je to uže urejeno. Zaradi rešitve te prošnje se je trgovinsko ministerstvo posvetovalo z uihiisterstvom za poljedelstvo in za notranje zadeve , ter izrekla so ministerstva soglasno, da je smer te prošnje primerna in vredna, da se izpelje nje zahteva, ker bi se na ta način pri tržnih poročilih vpeljala enakomernost in bi se iz njih izvedele res prave tržne cene po kakovosti. Vendar menijo ministerstva, da se tej prošnji in nje zahtevi ne more ugoditi po zakonodajski poti, marveč, da se to prepusti interesiranim krogom, da naj bi delali na to, da se na gori označen način žito razpečava, in sicer naj bi se to doseglo s tem, da se dotične usance vredo in izpeljejo.
Naroča se toraj češkemu namestništvu, da gleda na to, da nižja oblastva ter trgovske in obrtne zbornice skrbe za vpeljavo takih primernih navad pri razpeča-vanji žita. Za tega delj priporoča tudi c. kr. deželni vladi za Kranjsko, naj bi tudi ona po mogočnosti in razmerno ter s pogojnimi izpremembami v svojem upravnem delokrogu držala se te smeri, kakor se je zauka-zalo uže pri trženji s senom in slamo.
Odsek je to stvar pretresaval, in pokazalo se jer da se v veletržji z žitom samo na metrično vago tržuje. V mali trgovini, tudi na mnogih semnjih pa to še ni udomačeno, in tržuje se še celo po stari vagi in meri. Mnogo bode še toraj dela, da se povsod metrična vaga vpelje. Pripoznalo se je, da bi bilo ne samo za prodajalca , nego tudi za kupca bolje, ako bi se povsod vpeljala v trgovini z žitom metrična vaga in se cena odločevala za 100 kilo. A da se to tudi v istini uvede, treba je, da tudi občinski zastopi skrbijo za to, da se samo metrična mera in vaga smeta rabiti in da se cene le za 100 kilo določajo in razglašajo. Na podlagi tega nasvetuje odsek:
1.   Slavni c. kr. deželni vladi se poroča, da zbornica priporoča, naj bi se žito samo na metrično vago prodajalo in se cene za 100 kilo določevale.
2.   Slavna c. k. deželna vlada se prosi, da blagovoli ukreniti, naj bi one občine, v katerih so žitni semnji, skrbele, da se cene žitu po metrični vagi, in sicer za 100 kilo postavljajo in razglašajo.
3.   Slavni mestni magistrat se prosi, da bi odslej žitne cene po metričui vagi razglašal.
Pri glasovanji se vzprejmo predlogi enoglasno.
VI. Gosp. Vašo Petričič poroča o deželnega odbora dopisu, s katerim se naznanja sklep deželnega zbora glede sestave odbora, kateri naj bi na to delal, da se vendar uže naposled uresničijo želje glede gradnje dolenjske železnice. Ob enem vabi deželni odbor zbornico, naj bi zastopnike v ta odbor izvolila ter njemu imena izvoljenih naznanila. Odsek predlaga z ozirom na to, da se zbornica uže 20 let poteguje za dolenjsko železnico: Zbornica naj izvoli v omenjeni odsek tri člane.
Gosp. Eichelter predlaga, naj se jih voli pet.
Gosp. dr. P o k 1 u k a r omenja, da ne bode v tem odboru zastopana samo zbornica, nego tudi mestni zbor ljubljanski in kranjska hranilnica ter da so se v ta odbor povabili tudi dolenjski zastopniki in izvedenci v že-lezničnih stvareh.
Po tej izjavi g. dr. Poklukarja odstopi g. Eichelter od svojega predloga.
Po nasvetu zborničnega člana g. J. Kneza izvoli zbornica v ta odbor naslednje gospode: zborničnega predsednika Josipa Kušarja in zbornična člana Pankra-cija Eichelterja in Vašo Petričiča.
(Konec prihodnjič.)