IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in upravo: Maribor. Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljano, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din . mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50, Stev. 143 • Maribor, sobota, dne 14. decembra 1940 » Lelo XV Izobraževanje angleškega delavstva Delavsko socialistično gibanje si je postavilo za cilj, pomesti s kapitalizmom, državo pa postaviti v službo skupnosti. Da to doseže, potrebuje politične moči in boj proletariata gre za tem, da si delavstvo pribori odgovarjajoči del pri vladanju države. v pravilno spoznati, razumeti čas in njegove probleme ter kazati pravo pot v novo človeško družbo, je eden izmed glavnih namenov modernega delavskega izobraževanja. Delavec, ki hoče izvesti svojo socialno emancipacijo (osamosvojitev), si mora ustvariti svoj svetovni nazor po lastnih osnovah in po novih idejah. Razumeti mora naloge našega družabnega življenja, prodreti mora v zapleteno gospodarstvo ter se predvsem temeljito spoznati z vsebino tistih ciljev, za katerimi stremi socialistično delavsko gibanje. Vi ta namen Odločilni k II en za Egia Eaiel Boji se razširjajo iz Egipta proti libijski meji Angleško vojno poročilo: |ne angleške suhozemne vojske, ampak Angleška armada v Egiptu, v čije se-!zlasti tudi °Žniu 2 angleških vojnih ladij, stavu se nahajajo čete iz dominijonov ki so stopile v akcijo ter učinkom ne in čete francoskega generala de Gaul-leja, je dne 9. t. m. ob zori napadla italijanske pozicije na vzhodnem robu egiptske puščave v trikotu: Maktila— Sidi el Barani—Nibeua. Napad se je izvršil na jugu tega trdnjavskega trikota, 35 km južno od Sidi el Barani, po načrtu vrhovnega poveljnika angleške vojske na bližnjem vzhodu generala Warwella. Operacije pa je vodil general Wilson. številnih bomb, ki so jih metala na nje angleška letala. Ker spričo puščavskega terena fronte ni mogoče povsem skleniti, je morda u-spelo nekaterim italijanskim oddelkom, da so ušli skozi nezasedene predele. — Glavnina italijanske vojske pa ie zajeta. Preko 20.000 vjetih Italijanov so našteli do 12. t. m. opoldne. Izgleda pa, da to število še ni dokončno. Med vjet-niki je 100 višjih častnikov in med temi 3 divizijski generali. Računa se, da so Angleške motorizirane čete so se po dvodnevnih premikih čez 135 km široko bile zajete tri italijanske divizije, puščavo, neopaženo približale najjuž , . . j •'-•v, nejši točki prej omenjenega trikota m je evropsko delavstvo v naprednejših nenadoma napadle Napad% uspeL Ta. koj nato je skozi vrzel v italijanski fronti vdrla angleška motorizirana armada zapadno od Sidi Baranija na Buk Buk ob morski obali in ga v boju s presenečenim sovražnikom dosegla. Med tem je angleška armada z vzho- državah ustanovilo celo vrsto ustanov ki služijo delavskemu izobraževanju. Te ustanove so za kulturni razvoj delavstva izredne važnosti. Tudi angleško delavstvo je že zgodaj spoznalo pomen delavske izobraz-L be in zlasti še strokovne organizacije'da pril&ktilTi v smeri na Sidi so si vzgojile lepo število izredno $PQ- el Barani Italijanska vojska v tem tri-sobnih funkcionarjev, ki prav po J kotu je bila s tem zajeta. Italijani so se 1 1 1 “ I™'* iz Maktille umikali v Sidi el Barani, to- da tu so videli, da imajo angleško armado v hrbtu. Začel se je obupen boj, ki je trajal 9., 10. in deloma še 11. t. m tu skrbijo za izobrazbo množic. Izobraževalno delo za množice obstoja v neštevilnih predavanjih, ciklih in krož-kili, ki se pečajo z vsemi vprašanji časa: zgodovino, prirodoznanstvom, politiko, gospodarstvom itd. Število obiskovalcev teh tečajev gre v milijone in razume se, da so za to potrebne! tudi velike materialne žrtve. Glavni skrb za izobrazbo angleškega delavstva imata dve združenji. Eno se imenuje »National Couticil of Labo-ur Colleges« (ali s kratico NCLC), drugo pa »Workers Educational Asso-ciation« (WEA). Obe združenji, ki sta sicer samostojni organizaciji, podpirata deželna zveza angleških strokovnih organizacij in pa delavska stranka. Pravila »NCLC« takole razlagajo svojo nalogo: »... posredovati neodvisno delavsko izobrazbo, da dobi delavec možnost, nemoteno razvijati svoje sposobnosti in se dovolj naučiti za delovanje na strokovnem, zadružnem in političnem področju. Taka bo možno likvidirati kapitalistični družabni red in izvesti socialno in gospodarsko osvoboditev delavstva.« Vidi sc torej, da zastopa »NCLC« izrazito socialistično izobrazbo. »NCLC« ne dobiva nikakih podpor od prosvetnega ministrstva, kajti državno podporo smatra za nezdružljivo s svojimi načeli. Svoje izdatke krije s podporami, ki jih dobiva od1 strokovnih organizacij in delavske stranke, nekaj malega pa prispevajo tudi obiskovalci tečajev. »WEA« pa ima za svoj cilj »nuditi delavstvu vso možnost čim popolnejšega osebnega in socilnega razvoja.« *WEA« je nadstrankarska in nevtralna Ustanova za delavsko izobraževanje. Sredstva za svojo nalogo dobiva od države in od strokovnih delavskih nr-Stilizacij. Čeravno nima izrazite socialistične smeri, jo delavska stranka ^di materialno podpira. .. »NCLC« potroši letno okrog 3 milijone dinarjev za delavsko izobrazbo r~~ Pomislimo, da nabere to vsoto de-Javstvo samo med seboj! Njen ciklus ^edavanj obsega zlasti: zgodovino “Vobodnih strokovnih organizacij, an-*‘eŠkega delavskega gibanja in socia- in zaključil s popolno zmago Angležev. Italijani so bili v tem trikotu izpostavljeni ne samo napadom motorizira- Plena pa zaenkrat sploh ni mogoče pregledati, kajti okrog Sidi el Baranija so nakopičili Italijani ogromne zaloge vojnega materijala, topov, strojnic, streliva itd. za svojo nameravano ofenzivo proti. Marsa Matruhu in Aleksandriji oz. Suezu, o kateri se je govorilo, odkar so Italijani pred kakšnimi desetimi tedni osvojili Sidi el Barani. Nadaljevanje bojev zapadno od Buk Buka. Med tem pa je angleška motorizirana armada prešla v napad zapadno od Puk Buka, vzdolž obale proti Sollumu. Italijani se na vsej črti umikajo po cesti, ki so jo z veliko težavo gradili, umikajoče pa napadajo angleška letala in vojne ladje, ki obstreljujejo obrežje. Churchill o zmagi Ministrski predsednik Churchill je izjavil v angleškem parlamentu, da pomeni zmaga pri Sidi el Baraniju največjo zmago angleškega orožja v kolo-nijalnih vojnah. Pred štirimi ineseci je bila vlada še v skrbeh zaradi Egipta, sedaj je ta skrb že z glave, kar je poti-dila tudi zmaga angleškega orožja pri Sidi el Baraniju. Izgube letal. Dne 12. t. m. je bilo sestreljenih 9 italijanskih letal, dočim so Angleži zgubili samo eno. Angleška letala so že tri dni neprestano zasipala z bombami vsa italijanska letališča v Libiji in je bilo gotovo pri tej priliki uničenih precej italijanskih letal na zemlji. Italijani o bojih pri Sidi el Baraniju Italijansko vojno poročilo pravi, da je dne 9. t. m. devet angleških oklopniB divizij napadlo pri Sidi el Baraniju. Po hudih bojih so se morali Italijani začeli umikati. Ves dan so se bili krvavi boji med divizijo črnih srajc »3. januar< in prvo libijsko divizijo. Na čelu rvojih čet je padel general Maletti. V ostalem italijanski lis+i ne prikrivajo resnosti položaja in pravijo, da so se Angleži odločili vreči se z vsemi silami na Italijo, med tem ko Nemci zaradi slabega vremena ne morejo izvršiti svojega napada na Anglijo. Pakt večnega prijateljstva z Madžarsko je bil podpisan dne 12. decembra t. l.v Beogradu Dne 11. t. m. je prispel v Beograd madžarski zunanji minister grof Cza-ky na uradni obisk. Iz poročil v časopisih, pri nas, in na Madžarskem, pa tudi v ostalem inozemstvu, je bilo razvidno, da bo ta obisk zelo pomemben, namenjen dokončni ureditvi odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Razmere med obema državama so bile že par let normalizirane. Obiski nekaterih naših ministrov v Budimpešti in madžarskih v Beogradu, kakor tudi nedavni obisk beograjskega župana v Budimpešti ter budimpeštanskega v Beogradu, so samo potrdili in poka-kazali, da postajajo odnošaji 'vednb bolj prisrčni. Tako je dne 12. t. m. prišlo v Beogradu do sklenitve in slovesnega podpisa pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko. r' i->i «•- , > j Delniški kapital inozemskih delničarjev v na-!žem gospodarstvu blokiran. Vlada je cbjavila J uredbo, s katero je prepovedano vsako prena-J | šanje ali izplačevanje akcijskega kapitala, vlo ženega v naša podjetja. Kdor je lastnik vlože nega kapitala na dan objave te uredbe, tudi ostane. S tem je preprečeno, da bi mogel inozemski kapital, ki je 'bil vložen v jetja, zbežati v tujino. Tak kapital nadomestiti z domačim kapitalom 2000 vagonov žita je potrebnih v Bosanski krajini. Po vaseh v Bosni uvajajo nakaznice za moko, ker je med kmeti kvečjemu 5 dstot-kov takih, ki pridelajo kakšno žito. Nafto iz Romunije bomo uvažali skozi štiri mesece proti zamenjavi za kovine. Obračunavalo pa se bo po tečaju svobodnih deviz, to se pravi, da se bo vrednost nafte in kovin ugotovila v zlatu. Proti razširjevalcem vznemirljivih vesti, ki izpodkopavajo moralo italijanskega naroda. Zadnje čase se čita v italijanskem časopisju ostre besede na naslov razširjevalcev vznemirljivih vesti, ki izpodkopavajo moralo italijanskega naroda. O tem piše tudi Mussolinijev organ »Popolo di Roma« in predlaga najostrejše ukrepe. „ . . v», . ».*>* V žitorodnih krajih primanjkuje moke. — Nerazumljivo je, da v mestih, sredi ži- torodnih pokrajin primanjkuje moke. Tako javljajo, da je nastalo pomanjkanje moke tudi v Novi Gradiški. 120 šol je bilo zgrajenih v vrbaski banovini v zadnjih desetih letih. V vseh teh šolah so napravili tudi moderne umivalnice in kopalnice za deco. Toda kaj pomaga vse to, ako pa nobena izmed teh šol nima vodovoda in mnoge niti ne pitne vode v bližini. V desetih letih bi se bilo dalo že kaj ukreniti glede vode, pa se ni. Sedaj uporablja kopalnice učiteljstvo kot shrambe ih podobno. Zagrebško vseučilišče ie po nar tednih prekinitve zopet odprto in se predavanja nadaljujejo. Angleški poslanik v Washingtonu umrl. — Po par dnevni bolezni je umrl vi Washingto-nu angleški (Poslanik Lothian, ki je bil eden najsposobnejših in najuglednejših angleških diplomatov. Na predvečer svoje smrti bi bil moral govoriti na zborovanju ameriških farmarjev. Toda njegov govor so morali samo prečitati. V govoru je umrli .poslanik poslednjič naglasil svoje trdno prepričanje v zmago Anglije. Holandska volna ladja »Vaii Kinsbergen« je zaplenila v Karaibskeni morju 6000 tonski nemški parnik »Rhein«, ki je izplovil iz mehiške luke Tampico. .. . » Zlato bo imelo še svojo vrednost. Zadnjič je govoril Hitler pred delavci v Berlinu in dejal, da v Nemčiji zlato ne pomeni nič, delo vse. Sedaj javlja DNB iz Berlina, da teh besed ni razumeti tako, da bo zlato po dobljeni vojni brez vrednosti. Zlato bo imelo še naprej svojo vrednost. — Tudi v SSSR, kjer ie delo prav gotovo glavno merilo vseh vrednot, tvori zlato podlago za preračunavanja. Tako n. pr. trguje SSSR z državami ia podlagi obračunavanja v dolarjih, ki so, kakor znano, vezani na zlato podlago. Pri predstavi »Prodane neveste« na Duuajii. ki je doživela te dni velikanski uspeh v državni operi, je pel .Janka Slovenec Anton Dermota. Nnjvečja tovarna papirja na Holandskem Je zgorela, razen tega tudi neko veliko skladi-šče žitfl. Nova avtostrada v SSSR. V teh dneh so bila končana dela na novi avtostradi, ki ie dolga 230 km in veže ruska mesta Gorkij in Mu-romsko, važni industrijski središči v SSSR-Obenem je bila odobrena avtostrada. ki pdie iz mesta Jaroslava do Rybinska. CTK. A. M, de Jong: [15 Čuden xeckwhiU .otroška leta mereyhtjejA GEYSENA* »Naša ljuiba gospa?« je vprašal oklevajoče. »Kako to misliš?« »No, naša ljuba gospa! ... To je vendar žena gospoda Valterja, onostran reke! O! Flirefleter... to je vendar tako ljubka gospa. Tako rad jo imam!« »Gospa Valterjeva, onostran reke?« je vprašal cerkovnik. »Da, ona!« je vzkliknil mali. »Ali je ne poznaš?« »Seveda!« je vzkliknil Flirefleter prav tako odu-ševljeno, kot Mereyntje. »To ti je pa dobra misel! Takoj bom pogledal, ako bi mogel dobiti kje kakšnega palčka zvonikarčka. Presneto, to bi bilo pa res dobro, Mjereyntje, ako bi mogli našo ljubo gospo zopet dobiti nazaj!« Z velikimi koraki je bodil pd prostoru naokoli in se s svojim orjaškim gornjim delom telesa sklanjal v vse kote in pripogibal ter gledal v vse luknje, se oziral po tramovih in stegoval svoje lopataste roke v temne luknje in razpoke. Radovedno je sledil dečko s svojimi pogledi Flire-fleterju, v njih sta se odražala hrepenenje in bojazen. Toda skoro se je cerkovnik zopet vrnil; izglodalo je, da je razočaran, parkrat je tlesknil z rokama, da si je otresel prah in rekel: »Zaman, dečko, škoda. Odšli so. Vse kaže, da so se prestrašili, ker sva preglasno govorila. Drugič morava biti previdnejša, Mereyntje. Sedaj pa pojdiva doli: čas je, da greš v šolo!« »Ali smem opoldne zopet priti pomagat zvonit?« »Seveda. Saj sva vendar prijatelja, ali ne, in hočev® vendar poskusiti, da najdeva kakšnega palčka zivoni-karčka ter ga zaprosiva, da nama pošlje našo ljubo gospo nazaj?« Tako je Mereyntje to jutro koračil v šolo poln upanja in srečen ... Sonce se mu je zopet smejalo in novi, prijatelj velikan je silno privlačil Mereyntjejevo naklonjenost, s katero je bil Mereyntje tako zelo radodaren. Počasi si je vas opomogla od svojega začudenja. Flirefleter je stanoval sam za se, v hišici, ki je pripadala cerkvi, iz katere se je prejšnji cerkovnik izselil. Svoj posel je opravljal brez kakšnih bedastoč, Zasmehovalci so bili malce razočarani. Ogorčenje po-božnjakov in tercijalk se je počasi poleglo, toda kljub temu so stalno oprezovali, polni nezaupanja proti tujemu vsiljivcu, ki bo brez dvoma danes ali jutri, prej ali slej, napravil kakšen škandal v svoji sveti službi, kot cerkovnik. Vendar ni mogel nihče reči o Flirefleterju kaj drugega, kot da se obnaša v svoji službi dobro in vzorno. Razen tega je pel s svojim lepim, globokim baritonom solo pri velikih mašah, in ko je stari rektor zaradi sklepnega protina ob- ležal, je Flirefleter orgljal tako čudovito, da so se ljudje v cerkvi nehote obračali in gledal na kor, za* čudeni, kako je mogoče izvabiti tako staremu instrumentu tako šumno in valujočo godbo. Lahen župnikov migljaj je zadostoval, da so FlireT fleterju, ki ni imel ničesar, darovali vaščani kar sa^ od sebe stanovanjsko opremo. Eden mu je prine® stol, drugi mizo, tretji omaro, ostali pa, ta postal ’ oni rjuhe in odeje, pribor in kuhinjsko orodje. Se’^e_ da, oprema plementih darovalcev je bila v precej z® losten stanju, in Flirefleter si je dalj časa pošteno bijal glavo, predkio je vse popravil, da je »o. ^ j deloma služiti svojemu prvotnemu na^lcnU• cerkovnik se je vedno glasneje smejal in se p l kem novem polomljenem dokazu njih°v® rs ljubezni do bližnjega, ki so mu ga postavili pred htso, čez mero zahvaljeval. Končni uspeh je ™oral zacU, j: vsakogar. Nenavadno muhasto razmeščeni *o predmeti raztreseni naokrog po s in kuhinji, je popravil, toliko da je bilo, da bi bil pa delo izvrši okusno in fino, za to ni čutil mti n^man,e potret^ Na stolih, na mizi in omari so bile vsepovsod1 pnm 'late, deščice, paličice, ki so izgledale kot pos<* vrste ran, nabreklin in mozoljev. Nazadnje mu je P._ skrbel slikar Geert tudi barvo in čopič, "aka^* _aV_ refleter svojo opremo prebarval svetlozeleno, pop ^ ljena mesta pa svetlordeče, rumeno m modra i.h bi bilo v počaščenje radodarnosti doibronano darovalcev, kot se je Flirefleter izrazil; razen‘ -j ^ je bil Mereyntje najbrž edini, ki je smatral g njegove dekorativne umetnosti občudovanja 7«s MtšiU CELJE Nevarne razpoke na asfaltirani cesti na Bregu so predvsem od kapucinskega mostu do ovinka ceste, kjer se je že marsikateri zaradi tega valjal po tlaku. Razpoke so nevarne vprežno živino, še bolj pa za kolesarje, katerih je zlasti na tej cesti vedno izredno veliko. Za takšna popravila bi se pa že na-% kritje iz kakršnekoli iPostavke, saj bi popravilo bilo možno izvrsti v zelo kratkem času, Upamo, da bo naše obvestilo zadostovalo, da bodo poklicani ta navidez mali, pa vendar življenjsko nevarni uedostatek odpravili " predno se bo dogodila kakšna večja nesreča. Vpepeljltev. Zdravnik dr. Bruno Sadnik, ki se je preteklo nedeljo smrtno ponesrečil na lovu. je bil podporni član društva »Ogenj« v Mariboru. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Graz, kjer je bilo m petek, dne 13. decembra vpepeljeno v ondotnem krematoriju. HRASTNIK Pripravimo se na volitve obratnih zaupnikov! Po določilih zakona o zaščiti delavcv, se imajo vršiti vsako leto v mesecu januarju volitvie obratnih zaupnikov. Izjemoma so se vršile zadnje volitve obratnih zaupnikov tudi Pri rudarjih po 'tem zakonu, zato traja mandat teh zaupnikov le eno leto. V redu bi torej bilo, da- se razpišejo za prihodnji mesec Ponovne volitve. Ker pa se je v tem času tudi dokončno rešijo vprašanje' obstoja Rudarske zadruge, naj bi se tudi v,olitve zaupnikov Pri rudarjih izvedle po starih določilih, z veljavnostjo za tri leta. Tako bi prišli v tem Pogledu zopet na redno stanje, ki je vladalo do leta 1940. Rudarsko zborovanje. Agilna podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije je sklicala minulo Soboto, dne 7. t. m. rudarsko zborovanje, katerega dnevni red je bil: ustanovitev sklada za podpiranje staro- in novoupokojencev ter zvišanje prispevka za bolniški in pokojninski sklad bratovske skladnice. H gornjemu dnevnemu redu je podal izčrpno in stvarno poročilo s. Arh iz Zagorja. Njegov referat so vsi navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. V slučaju, da pride do ustanovitve tega sklada, bodo seveda, čeprav za malenkost, tudi zvišana bremena rudarjev. Velika večina rudarjev, ki se zaveda nujnosti takojšnje pomoli našim upokojencem z ozirom na njih veliko bedo, se tega gotovo ne bo branila. Omenjeni sklad naj bi postojal zaenkrat le za eno leto. — Prav tako važno je 'tudi drugo vprašanje, ki pa zadeva tudi nas aktivne rudarje. Stanje našega pokojninskega zavarovanja je kljub velikemu porastu števila delavcev, še vedno napovoljno. Nujno je torej potrebno, če "hočemo, da se zopet ne ponovi stara pesem, da bodo namreč tisti čas, ko bodo stopali v Pokoj sedanji zavarovanci, blagajne prazne, da se 'temu stanju že sedaj odpomore. Sedanji čas silne konjunkture je kot nalašč primeren Za ureditev tega vprašanja. Za te rezerve je torej poskrbeti in sicer na ta način, da se obojestransko zviša prispevek odnosno odstotek zavarovane mezde. Isto je z bolniškim ?-avarovanjem. Želeti pa bi bilo, da se delavstvo 'tako važnih zborovanj udeleži še v Večjem številu. Le tako bodo razumeli zakaj Sre in koliko truda je treba, predno se najde *ndi pri drugih razumevanje za tako plemenite cHje, kjer mora pokazati dobro voljo in polno razumevanje predvsem delavstvo samo. Zakotno prerekanje, jadikovanje in kritiziranje itak nič ne pomaga. — Rudar. Seja občinskega odbora se bo vršila v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 3. uri poP. t obširnim dnevnim redom, v obč. posvetovalnici na “ohi. Pridite poslušat. LAŠKO . Paberki z občinske seje. Dne 26. nov. t. 1. j® imel laški občinski odbor sejo. Dolga je bila debata zlasti o prehranbeni akciji. Obči-na ie naročila in deloma že razpredala tri va-Sone koruze. V te svrhe je bilo na prejšnji .r11 odobreno posojilo na račun hranilne knji-zice za gradnjo izolirnice v iznosu 40.000 din. JJ. Hrastelj je predlagal naročitev krušne mo-f’ % ie zmanjkuje. . v.i.-.i *» \ Slišali smo zanimive stvari o cenah. In > ^akaj ni holje? Debata o občinskih ubožcih je i vedno žalostna. G. Deželak je govoril o občnih kmetskih cestah. Rešitev vidi ali v Ustanovitvi cestnega fonda ali pa v razdelitvi nagrad tistim kmetom, ki bodo najlepše pojavljali pota. G. Hrastelj je Za bolj energično rešitev. Predlaga graditev kmetskih poti v širini 2 m sistematično (po načrtil) z naje-°ni večmilijonskega posojila in na 30 letno Hiortizafcijo, pa bodo kmetje imeli izborne ^ stc- Na ta način smo tudi prišli do vodovoda in asfalta. Doslej so vsako" leto vrgli ■f0” po 10 do 20.000 din, a naredilo se ni nič. Snn kmetie Se izrekajo za letne dajatve po. Dftk d'n’ ^ v resnici -dobili dobre ceste. Di-nn 0 0 cestal' slišimo na vsaki seji in jel bi j . Hrastel.ia res edina rešitev. Kmetje ^ dali na razpolago vozila, živino, orodje, ^ n?Hnolorne. trasna zemljišča itd. Za vodovod-n odsek je poročal g. Deželak, da je občina voh,a od tvrdke Jakovljevič v Zagrebu 12 niai števcev za največje vodovodne odjemen Kateri so 'li’ 116 vemo- lz socialnih raz- MARIBOR Razpis volitev obratnih zaupnikov v delavnicah državnih že ezne Vso dobo, odi- 1. 1929 i Vfc-i,; s pa do današnjih dni, so bili delavci v železniški delavnici brez izvoljenih dela-vjskih zaupnikov. V začetku . *. .. .je bilo nameravano, da bodo to delo opravljali kar preastav-niki zveze, ki so tedaj pripadali takozvanemu Tumpejevemu krilu. Kajti sledil je razpust »Saveza železničarjev, Jugoslavije* in obstojal je resen namen, da se za vse večne čase onemogoči vsako drugo delavsko organizacijo. Dasi je bil položaj težaven, pa- se železniški delavci vendarle niso uklonili. S svojim pasivnim zadržanjem proti tedanjim predstavnikom močne roke, so dosegli, da se stvari niso razvijale tako, kot so hoteli nasprotniki svobodnega delavskega gibanja. Stalno so povdarjali svojo zahtevo, da se jim dovoli svobodo organizacije in volitev zaupnikov. Po par letih je izšel nov pravilnik, v katerem je bil predviden zaupniški sistem. To ie bil prvi znak, da so težnje po totalitarnosti propadle. Toda- črka je ostala vendarle samo na papirju. V ozadju so delovale sile, ki so znale izvedbo zaupniških volitev preprečiti. Na dlani leži in to je priznal tudi zakonodajalec, ki je izdelal pravilnik, da v tako velikih podjetjih, v katerih je zaposlenih po par tisoč delavcev, nujno nastajajo trenja iz delovnega razmerja, katero ie treba poznati in ugladiti, ako se hoče, da aelo ne bo trpelo. Zato so že prejšnji upravniki vi delavnicah s tihim pri- stankom Priznali zaupnike, ki so bili izvoljeni Kako žive mestni ubožci? Prejeli smo: Šele pred kratkim so mestni ubožci dobili na- kaznice za drva. Seveda je bilo treba- kuriti že 'tudi poprej, saj zima se pri nas začne še pred decembrom, «■*»..„ »*i * ’•*' ‘ Tisti, ki so pod streho v mestnem zavetišču, imajo bolje. Tja so navozili drva že v oktobru. Ostali pa, in takih nas ni malo, dobivamo mesečno podporo po din 50 ali pa nekaj več, to pa je tudi vse. Po štiri stare ženice se stiskajo v majhni sobi,ci, ker s podporo, ki jo dobe komaj plačajo borno stanovanje. Od česa pa žive? Od tega, kar naprosjačijo in jim dajo dobri ljudje. Rečem vam pa, da je precej takih, ki ne poznajo ne zajtrka in ne večerje. Da- se pogreje v tej zimi, popije včasih kakšno skodelico lipovega čaja — brez sladkorja. Kako naj si kupi sladkor, ko pa še za mleko ni in največkrat niti za suh kruh ne. Z drvmi je pa- stvar taka: Mnogo izmed ubožcev je betežnih, nemočnih, da bi si sami zvozili darovana drva na dom. Za voznika pa ni denarja. Zlasti starim ženskam je težko, ako ne docela nemogoče. da bi si same žagale drva. Kdor na drv naenkrat ne odpelje, se mu kaj lahko zgodi, da mu jih pokradejo. Mestni socijalni urad bi moral to upoštevati in takim ženskam pomagati, da bi dobile drva že nacepljene. Vedeti je tudi treba, da ubožci največkrat limajo svojih drvarnic, pa bi zato morali imeti Priliko, da si drva pridejo iskat sproti. Vse te stvari bi se dale urediti, ' > - Zima je in usnja primanjkuje, kar ga je, je Pa silno drago. Zato je razumljivo, ako ljudi zanima, kaj je z zalogo usnja, ki je bila svoj čas zaplenjena pri tovarnarju Halbarthu, potem pa vrnjena lastniku, ker za zaplembo baje ni bilo zakonite podlage. UiW ♦-;•*** =*»■,.> rJ -k* •n » - u nikakor ne razumemo, da bi mogel nekdo imeti nakopičene tako velike zaloge nujno potrebnega blaga- na svojem domu, med tem, ko cena usnju raste v nedogled in ga sploh ni dobiti. Usnje, ki ga ima g. Halbarth na svojem domu je stara zaloga, ki si jo je nabavil po nizkih cenah. Zelo bi bilo poma-ga-no ljudem, ako bi ti podplati prišli sedaj na trg, ko toliko ljudi hodi z raztrganimi čevlji okoli, dasi je mraz in sneg. Prepričani smo, da bi oblasti ne ipaistile, da bi si nekdo naku- pičil tako ogromno zalogo moke in io hranil zase, kot ima Halbarth podplatov. Poleg vsakdanjega kruha so ljudem potrebni :udi če;> lji, ker ni zadosti, da imaš kaj za /tlodec, ampak moraš imeti tudi suhe noge, da si ohraniš zdravje. Vsekakor priporočamo poklicanim, da se pobrigajo, da pridejo zaloge usnja iz^.Halbarthovih skladišč na trg in v promet pod nadzorstvom oblasti. v prejšnjih letih in so se z njimi posvetovali. Trajno pa to stanje ni moglo ostati, ker je it marsikateri izmed starih zaupnikov zapustil službo in odšel v pokoj. Zato je razumljivo, ako se je generalno ravnateljstvo, na podlagi poročil o razmerah v delavnicah, končno odločilo, da pozove delavstvo, naj si izbere zaupnike. Kakor čujemo, so volitve razpisane za mesec januar. Glede aktivne volilne pravice pa je določeno, da- bodo smeli kandidirati samo taki delavci, ki so že najmanj 12 let člani provizijskega fonda. Ta določba ni povsem razumljiva in se ne opira na nobeno določbo pravilnika. Zakaj je bilo določeno, da smejo kandidirati za zaupnike samo taki delavci, se ne ve. Zaenkrat se seveda z ugovori ne bo doseglo ničesar. Toda pri tej priliki opozarjamo na to, da zaupniški sistem ne more biti zgrajen na drugi podlagi, kot na osnovi organizacije. Odkod naj sicer dobivajo zaupniki navodila? Organizacije pretresejo želje članstva in jih potem sporoče zaupnikom, da take želje in zahteve zastopajo. Nujno je torej, da se izrabi ta trenutek za to, da se dovoli ustanovitev svobodne strokovne organizacije železniškim delavcem. Sedaj obstoji Udruženje in pa- politična organizacija JRZ. Kar je dovoljeno enim, mora biti tudi drugim, tako pravi ustava in tako veleva tudi zdrava pamet. Zaupniške volitve v delavnicah drž. žel. naj bodo predvsem manifestcija za svobodo organiziranja železniškega delavstva! Predavanje o Ivanu Cankarju pri »Vzajemnosti« v ponedeljek, dne 16. t. m. odpade, ker je predavatelj nepredvideno zadržan. Zato se bo vršilo prihodnje predavanje v ponedeljek, dne 23. t. m. kot običajno v dvorani na Ruški cesti 7. 50 letnico je slavil 'te dni mizarski mojster g. Štefan Koter. Jubilant je kot mlad pomočnik mnogo potoval po Evropi in se svoj čas na Dunaju tudi živahno udejstvoval v svobodnih strokovnih organizacijah. Naj višji dopustni pribitek za področje sre-skega načelstva Maribor desni breg za prodajo na drobno so: 1. za modro galico 10 odst.; 2. za premog pri prodaji od vagona na železniški postaji 51 odst., pri prodaji iz trgovine 15 odst.; 3. opeka zidna in strešna 15 odst.; 4. lesni gradbeni materija! 20 odst. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 15. decembra g. dr. Potrč Otmar, Maribor, Tržaška cesta 13, javna bolnišnica. Prva letošnja opera »Ples v maskah«, v spomin 40 letnice smrti svetovno slovečega skladatelja Verdija, bo v soboto. Gostuje gdč. Vera Majdičeva v vlogi Amelije. 140 letnico rojstva uajvečjega slovenskega pesnika Prešerna bo proslavilo tukajšnje »Narodno gledališče« dne 16. decembra skupno z mariborskim »Umetniškim klubom«. J. G. BOŽIČEK MORA BITI LETOS V VSAKI HIŠI Vsaka družina ima poleg stanovanja še kakšno shrambo: podstrešje, drvarnico, klet, hodnik, vrt, delavnico ali gospodarsko poslopje. V takih prostorih leži navadno mnogo raznovrstnih predmetov, katere se smatra kot nič vredne, vsakemu je pa žal za čas, ki bi ga porabil za pospravljanje. Iz lastne izkušnje vem, da imate v teh prostorih vsakovrstne železne predmete kot: peči, štedilnike, razbite plošče štedilnikov, cevi, kotle, lonce, železne postelje, ograje, mreže, mreže za kanale, železne stebre, verige, jeklene vrvi, krampe, lopate, sode, rezervoarje, vsakovrstno orodje, razne stroje, nosilce, železne palice itd. Ni dvoma, da imate doma mnogo stare gume, papirja in cunj, ki Vam trohni po kotih. Tudi steklo ima lepo vrednost. Vse omenjene predmete doma Poiščite in jih pripeljite dobro poznani tvrdki JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR, Kneza Koclja ulica 14, ali v podružnico, ogal Ptujske in Tržaške ceste, kjer boste vse dobro prodali. — Za prodano blago boste dobili denar, ki Vam bo omogočil, da boste kljub hudim časom obhajali prijeten Božič; — torej pohitite! stali . uitrep pozuravijamo. Ii števci so ie h®11 4718.75. 12 pribomih ventilov, ki jih iv,la domača tvrdka šilPek pa din cij0 ?' 'ra vsako neprijavljeno vodno instala-IW°? inštalaterju za kazen odvzeta 1 plača. Vaj * telesne vzgoje bo urejen tako. da bodo Wja samo 2 krat odsotni iz delavnic. Pro-Za Krilcev za odobritev podpore din 9000 ra' £e? 0 cevi in pribora se zavrne, ker mo-Prorajja dati občini na vpogled svoj letni KRANJ Sestanek trgovskih pomočnikov in »Gorenjec«. Pomočniški zbor je imel nedavno sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje povišanja plač in izvajanje ostalih zakonitih pravic. »Gorenjec« o tem sestanku piše, da zahteve trgovskih pomočnikov glede poviša* nja plač niso upravičene zaradi tega, ker so po sestanku lahko »krokali« vso noč in niti niso mogli zjutraj o pravetn času na delo. Od trgovskih pomočnikov smo obveščeni, da sta jim zapitek plačala dva uvidevna trgovca. Sicer pa tudi niso vsi »krokali« in prišli v nepravem času na delo, kakor se to po »Go-renjčevem« pisanju razume. Povdarjamo pa ugotovitve trgovskih pomočnikov, da »Gorenjec« vidi »krokarje« samo takrat, kadar so ti iz vrst delavcev ali nameščencev. Kadar Pa »kroka« njegova bližnja gospoda ali gospoda sploh, takrat pa te »krokarje« enostavno prezre, čeprav bi imel več prilike, da jih vidi in ožigosa ter priporoči, da to kar zakro-kajo, dajo delavcem in nameščencem! Se razumemo? »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 10. uri dop. v »Cankarjevi dvorani« predavanje. Predaval bo dr. Krajger V. »O Združenih državah«. Vabimo delavstvo, zlasti pa člane društva, da se Predavanja- udeleže! j Naši dilentanti »Vzajemnosti« bodo vprizo-rili v nedeljo, dne 15. decembra t. 1. vaško burko v 3. dejanjih »Dve nevesti«. Kdor se hoče pošteno zabavati, naj pride v nedeljo r»b 3. uri popoldne v »Cankarjev dom«. ME2ICA Enkratno podporo so dobili novoupokojenci. rentniki, vdove in sirote od Glavne bratovske skladnice, katero je krajevni upravni odbor po svoji uvidevnosti razdelil, upoštevajoč pri tem tudi socialno bolj ali manj prizadete tako, da so posamezni dobili od din 100 do 400. Prar od srca želimo, da bi se že vendar enkrat tudi za te siromake našla sredstva in da bi se jim povišali njih prejemki, ker podpora je le podpora, ki samo trenutno omili bedo, ne omaje pa strahu, ki ga imajo ti reveži pred vedno bolj naraščajočo draginjo. Že gre h koncu 17. mesec, odkar je začela draginja naraščati. Pa še sedaj ni izgledov, da bi se ustavila, ali pa da bi se zbojšal položaj vpokojencev. ZRJ }t stavila za rešitev tega vprašanja svoje predloge, tudi ostalo delavstvo je pripravljeno doprinesti k temu svoje, manjka le še dobre volje in sporazuma od strani zastopnikov podjetij, da bo tem revežem omogočeno znosno življenje. Kupujte pri niiib nlDtoildm Korting • Hornyphon Braun Braun 4-cevni vse. valovni super komplet din 3600*— Radio veletrgovina: RADIO TSCHARRE, Maribor, Zrinjskega trg 9 POSLEDNJE VESTI Angleži v Egiptu nadaljujejo ofenzivo Angleško vojno poročilo dne 13. t. m. pravi, da angleške čete zasledujejo bežečega sovražnika in se v naglih pohodih bližajo meji italijanske Libije. Italijani puščajo za seboj ogromen vojni plen: zaloge orožja in municije, ki ga sploh ni mogoče pregledati. Tanki, topovi, oklopni avtomobili, strojnice, puške in drugo orožje je ostalo kar na mestu, z njim pa je posejana tudi cesta, ki vodi proti Libiji. Število ujetnikov že presega 20.000 in Angležem dela največje preglavice, kako preskrbeti ujetnike z vodo, ki je na tem delu bojišča ni. Doslej je bilo sestreljenih 41 italijanskih letal in 4 angleška. Vojne ladje in letala so bombardirala Sollum. Grško vojno poročilo javlja, da Grki utrjujejo postojanke, ki so jih zavzeli in so važne za bodoče boje. Zaenkrat pa sneg in viharji onemogočajo večji premik čtt, dočim ob obali dežuje. Italijansko vojno poročilo: Pri Sollumu in Sidi el Baraniju se boji nadaljujejo, kljub peščenemu viharju. 18 angleških in 12 italijanskih letal ie bilo sestreljenih. — Na albanski fronti nič novega. Lokalni napadi Grkov so bili zavrnjeni. Nemško vojno poročilo javlja, da so letala v noči na 12. t. m', metala boimbe na Birmingham in zanetila požare, ki niso bili nič manjši kot pri zadnjem strahovitem napadu na London. B-cmbe so zadele tudi neke ladje. Štiri nemška letala so bila sestreljena. Nad Nemčijo je bilo v noči na 13. t. m, eno samo angleško letalo, toda ni metalo bomb. Madžari in SSSR. V Budimpešti so bile izmenjane listine o sklenjeni trgovinski pogodbi med Madžarsko in SSSR. Nemčija in SSSR. Iz Nemčije poročajo, da ibo v kratkem objavljena nova trgovinska pogodba med Nemčijo in SSSR, ki ibo prava senzacija. Nemčija bo dobila iz SSSR toliko surovin in blaga, da bo povečala proizvodnjo za 50 odstotkov ter bo preskrbovala SSSR z industrijskimi izdelki. — Podpisan je bil pakt med obema državama o razmejitveni liniji. Turčija je gospodarsko trdna in z vsem preskrbljena, ie izjavil ministrski predsednik. Žclostna usoda židovskih beguncev. 380 Židov se ie vozilo na neki manjši ladji iz Romunije proti Carigradu. Ladjo ie zajel vihar in treščil ob obale na bregu. Utonilo je 200 zidov, med njimi okrog 80 otrok. Zedinjene države in ostale ameriške države so vedno bolj povezane. Argentinija je dobila 56 milijonov dolarjev posojila, Kuba ga bo dobila 60 milijonov. Vojna na Kitajskem je sedaj v znamenju lokalnih spopadov. V pokrajini Šansi je prestopil cel polk japonske vojske z orožjem na stran Čankajšeka. Gre za čete rekrutirane v zasedenem delu Kitajske. Urejanje trgovinskih odnošajev. Naša država je sklenila z Madžarsko dogovor za plačilo dolgov izven kliringa. — Z Romunijo je bil sklenjen trgovinski dogovor, prav tako tudi s Finsko. Ladja natovorjena s tobakom bo odplula iz Splita v Ameriko. » ■ IZ ČEŠKE Pisatelj Karel Novy, ki živi sedaj v svojem rojstnem kraju v okolici Prage, je praznoval dne 8. decembra 50 letnico rojstva. Kakor znano, je Karel Novy velik prijatelj Slovenčevi in se je pred tremi leti udeležil s pesnikom Josefom Horo krasno uspelih čeških literarnih večerov v Ljubljani in Mariboru. Medtem je že izdal tri nove romane ter ureja literarno revijo »Panorama«, ki jo izdaja književna založba »Družstveni, Prače« v Pragi. Češka akademija ved in umetnosti v Pragi je podelila letos prve literarne nagrade pesniku Josipu Hori za pesniško zbirko: »Jan Houslista«, naslednji dve nagradi pa pisateljema Jožefu Kopti in Karlu Hadrbolcu. Občni zbor bivših agrarnih politikov. Sudetski dnevnik »Die Zeit« v Liberci (Leitmeritz), je prinesel dne 38. novembra pod naslovom »Kandidat iz proPada« sledečo vest: »V sredo se je vršil občni zbor »Novine«, enega največjih tiskarniških in časopisnih podjetij v Pragi, družbe z o. z. Na tem zboru je bil zopet izvoljen za predsednika načelstva Rudolf Beran. Glasom poročil češkega tiska je kandidira! Rudolf Beran kot kandidat skupine bivših političnih strank. Vsled tega so se širile pred volitvijo govorice, da ne bo več r/.~ voljen. Kljub temu pa ni bil samo Beran izvoljen za predsednika, temveč z njim vred tudi vse načelstvo, ki obstoji iz istih oseb, kot doslej. — Kakor znano, je bil Beran ministrski predsednik v dobi takozvane druge republike ter je bil odgovoren za vojaški nastop proti Slovaški in Podkarpatski Rusiji, ki je bil izveden teden dni pred razpadom republike.« — To vest prinašajo praški češki dnevniki brez vsakega nadaljnjega komentarja. Jklavak* Politika* nt dofcva hoUhiU suAnendi, vata covhcf nacoČHUto takti! igwiwgimHHnggga • ••ss:::::::::::: j; ?| ’ ••• '•• - . ‘ ‘ I «i»m aat3a°Bl| ^ C3 »p ata a Maribor, Sodna 1, v lastni palall Domači zavarovalni zavod — zavaruje za tmrt in doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužltek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. Kdor ieli sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri .Dravi' I Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikovi KISUCE Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek) SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE To ie pomenilo, da je takrat smrt pustošila j ni misli mnogi socialni in rasni higijeniki zidajo med slovaško deco na nezaslišan način: v enem KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Ivan Cankar: »Za narodov blagor« O tej svoji komediji je sodil Cankar sam samem letu je umrlo več kot 1/5 vseh živo rojenih otrok. To je pomenilo takšno smrtno žetev, ki je človeka šiloma spominjala na strašno zapravljanje življenj pri nižjih vrstah živali: petina otrok po naših krajih kot da bi se rodila samo zato, da bi nudila gmoto za takšno neizmerno _______________________ __ _ ________ smrtno žetev v najzgodnejši otroški dobi ... I jjVeti, dozoreti in 'se nemara tuidi množiti, ter Pri tem pa so ljudje otroško smrt sprejemali tako svojo manjšo vrednost prenesti na po- svoj nauk o napredku in propadu človeškega tako: »Lutim, da sem napisal nekaj vrednega, rodu. Napredek podpira vse, kar pospešuje pri*, ^ sem rezko in tako razločno, kakor se rodno izbiro. Vse, kar jo pa ovira, podpira j nikoli... ^kratka, dogodilo se mi je nekaj nio^v nrnnnrl prijetnega. Navadno mi je izpadlo doslej vsa- _ ... ’ - ., ... ,. .r^Jko delo slabše, nego sem ga zasnoval in Po n,1hovih naukih so .vse tiste sile, ki gredo ,slabše kaRor sem sj ga predstavljal. Zdaj za tem, da se ohrani cim večje število mladin „_______________„,iei;i Ha k; trii nričlrt iv življenj, v smislu rasne higijene naravnost škodljive: saj pomagajo manj odporni deci pre- tako ravnodušno, da je človeka z občutljivejšimi živci kar zazeblo. »Kaj bi neki, saj je teh otrok toliko, da Bog sam ne ve, kaj bi z njimi«, so pravile matere. Tu in tam je pa ta ravnodušnost dobila tudi verski izraz: »Saj ima gospod Bog rad pridne otročiče«, ali pa, »kdor malo živi, radi grehov ne trpi«, in podobno. — •Če našim Gornietrenčancem sicer ni bilo mogoče očitati malomarnosti in zapravljanja v ničemer, s to zemeljsko dobrino, ki ji pravimo človeško življenje, so bili nadvse zapravijivi. Kakor je bilo težko pomiriti se s tem množičnim umiranjem dece, že v naprej v smrt obsojene, — sem se pa na drugi strani nekako pomiril, kot se je pač dalo, z razlogi biologov (raziskovalcev življenja) in evgenikov, ki v tem množičnem umiranju v prvem letu življenja vidijo prirodno izbiro, ki pomaga razvoju in napreku človeškega rodiu. Priroda, kot da bi puščala vsa živa bitja, med njimi tudi ljudi, rešetali skozi rešeto prirodne izbire. Priroda jih postavlja v več ali manj težke življenjske razmere, jih udarja z raznimi škodljivci, s pomočjo katerih izbira in ohranja življenju samo to, kar se ve in more upreti, kajti to ima dober koren. — Čim trši pogoji pritisnejo na mlada ljudska bitja, tem več jih preživi. Prežive pa samo najsilnejši, najodpor-nejši, oni z najboljšimi zalogami zdravja, najtrdnejše korenine. Samo najkrepkejši prežive druge, dozore do dobe, ko lahko tudi sami ustanove družine, rode, potomstvo in nanj pre-neso svoj lastni zdravi koren. — Na tej temelj- tomstvo* No. teh škodljivih sil pa v naših krajih ni bilo, Prirodni izbiri je 'bila prepuščena prosta pot. Ta prosta pot v naših krajih ne samo da je bila, ampak je bila tudi nad vse pričakovanje kruta. Opravljala je svoj posel kot malo" kje — uspeh bi pa pa potem morali biti »fantje kot oltarne sveče«, kakor jih je videl batno Chalupka. Dokler so prirodno izbiro smatrali za glavnega in skoraj izključnega razvojnega iaktorja tudi pri človeškem rodu, — dotlej je bilo mogoče .gledati na veliko umrljivost v doieniški dobi še kolikor toliko opravičljivo. Bilo je mogoče govoriti, da ima dojeniška umrljivost v naših razmerah nekakšno humanejšo vlogo spartanskega Tajgeta1): pometajoč z vsem slabim in malo odpornim — pomaga na ta način razvoju. S tem se ie človek pomiril, dokler je bila v niem vera, da to pospešuje in podpira razvoj »fantov kot oltarne sveče«. A tega pa vprav v naših gornjetrenčanskih krajih nisem videl. Teh oltarnih sveč kot da sploh ni bilo. Če se ie pa katera le pokazala kje, se je pa pokazala skoraj kot redka, redka izjema. *) Tajget — gorovje na Peloponezu, kjer so stari Špartanci izpostavljali zverem pohabljeno rojene otroke. (Nadaljevanje prihodnjič.) CRNA PRI PREVALJAH »Saj delavci itak pridejo k meni!« Ko je lansko leto poverjenik »Delavske Politike« obiskal nekega obrtnika v Črni, da bi dal novoletno voščilo za »Delavsko Politiko« in s tem izkazal svojim številnim obiskovalcem-rudarjem skromno pozornost, da so bili vse leto njegovi gosti, je obiskani obrtnik odklonil tisto voščilo in se odrezal z besedami: »Saj delavci itak vseeno pridejo k meni, če dam v »Politiko« brižnost naših kolesarjev, toda vse je ostalo 110 pehanje okoli Gornika, četrto skriti strah pred katastrofo, ki se neizbežno približuje. Grozd, ki nam ga je predstavil g. T. Kovič, je bil trdno izgrajen in močno postavljen, a vendar se je zdel nekam bled .v primeri * njegovim edinstvenim Kantorjetn v »Kralj« na Betajnovi«. Tudi ga. Savinova ni dovolj razločno in sveže orisala Matildo, ki je že itak bolj medel lik v tej drami, saj jo usmerja predvsem Kadivčeva volja. Močna stvaritev je bil pretehtani in profinjeni Gruden g. Nakrsta, njemu enakovredno ob strani pa odlična Grudnovka ge. Starčeve. Izrazit, oster tip je bil Ščuka g. VI. Skrbinška, očrtan tako spoštljivo, da se je mestoma zdelo, da govori Cankar neposredno svojemu narodu. Izredf tajnovi«, amp^k je izrazito stilizirana drama, | no posrečeno je orisala ga. Kraljeva Mrmo-obenem’pa je posebno krepko in polnokrvno i ljevko. neprisiljeno ie podala Grozdovo ženo odersko delo. Zato ni čuda, da je doživela že ga. Zakrajškova. Oderskemu liku Gornika je ipri svoji prvi uprizoritvi (13. dec. 1906) pro- vlil g. Gorinšek toliko življenja, da je celo doren uspeh, kakor ga ni doseglo dotedaj še ta neizrazita oseba zaživela. Tudi ostale ose-nobeno slovensko delo. Uspeh je ostal tej be so bile spretno pogodene in doživete in s® pa niti sam nisem mislil, da bi mi prišlo iz rok kaj tako trdnega in jasnega. Posebno dobri sta prvo in četrto dejanje.« Komedija »Za narodov blagor« ni naturalistično občutena kakor je n. pr. »Kralj na Be komediji zvest pri vsaki poznejši vprizoritvi, jasen znak, kako je Cankar zadel v živo. Vprizoritev na mariborskem odru pomeni spet enega velikih uspehov naše drame. Režiser g. J. Kovič je postavil delo na oder tako, da se mu ne da nič oporekati, nič dostavljati in nič zmanjševati. Dasi so tvorila vsa štiri dejanja zaokroženo celoto in je šlo dogajanje premočrtno svojo pot naprej, je bilo vendar vsako dejanje posebej ostro poudarjeno in označeno. Prv>o dejanje je prevevalo nervozno razpoloženje vse tja do očitnega izbruha sovražnosti, drugo ogabni boj za moč, ki ga prekrižajo čisto človeški tvorile posrečene osebne ilustracije Cankarjevih podob. Občinstvo je sprejelo Cankarjevo umetnino z navdušenjem in zanosom in je nagradil® odlično izvedbo s toplim priznanjem. — S. ______________ omoc z interesi, tretje fina satira in ironija na obup-' bovlje-Loke. TRBOVLJE Zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujem vsem delavcem separacije in jaška 3 ter stanovalcem v koloniji Žabja vas, ki s* mi ob priliki smrti mojega moža priskočili na izdatno podporo. — Sirk Jožefa, Tr~ Delavski pravni svetovalec Ali mora sin plačati očetove dolgove? (Trbovlje) Vprašanje: Sem že polnoleten in v službi. Na hrani sem bil pri očetu, kateremu sem plačeval za to din 300 mesečno. Oče je kupoval živila pri trgovcu in ker je sedaj oče neznanokam izginil, zahteva trgovec plačilo od mene. Bila je že tudi razprava na sodišču, katere se pa nisem udeležil ter sem bil obsojen, da plačam. Ali sem dolžan plač.iti uolg pri starem. V dr. Krekovi cesti tik železniškega i za '0£e^a in ^aj naj napravim proti sodbi ? plota je pešpot, ki pa ie za kolesarje pre- Odgovor: Otrok ni dolžan brez izrecne povedana, kar ,e razvidno na pločevinastih ta-1 ]ačevali dolgov svojih Staršev. Vsled blah ob plotu. Toda kolesaril tega nočeio, j(j trgovec v tož5i gotovo naVajal, da upoštevati. Po imenovani Pri hodi dnevno na y. obljubjli da boste dolg plačali ali sat„ stotine delavcev in zelezmsikih uslužbencev v službo in iz službe, ki so izpostavljeni nevarnosti, posebno v ponočnem času, ker je ta cesta izvanredno slabo razsvetljena. Zato še ponovno opozarjamo merodajne oblasti, da se za vcščilo, ali ne.« Med delavstvom se je ze ta 1 za(|evvio pobrigajo in napravijo red ter ne naslednji dan razneslo, kako ie dotični obrtnik gaj(aj0t da S0 pripetila večja nesreča. — odpravil našega zaupnika in vzbudilo splošno Gjavna krivda bi v tem slučaju zadela na vsak začudenje. Mi tega lam nismo hoteli ubesati način dotičneža| katerega dolžnost je, vzdrže-na veliki zvon, ker smo bili prepričani, da je; yajj red_ Ako pa ie nemogoče napraviti red, bil dotični obrtnik ravno trenutno slabo raz- pa naj sg odstranijo prepovedne table, položen m da se kai takega ne bo več po- ________________________________ tiovilo. Velja pa to tudi za druge. Ob Novem , ——————————————————— letu bi želeli videti v našem listu imena vseh g£ VEDNO KUPITE DOBRO IN PO onih, ki jim delavci nosijo celo leto denar. — Rudar. SELNICA OB DRAVI Zelo nas zanima gradnja 40 m globokega javnega šolskega vodnjaka. Mnogi bi radi znali, kako se tako delo izvršuje: najprej je razpisano. Ako bi takega razpisa ne bilo, izgovarjajo za morebitno materiielno škodo ,)ni, ki ne uvažujejo državne naredbe o licitacijah. — Čim podjetnik prevzame delo, ga je dolžan izvršiti. Plača se od vsakega globočinskega metra. Čim globlje se koplje, tem več stane. V to plačilo je všteto vse delo, gramoz, cement,' les, potrebno črpanje vode in tudi nepredvideno delo. Le razstreljevvanje pečin se plača po dogovoru. Dnuigače nima podjetnik pravice, zahtevati kakšnih doplačil. V slučaju, da se kaj primakne, mora o tem sklepati občinski odbor. Toliko v vednost selniškim davkoplačevalcem. Vsa pojasnila glede vodnjaka se dobe na občini. — Občan. Ljudje, ki oddajajo gradnje, morajo Imeti potrebno strokovno znanje in zlasti v teli časih je potrebno kalkulirati naprej, ako se hoče oudati dela kolikor moč poceni. Kdor bi tega ne upošteval, bi delal poskuse na račun davkoplačevalcev. Zato tudi vidimo, kakšno odgovornost nosi gradbeni odbor za novo šolo. Kako zt!o je potrebna kalkulacija na [ daljšo dobo, nam pokaže naslednji primer: Pred petimi meseci je stalo Pleskanje za 1 j kvadratni meter din 30, seaaj pa že din 50. Navadno slikarsko delo se je podražilo pri kvadratnem metru za 15 odst. in stane sedaj din 3.15 za I kvadratni meter. Pri veliki žgradbi znese to že ogromno vsoto. Kot smo j poučeni, je crradbeni odbor vse te momente i upošteval. Več na bo pojasnjeno na' predavanju o novi šoli, ki bo v kratktn sklicano. STUDENCI PRI MARIBORU Star* nadloga. Že večkrat se je v različnih mariborskih Ustih upravičeno kritiziralo brez- i UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, svlterje. ženiperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvllsice potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Pole* tržnice — Vodnikov trs). ali pa vsaj kot porok. V pravdi bi se lahko uspešno branili, kar je pa sedaj že prepozno, ker se razprave niste udeležili. Vsled tega je bila zoper Vas izdana: zamudna sodba, pioti kateri v tem primeru ne morete ničesar napraviti, ker ste gotovo imeli možnost razprave se udeležiti, vendar pa se je po svoji krivdi niste udeležili. Zlorabljanje »Svetovalca« (Mežica) Vprašanje: Tudi v našem kraju vse izredno rado čita našega »Delavskega pravnega svetovalca«, ki prinaša vedno toliko zanimivega in podučnega. Midva z možem se skoraj vsakokrat spreva, ko prinese pismonoša »Delavsko Politiko«, kdo jo bo prej čital. Seveda ta prepir ni ravno hud, ker se kmalu tudi pogodiva. Zvedela sem Pa, da bi radi sebični ljudje tudi izrabljali »svetovalca«, taki, kot srno o njih že čitali v »Delavski Politiki«, ki se je spomnijo le tečaj, kadar jo rabijo v stiski. Tudi pri nas sta se našla že dva taka slučaja, da sta nezavedna Mežičana naročila »Delavsko Politiko«, plačala za 1 mesec din 10, takoj nato sta se že obrnila na »Delav-skega pravnega svetovalca« za- nasvet, ki sta ga tudi dobila, a naslednji mesec že nista več plačala naročnine. Kaj bi napravili s takimi, sebičnimi nezavedneži? Od govor: Najbolje bo, če nam drugič' javite imena takih trotov, da jih s polnimi imeni objavimo pod »Mežico«, ker smatramo tako izrabljanje res za skrajno umazano, ko mora vsakdo vedeti, s kakšnimi ogromnimi težavami se bori delavski list v času današnje draginje. Ce bi dotičnik šel po svoj pravni nasvet v Prevalje k odvetniku, bi zgubil za en dan šiht. plačati bi moral avtobusno vožnjo sem iu tja, nekaj bi zapravil za prehrano v Prevaljah in bi ga to stalo najmanj din 100, ker bi moral tudi odvetniku plačati par kovačev, tako pa je plača! samo din l#' za Pravni nasvet in še je dobival ves mesec časopis. Zvočni kino Pobrežje 14. In 15. decembra kriminalni film Tajni agent X-9 (II. del) Ure vseh vrst pa zlatnino in srebrnino ima stalno na zalogi urar FISCHBAHER EDVARD Trbovlje II Vsa popravila izvršuje točno in najceneje Vsakovrstne odpadke papirja In cunj kupuje In plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16 Natapmlita: Maribor. Kipillili In «»il Pt«]sk«-TrIiiU t. (CusM!) Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cula IS priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična BoiMni Krzna vsehvrst, izdelave, popravila in moderniziranje plaščev, jopic i. t. d. Solidne cene in točna izdelava! ŽELEZNIK VALENTU« MARIBOR Kopališka ulica 2 E! :!!!!! MODA ANTILOPE KLOBUKE najnovejših barv in oblik dobite pri: j os« Bogataj Maribor, Gosposka ul. 3 Nizke cene Strokovna postrežba Pred nakupom sl oglejte izložbe iiiiiSSiiiiS U Uttur* Mah tu **!*!• 'KM» /*«*» * Mariboru, mo TMo UuMa tiskoma 4, 4 v Mariboru, m*4*tavršk Viktor. Eržen * Maribora. i 100.000 zadOYOfljnih poslušalcev priča o prvovrstni kakovosti Generalno zastopstvo in tovarniška zaloga: RADIO MARIBOR i MARIBOR, Glavni trg 1 - telef. 26-48 Specialno podjetje za radiofonijo. - Bogata zaloga vseh nadomestnih delov. - Strokovna popravljalnica za aparate vseh znamk. - Pismena garancija za vsaki aparat in elektronke. SaeU$e*metU OLYMPIA RADIO - aparatov