cstem trni Am. Slovenske Naroi ie Podporne Jednote V združenju |« moči M M« v - dr. kmlMtj* )• 4eaa«U utl lUrlmJM uaoC utiMr. U*i )« lulUi« ft Mr, DrŽava* ta Oanadt. OM W MlM H-l«4bL Euaeiopae M • oaatov. LETO—TEA* IX. Iz glivRsp undi, DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN TAJHIOAM. Splošno glaapvanje o Jogoalo-vansU Akademiji in dnemiku konte dne 27, maje t L Oposar-jamo društvene tajnike in tajni-oti ki i® ttiso p^ioi^li o splo* »nega glasovanja gl tajniku, do to nemudooaa store, ko konOa splošno glasovanje. KapitalisiKae brotal- Kapitalistična brutalnoet je bila, ko ae je kapitalizem rodil in jo še danes, ko ee kapitalizmu žo počasi krhajo njegovi kremplji. Če je bil prod deeetimi, dvajeetimi ali štiridesetimi leti profit vlada-ločega razreda v nevarnosti, se je vladajoči razred poehižil brutal-ne aile, do ni zgubil, trohice profita. ln tak je vladajoči razred še danes. Dogodki, ki ao se odigrali v pittsbuHkem okraju pred podjetjem Edgar Thomaona. o katerih *mo krotko poročali, potrdijo, da kapitatietom ne gre prav nič k srcu. če toče delaveka kri. da lc ostane nedotaknjen sveti profit. Dante Barton, ki je na šeljo /vezne induatrijalne komisije za industrijske razmere odšol v pittsburški okraj, podaja o dogodkih poročilo, ki je pretreslji-va oUtoiba za kapitaliste. BOrton ni naznanil svojega prihoda in i-Uiel je priliko oko i vati ustsnčno to W rov dne %. mojo t. 1. lažnjivo iu spiasno os željo kapi-tsliatov, da laže v ajih interesu. ! Nepristransko poročilo svezne-ga ursdniks Bartona dokazuje jasno kot beli dsn, ds ao delavei lc štrajkali in so hoteli mirnim potom izvojevati avoje zahteve. Kapitalisti so kot ponavadi najeli barabe is človeških nižin, da ču vajo" njih laatnino. Najemniki eo morali dokasoti, do ao potrebni, kajti če ne pride do nemirov, lahko izgube maatno plačo ln ločiti bi ee morali od pečenke in zopet nadlegovati tmštene ljudi sa nikelj« na pittsburških cestah in v beznioah, da ai namočijo ž žganjem njih vedno suha grla. In v takem slučaju povzročijo« nemire. Oe so štrajkatji mirni, potom ee pomešajo ob taki priliki med delovne njih pajdaši, 4a mečejo ob ugodni priliki opeko- ali kamne proti tovarni. Zdkj imajo najemniki priliko, da dokažejo svojo potrebo in priČno streljati kar tjevendan v delavsko tnoožloo. Tak zavraten napad morilcev iu pretepačev povzroči, da delavcem zavre fri in se brenijo po svojih močeh., Ravno to pa hočejo kapitalisti. 4a doafžejo svjw namen. 1 Zdaj lahko zadevajo od obline policijo Ui^d d^ miheo. Lastnina'je v nevarnosti prinašajo kapitalistični listi. Občlns k država vbogote, mllies pride in obsedno stanje je ^rofješeno. Zdoj pridejo no vreto aretacije to obtožbe. Delavce oropajo njih voditeljev, pom*$tifl mšm v jece in obtožijo umora, dasrsppo nobf ne-mu človeku skrivijt)teey ns glsvi. Nsjeti morilci, ki fcaojo v resnici nekaj umofov na vefiti Oe fpreha-obodno Delavei! Priporočamo defte:,? sUvki.bodite dajte se zapeljati od najet po v k nezakonitim doji lovci. ki ate državljani. poj jeeeni na volišče.in volite mož sooialbitičuo. Delavei, niste državljani, pa imate do državljanskega papirja* alte se nemudoma zanj, da dete lahko z glasovnico za boljše, razmere. Olasovnlcs jo ključ, ki vaip pre pot is gospodsrske suit svobodo. - K bojišša. Boji krog V« na ee nadaljujejo, ne da bi ali drugi armadi prinesli vi <4. ' Pri Huluohu je nemška da doseglo vSČje uspehe, je sngleške čete U strelnih in zajelo 127 ue ranjenih vo; Angleži ae sd*j trudijo, ds Nemee is sssodenih jarkov. Iz Petrograda. j>oroča^o, Nemei pripravljajo za fensivo in da je ji jih cilj grad. Pomembnih vojaških o racij n# vzhodnem bojišču * zadnjem tednu. i Is Carigrada in Petrogrodfc1 ročajo o zmagah na ruikotu bpjljču. V, Carigradu pravdi so'Ruse porazili v okolišu J Kope. Is Petrograda poroči so Odbili kurdsko ofenzivo „ ri Qlsrbcfcrs in do oo ru*ke zaaedle meets Rivan podprli a koli in ustrelili. Kol se nc zgodi ^v najbolj nO — Holandaka. Is Amsterdama poročajo, da so ae ua treh holaud-skih bojnih ladjah spuuUli po-moršdaki. Ladje ao bil« v vzhodni Indiji. Tri ato mornarjev jo aapu-stiio ladje in šlo na suho v Wolte-vredenu. Oudotua garuiaija je prijela «0 punUrjev. Cudeu punt le bil, če mornarji niso drugega isvršili, kot ds so odšli no euho. Kdo ve, koliko me. aeoev jim ni bilo dovoljeno aapu-at iti ladij, da m jim , je končno pretrgala nit potrpežljivosti, pa ao odšH 00 euho. la Lareda, Tex.', poročajo, da ao mohikanske tolpo Spravile vlak raa tir uted Querc-tarom in Buipalute Oouaaleaoui. Osem oseb je bilo vbitih. Roparji so pobrali mnogo dsusrjs potnikom in potem isgiuili e. plenom. li Colnmbuao, N. M., poročajo, da je drugs smeriška kazenska ekapedieljo pod aapovedništvom polkovnika Hibleyja prodrla M) milj daleč na mehikanako oaem- Ihr . ; i : Is Son Antonla, Tex., poročalo, da ima general Funaton adaj G0,-000. mo< na mehlkonski moji in da mu bo lokko aabranltl vpade ua ameriško osemlje. 1 Kje je Vlilo f To vprsšsnje dele največjo ptodglavleo tistim, ki gs fove. Zdoj poročejo, da ae Vlile nahaja 0 Sierra Madres v sever-nem deln dršave Chihuahua. Vlita po nahodu no Columbna sploh ul bežal proti jugu Dhtgo poročilo pravi, da ao Villo videli v za-pednl Chihuahui. Kje je Vlilo, ne ve nihče tistih, ki «0 love. Resni-co jo 1e, do os še flota jo, doelrov no Stkv.—h UMBO ao. - "Snu 'oodravitelj'' aretiran la New Yorks poročajo, ds so sretirsli 7 ti let nega rev. Frane la Sehlatterja, ki je poznan pod l-menoui "avetl osdravitelj," ker je adrovil ljudi brea ublastnega dovoljenja. Ko ao detektivi veto-pili v njegovo aobo, so so morn I i preritl akoai gnečo pohold.ieneev do ujega, ki so čokoll ua Vuadrav-Ueojfc" Vbogoli S0«0. Predela vee v tovorni Western Felt Co. v t hi eagu je pridigal delavootu poniž-noat do avojega delodajalea lu po končani pridigi jo dejal, i av eem", da ee neotm UOv/roOili inozemski agitatorji hr iflozemski delavei, ki so svoje oKarhietienc ideje prineell s sabo prek oceans v ^Ameriko, da uvedejo 1'onsrhl zem" v Ameriki. Poteši priporoča, da je treba to inozemske delavce deportirati, da se dobri iu pridni ameriški delavci ne nalezejo evropskega "anarhizma". In kapitalistični >šmok, ki 'čečke brepmiselno no papirju te stavke, ue misli takO daleč, da je konec ameriškemu Bogastvo, če bi Tre* vsi delavci, ki eo -prišli čez ocean za kruhom v Ameriko, nsvfezalt svoje culiec in se odpeljoli zopet v Kvropo, če bft^bilo toliko pomikov iu ladij 11a rsspolsgo. ds «e res lahko odpeljejo. Ali pojdejo rudo in premog kopoti Morgan!-, Schwabi in Rockefollorjl T Ali pojdejo v plavže in jeklerne tlšti ameriški dšingoiatičnl prenapet-neši, ki mrzijo delevee, katerim ni tekla zibel v Ameriki f Oe ki bilo bogastvo Odvisno od dela teh gospodov v tevornoh, rudnikih, ns ledjeh in na Železnleah. bi bila Amerika najbolj siromašna dežela us svetu. Delavei, ki so prišli iz Evrope, in od drugod, so zgradili mests. ceste. ŽOlesniee. tovsr-ne, plavže, stroje, odprti so rudni ke in o avojim pridnim dolom pro-ducirsli • bogastvo merttA ro publike, ksteregs ee je poUstHs pest kapitalistov, ln te svojst grozi inozemskim delavoem s do-porteci jo f Ali ni to trajna ne-smrsmitost f ^a^ Kar ae j JSMk v pittsburški oklici, bs3talisti akušs'i izvesti tudi 4«go4. Zgodovina delavskfgs gikaOje dokszuje, da med nsjnesrslhojše iskoriščev.l re ns svetu spsdeje emeriški Kdo more reli, de ae ue poelušijo še dlnsmita, da le doeeiejo ovoj eilj Kapitalisti bi kal radi videli, da se dogodki ISSS lote 1M6 pi.nove, ds bi lshko petločili deUvsko gi banje zopet so nekaj le« DHevei ne ns pravite jim tegs veaeljs! Naša dolžnost je. do povemo, kakšne namene ime jo ljudski iz korišiVvsIei. de Helsvno IjmUtvo obdrže v stari »ilaolt edo-Čolna sto se vrnilo nopo-škodovono. >: Is Dunaja- poročajo, da je so-vfažna potapljača potopila sv-strijski trgovski parnik "Du-brovnik" v Adriji.-Parnik sti hil oborožen iii tudi ni dobil avarila, dO ga lahko zapuste » potniki i^i moštvo, pi«edon je bil i^itreljen torpedo. — Drobne vesti. Velike nevarnosti za plovbo na morju tvorijo mine, ki ae odtrgajo od zasidra* lisca in potem plavajo po morju aemlntje, dokler jih morje uo vrže na auho. U Berlins poročejo, ds je morje V aprilu Vrglo 90 min na holsndako obitžje. Dognali *o. da jih je bilo SO angleškega. 3 francoskega in 13 nemškega izdelke. Protest proti Angliji. — ls Wa-ahiagtona poročajo, da bo ameriška flsdo odposlsls sngleškl vladi proteetno noto radi* zaple-njovanja ameriške pošte. Is Ber. lina prihaja veet, da hočejo Den-ska, flvedske In NorveSka odločno protestirati, ker sngleške oblasti zaplenjujejo pošto ns sksndlnsv^ skih parnikih. , * Ameriška pomoč: — Is Pariza poročajo, ds se Američani fcoalsll v Kvropo $25^)00.000 v ppmm od vojne prfsedetlm 'hMHMMI Od te vedle je šlo «6X100,000 v Nemčijo in njih zaveznikom. Ruski ujetniki hotejo postati svatrijski podaniki. — Iz Dunaja prek Berlina poročajo, da ]e W, 000 rueklh vojnih ujetnikov podpišejo prošnjo, da jim evstro-o-grsks vlada dovoli po vojni ostati v Avetriji. OOOJOOO drugih rueklh vojnih ujetnikov je tudi is-reklo šeljo. ds hočejo oeteti po vojni v drla vi. Vlsda ne sprejeta* nodaljaih prošenj, ker bole potekati odloke državnega aveta. Veet je sumljivs la dvomimo, de je resnične Armade v dveh drževah so pnnta. — lc Berlina porošeK da se dobili poročilo is Grenada na MWW lIKt .UI.MWMV.,U> \'«>..IV.V b|l zelo jasna glave, dobro poznan v Ameriki, kjer je predaval p socializmu. Bil je najpopularnejši delavski.- vodje na Irskem, ki je trežno mislil in vsako stvar pro-vdaril, preden' jo ^je pod vzel. Stiekovno m-gsmzirani delavci v fiiieagu ln drugih ameriških me-stih so proteotiroll proti njegovi usmrtitvi. Izdalo ni nič! Aog^škl kapitalisti, katerih reprssenUnt je Asqulth, ministrski predsednik, so hoteli imeti iijegov* gla-mih Asquith aicer veduo govori, do se Anglija bojuje proti prune-Štvu. Dogodki pa Kovore. da ao vlatfni krogi iu kapitalisti ns Angleškem ravnotako prusaški kot v Nemčiji. Asqulth je aedej odpotoval us Irsko, ds preišče(f) vzroke 'ae revolt«. Brzojav poroča, do Asqulth v kratkem objavi nov program ae Irsko, ki dsje več avobode, ds as vMoče no dogode več alične re-volte. 1 y l VomMjo. Is Berlins poroča: je, da ustanove poeeben urad ae razdelitev živil po celi monarhiji. Državno sodišše je obeodilo velikega patriota in žgsnjsrja Boot-fkerja na 13,000,800 m. denarne globe iu 10 mesecev zapora. Beet-©her je Aljub svojemu patriotizmu osleparil državo ze davke. ' . % I/ondona poročsjo ponovno, ds je lsšno ljudstvo v Berlinu do-monstrirsll in de je policijo streljale na sestrsdano množico. f| Borilne poročajo, da ee ni streljk-lo oe demonetreute, ampak da ee je uvedlo strogo nadzorstvo Drl roodelitvi živil. Is Berlina porošajo, da ie zborniški odsek sklenil, do se dr. Lieb. kneehta izroči,( vojaškemu aodi-Ščn. P/oti sta glasovala le dva «0-eijeliats. Nujui predlog soeioii-stov, ds ee suspendlrs aretaeij« Liebkneehta in aepošaka s ob rev*, nevo, de bo vojne končono, je bil odklonjen. , 4 Iz ženeve, ftviee, prihejs sense fjonslns vest. ds so v Nemčiji u-etrellli tri čaetnike in 92 vojokov, ker 00 rsaširjeveli zimmerwsldski SMUiifest Zenevs je znana kot tovarne ze lail In tudi ni verjetno, de hi kde po enem letu Me širil zimmerwsldski manifest Amtrlilfp /iluuloAt Is Donverjo, C^lo«. Poročsju, do ao povišali tuesdo ftOUO ualužbou-oom Colorado Fuel 4 I rot) Cy. v Pueblu. Družba bo meeečnp iidA-lo okrog <40,060 več sa plačo. sto delavcev ae jim pliltt poviša od'2B ua 30 Koliko stene vsgojs bogate- ste «0 mladeniča? Ia Now Vorka po^f* ročajo, da je Lawrence Copley Thaw, atgr 17 let, podedoval po avoji materi Frieda L. Merah tako veliko preiuošenje, da potroši $26,000 za življenje na leto Frank O. Turner, varuh fanta, pravi, da oentov na uro. Koliko ur mora delavce delati H dan, čo hoče zaslužiti pet do-» larjev lu če dojil na uro lo 2ftc. * Henry Ford plačujf svojim delavcem vondar peC dolarjev na dan. ' ' ' — Premogovniški koroni v so- mladenič potrebuje 1(1.000 na leto za etanarino, $12,000 sa gospodinjstvo, $1,600 aa učenje. $1,200 obleko, $8,000 za vzdrževanja avtomobila, $1,000 aa potrošeuje In $3,500 aa razue potrebe. — Dototo »UJonarlev tudi 00 živo pooenil Mre. Madeline TaJ-madgo Foree Astor, vdovo Johu Jaeob Astor Js, je prosils na aodl-dlšču, do so jo poatavl aa drugoga varuha njenemu štiriletnemu akt-čku Joku Jaeob AatorJu. Na ao-dlšču ao dognali, do ao v mino-lew letu potrošili sa dote $76,40 no dsn In do je bila vaote $20.000 ss, celoletno oakrbo prenizka za 47 m ^ — DOkvikim ženam oi teko poetljoM BO foMesk, kot miljo-Hm itnovom lz Berliertone, O., T>oroŠ0|jo, d* ae m rs. CreUa Mclutyro, atara «2 let, prešlvlje s desetimi eenti ne deti. Z deee-tleo no dfcn krije t roške tf živež, obleko, fckrjevo lo druge potrebe, žene je |»okebljons vslo.veeU dolžnoetim m pravilom svojo nrvo-umrlo članico ob mno-gobrojni udeležbi k sednjemu počitku, koder ji je pri odprti gomili predsednice društve isročile zadnje pozdrave v slovo. Bila je sioer žalostim pot, ker smo spremile zvesto sestro, Ur ;c izgubile is evoje sredlns; toda tolažimo se s tem, da je rešena britkoeti Uga svcU. delujočemu soprogu isrekamo sveje eoželje, tebi sestra pa bodi lahka tuja semljal K. Kure, tajnice. Vinko Ločniiker. Oglcebv. HL Bryant, Okla. Brat urednik: — PriobčlU te moj dopis v nsšemu listu Glasilu lielokedaj se kedo ogleei is noše paselbinc, skoravno imamo dosti čase ae poročenje o tukejlnjih razmerah. Bryant je majhna kampe. Njeni prebivalci delajo večinoma v Victoria Cool Mine. Z delom gre bolj elebo; delamo po 3 dni v tednu iu le takrat .m prav slsbo saaluli. Ne svetujem rojekom sem hoditi se delom, koder bodejo ksj boljše delaveke razmere, bodem ie poročal. Tukaj imamo tudi dva podporne druitve in sicer društvo "Victoria," itev. 220 8. N. P. J. in društvo svcU Iter bere. Bojaki pri stopsjte k društvom, ker nibče pe ve kje iii kedsj ga ncareča šalu. Ne Odlašajte s pristopom v naše društvo, dokler ste šc sdravi, ko enkrat »bolite, je vaše kesanje prepozno. Sloveneka Narodne Podporna JeduoU skrbi sa svoje člane kakyr mati ss svoje otroke, kader so v atisksh in potrebah Msrsiksteregs je le zadele ne sreča pri delu, ki ni bil severoveu pri uolienem društvu. Takfftt msrsikedo spomni, ds bi njegovim otrokom ne bilo trebe kruhs »t r sds t i. ako bi bil saverovan pri Brat uradnik: — Oprostite, če vee nadlegujem se male prostora "Glccilu." Pomlad jc tu. kresni meeec mej. ko sc vse probuje in vsUje-Ljudje redi pokiu v naravo is zatohlih sob, da srkajo vase sveži, pomladanski srak. Če bi deUvei meli poštene plače, ne bilo U jim trebe lokati, da mine zime, ie hočejo na sprehod. Privoščili bi _ lahko posimi par tednov oddi-ius v gorki Floridi ali Kaliforniji, poleti pa v ccveraih krajih. Teko I* čiUmo semo, kako se kspitali stična gospoda sabeva na Palm Bceehu in Long Islendu. Teki ie-eti so denee za deUvec še sanje, ker jih nc dovoli denarna mošnja. DeUvske razmera niso tukaj prav niš dobre. V rudnikih slsbo deUjo, p eementovnah pa tako kot ee goepedom Ustnikom zdi. Pred kratkem ao tukaj zmagal tecerji/sidarji in pUakarji, ki so dobro organizirani. Pridobili so večjo plačo. Zdaj eo se pričeli gibati deUve eementovnah, da dobe večjo plašo in boljše delovne razmere. Bratje, deUvei I Zdej je čec, da se organisiraU. V organizeeij postanete moč, ker stojite vsi sa enim in eden u vsemi. Ko sU sc orgenisirali, predložiu gospodarjem evoje zahteve. Niš se nc boj UI če eU organisirani, morejo goepoderji odnehati in priznati kar sahUveU. Goepoderji zebte-vajo mnogo od vac in vi imate ravnoteko pravico zehUveti oc gospodarjev človeške razmera pri delu in pftšUno plačo, da Uhko preživite sebe in družino. Orgcn sireni rudarji in drugi organizirani delavci so a vami. U ai beeedo, da v slogi jc zmega, Dne 24. aprila t. 1. le društvo "Vrtnica," ŠUv. 156 d N. P. J. priredilo veeelieo z gledališko predstavo. Dali so na o-dru igrokas "Slepi agitetor." Vi-selies in predeUva sU izvrstno napeli. Naše društvo sc prav iskreno sahvaljuje članom društva Lilija, štev. 96 8. N. P. J., "Ml. Slovenec," štev. 42 8. D. P. Z., društve ev. Barbara štev. 95 in sv. Boks, ŠUv. 246 N. E. Z. se mno-gobrojni oblek, poeebno pa dilo Untom in bratom in rojakom, ki so nam pomagell, de ee jc veselice dobro ohnesla. V nedeljo dne 7. maje smo Izročili br. Miks Lavriča maUri zemlji. Preminol je po dolgotrajni in mučni bolssni — žrtev kepi-Ulisme. Bojski U vem je sgled, ds gospodje prešejo is človeka dolarje, dokler je mled. zdrav ln močsh. če cc človek postere ali zboli, pa pravijo, ds ssnj ni dela in spode gs is tovorne ne cesto. Teko deUjo s delavei, ker se delavci ne savedajo, da imejo pravico do življenja. B Prav gotovo bodo kapitalistične verige restrgane nekega dne. Kdaj se to zgodi, jc odvisno, od delavstva. ZaU pa delavci neprei sa svobodo, enakost in bratstvo, našemu pokojnemu bratu pe b<> di Uhke tule grude 1 Čes bo pri-UI, ds tske žrtve nc Imdo pedale Pozdrav Slovencem In Sloven- liu. mm Joeefins Paulichs. zspianike- rles. rejo dome za naše žulje. DeUv- ramo pa vaeki dan v tisto luknjo (ifamogorov). Vfrme imamo lepo, prav spomladansko je, vročina je ps tudi Kskor vsm znano, je naša m premogerakimi baroni la 31. marca t. L; podpisali „ ali povišanje plače na 'i od tone. Ker se glede drugih niso mogli strinjsti, so so-glelali na konvenciji, da naj kar naprej delamo, dokler ne pridejo doEeključke. No, sedaj je pe že {L^taja in še sedaj niso prav nič njktavili. prav Uko daleč so razkril kot ob začetku. V torek, to e 16. msjs pričele, je zppet konvencija, ne keUri se bode sklepalo raflik par členkov v po-jodbi s premogerakimi baroni. Cej bodo ne Uj konvenciji sklenili,. bodem že pozneje poročal. Jlne 20. maja bode imelo tu-kajšne društvo "Dobri iBratje" a D P Z. veselico. Ker je praznik in ne bodemo delali bode gotovo veliko veseljs ns veselici. Mr. Mstko, tukajšni muzikant, bode igral na svojo harmoniko, da bel ker grmelo. Oh, jej, to bode rilelja. Pentje ne pozabiU vssk svojega dekleU pripeljsti s seboj Ne svidenje 30. msjsl Pridimo val, ds bode več veseljs. Ilrstski pozdrav vsem članom in jDauieem 8. N, P. J. . John ftUrk, član društve štev. 13. Posetyto ce zahvaljujem rojaku Louis Miklsučišu v Vandling, Pa. ki iUm je dal prostor za veeelieo, in rojaku Frank Koširju, ki se j« tako pofrudtf, da je godbe i-graU na vsako željo plesalcev, in Viljem MubiČu, ki jc nas poeetil na veselici in tsko pripomogel šc do večega dobička. ■ j. Naše društvo se še enkrat prav lepo zahveljuje vsem skupaj in obljubi, da je pripravljeno vrniti vsakem slučajn Za Mnl zvečer v. en dolar, popoldne do stopnina ženske so Ns veeelieo vabimo vljudno vee rojake is tukajšnje okolice. Za dober ječmenovee iu okusen prigrizek jamči tozadevni odbor. I Ant. Rupnik, tajnik Cleveland. Ohio ■Maznanjam članom drust \ a "Tabor," štev. 139 S. K. P. J v Clevelandu, O., de sem prevzel ' Mednarodna Zve-1 tajniški posel. Vse *jmL ki so v za," ŠUv. 124 Forest City. Pa. Ernest K rail. Naznanila in vabila va Cleveland, Ohio. faznanjam Članom in Slanicam 'Jadranska Viltr", štev. zvezi s tsjniakim delom, naj se pošiljajo 110 ta naslov: John Prclc, . 1248 WcbeUr 8t., Cleveland, O. V, John Prclc, Ujuik. ■r-, ■MetM"1* ........ ■ Stavkokaštvo. . Cleveland, Ohio Društvu "Naprej,'J ŠUv. 5. S. N. P. J. naznanjam,aem se preselil s 1133 Norwood Bd. na 6;U>3 Carl ave. N. E., to je vogal 63- eeeU in Carl ave., preje Ko- ^Mev. pojlopje. ^»"• "l Portod M deU,ci rfbljejo » w r^ tft0 veono Iiaiur r ' gromne aUvke se pojavljajo vsa trebujejo kaj drogege, ne h<^U« ^ ^ ker ddod.jalci nočejo pri n me liče o ^rog tukaj "eP^znat! delavskih zahUv. Pri-teh shko najdejo, člarf k ao odda- prizadeti slovenski de jen, ali ne morejo priti k menl^J J Princrn W " S N. P. J- je ne peti in H P1l52XS+m ^lane, de TttVZi bolj marljivo pr« -vJ^^^ - - storite, ^aT^zadene ^ ^^^^ ^ mesec suspense, in to v Uku W ^fJ^ g9 m dni. Člane, ki ao oddaljeni od on viv^hčW» w šega društva in ao v bližini ^J^jJ^ \ S gega, opozarjam, da vzemiU pre- » * stopne lisU. V slučeju bolezni Chuie Uot,una vam ne bom pošiljal obiakovsJ- Podlngi »tih Učk kakor društva cev in gotovo tudi ne dobite pod- » ^ ^a šc, če napa^jo bra pore. Ako nočete prestopiti, oziro- * »» ^rc z orožjem aU ne va, ma vzeti prestopnega list. gs bo- h™ Pavkam! javno dem jaz poslal najbližnjemu Uj-K' ^»^ih, radi podUkanja ne-niku drugega društva.Vrosim, ds ^nih in "edokazamh dejan, malo boU Pogledate pravila, in de ^^ ^ ^koničanjs jed-Z v več em številu udcležiU sej>°tme aH društvene blagajne, al. N. P. J., Cleveland, Ohio, društvo priredi prvi spo-inskl piknik dne 21. maja harjevih prostorih. Na pik-vabimo vae slovenska društva levelonda in okolice, kak9r vse posamezne rojake in roje. Društvo je sklenilo, da 15 procentov dobička za "Na-i Dom", zato upamo, da bodo gotovo Um raje prihiteli nik, ker vedo, da pomagajo —r .Waukegauu m .stvnri mod clevelaridskimi Sloven 4tvfl' s p J v (,hica ^r^T ci- i* dobro pijačo in okusen pri griack skrbi odbor. Na svidenje ne< pikitiku 1 John Beiinovič, Ujnik Kenosha, Wis. Društvo "Ilirija," ŠUv. 38 S. N. P. J, v Kenoahi. Wis., proslsV-ja svojo desetletnico dne 28. ma-,»t. I.v "Oarmania Hali" na| Milwaukee ave. Na slsvnost vabimo najuljud nejše društvo "Slovenec" v Kazinu, ra' je o socializmu in o po«lp<»rni or kakšnem društvu. gsniaarijl. Naglassl je polrelm or gsniraeij^ ds se vedriimo v današnji kapitalističui družbi. Delili smo tudi "Proletsrea'V med rojske ns prvegs majs Maj nišks izdsjs "PreUtarea" vsebuje tsko sanimlvo čtlvo, ds je lini vres Hhrs-I^n let, ni kot rsnleiiv« knjigo. Kedo je bil kriv njegove pre- . Krsnk Kugelj. rgočJnstvo, ds poeeti veeelieo v obilnem številu. Posebno ps vabim riovenako občinstvo is Universalis, Jacksonville in Terre lie ule. __ « Igrala bo slovenska godbe, post rettm domača in vljudna. NTa razpolago bo sveža pijačs in okusen prigrizek. Zabava bo vae-Rtranike. Frank Marselj, tajnik. Joaeph Vovk. Ujnik, 6303 Carl ave. N. E., Cleve land. Ohio. ga" in & so jo na katerikoli način poina gali izkoriščati; dalje sc izobči člane, ki ob času štrajka oprav, ljnjo delo sUvkokaaa aU čuvaja (deputy), ki so v zaporu radi kriminalnih činov (v dokaz tega ae mora'zahtevati zapisnik sodni je), ki se o pravem času ne povrnejo iz inozemstva in so jim poUkli potni listi." I Kdo je sUvkokssf sc He-lavci organizirajo v A. F. of L. ali društvi "Sloga" in "Ven^l1-W W aH ^J™*1 itrakov' v Milweukee, društvi "Slo- « organize^, ki ima nemen zboljšati gmotni položaj delavcev '' Možka Jednakoprav in ugrožejo obenem zdravje in Življenje drugih členov, ki so v stavki. SUvkokaz je neveren svojim toveriiem-de-lavcem in nevaren jc za vsako podporno organizacijo, ker ihia ujegovo početje namen, dkodo-vati blagajno podporne organizacije. Kako je ravneti s sUvkokazi, če ao člani S. N. P. J., jc povedano jasno v pravilih. Waukegan, 111 Tem potom naznanjam članom društva "Sloga," štev. 14 S. N. P. J. v Waukegan. 111., de je dru Štvo zaključilo na zadnji redni aeji, da ae udeleži proalave dcaet letnega društvenega obatauka bratskega društva "Ilirija," štev. 38 v Kenosha, Wis. na 28. maja t. I. Člsne društvs "Slogs," štev. 14 in člsnicc društva "Moška Je dnakopravnost," št. 119 sč prosi ds sc snidejo gotov? ob pravem eaau, to ]e zsduji čss ob 12 uri na North Western železniški postaji (depot), od koder se odpeljemo ob 12 in 2 m.- z^gfcmi v Ke nosi,o. Wis. fcjpblrai prosimo Člsns, kateri stfjtmdb %r.ili mo- Mladinska organizacija. Vsak pameten Človek prizna, da je nekaj gnilega j/ današnji člove ški družbi, Če morajo odraščeni ljudje stradati, presebeti in hodi ti v rsstrgsni obleki de v iarkejši luči nam stopa pred oči gniloba v kapitalistični človeški družbi, če vemo, da stradajo in presebajo 0» t rod. Malenčki človeške družine ao mnogo delj odvisni od enojih sta riše v kot vsek drugih šivih bitij. človeški orgenisem je mnogo finejši in občutljivejši in narsvs potrebuje mnogo več <Šaea, da milega dečka rasvijc v krepkega fanta, da ai lahko služi svoj kruh To sposnanie nalaga delinaet, da varujemo raladiuo, dokler nc od UL liii™, —jraete. Vaek družinski oče, vseka goče a poulično žcleftitco ali z via- mati bi iuor4U sodelovati, da sc kom že dopoldan, ^gotovo pri-j trpljenje mslenčkov odpravi In »e drjo ob pol eni url ne posUjo v jih vzgoji zs vredne člane Slove- Foreet City, Pa. Tem potom se lepo zahvalju-jem v. imenu druitve "Mednsro-ifcm Zveza." Štev. 124 S. N. P J. Koreni City, Pa., vsem rojskom U Koreni City, IV, Brawndale. Pa Kenoshi, da se snidejo s čUnit ki ne pripeljejo z določenim viškom, ds od Uu, skupno odkoraksmo ns j določeni prostor. Jofm Gsntsr. South view, Pa. Društvo "Zdrami se trpin!",|čkov gre po'poti. ki »Uv. 265 S. N. Pr J. v Southvie« boljševslno šolo in ške družbe. V Chicagu. v euem samem mestu Združenih drUv, je 56,000 o t rok. ss kUre se nihče no brigs, ksj postanejo, ho odrastejo. Vsa ko leto odpusU is sirotlšniee 9000 dečkov in 45 % Uh malih trpin vo gli, da je veaertes dne 29. sprils di dne 30 meja (Decoration I)s.v) vešks družba orgsniziraU tovsr-teko dobro uspeU. 1 veliko veeelieo, ki traja od dveh I ne/ v katerih vsfojejo hudodelce Kako jo * dekleti! Njih re »o ie šalostnejie. Široka pot je tanje odprta, ki vodi t armado sramote in nikoirar ni, ki bi mlada in neukuiena dekleta odvrnil od te potv Na stotiae. na tiaole jih gre po poti, ki vodi v pogubljenje. 4 Imamo H danes slovenako mla dino, ki raste brez nadzorstva! Ce smo pošteni in odkritosrčni, more nln odgovoriti z «da. Kapitalistič-m sistem ravnotako oropa slovenske otroke stsrišev v najnelnejli mladosti kot otroke drugih narodnosti. V mnogih slučajih morajo slovenski staral — oče in mati, ravnotako v tovsrno. da prelive družino kot stariii drugih narod-Inosti. SjKij"j T ■• ž ■Kajne to je narobe svet! AH tako je v kspitalistični družbi, v kateri ae produeira le radi profita. Če je kapitalistični svet narobe, ne bodimo Že mi narobe, ampak zavedajmo se, da naj otroci ne trpe, če jc kapitalizem postavil svet na glavo. ■Zavedni delavoi in socislisti i-majo proti temu zlu sdrgvllo in to zdravilo jc isobrasba. Ali to zdravilo priporočamo že toliko časa, da se marsikomu zdi, da jc brez učinka. Zakaj! No, delavoi so to besedo že Bližali tolikrat, da jO po. znajo in Vedo, kaj pomeni. Razmere nas silijo, da delamo za danes, dolžnost naa pa veže, da skrbimo tudi za bodočnost. Pridobiti moramo otroke za nove ideale, novo delavsko bratetvo, skrbeti moramo, da bodo za naše organizacije ravnotako delavni ali pa še V teh organizacijah bi se našel eden ali več članov, ki ao pripravljeni v mesecu žrtvovati nekej ur mladini. > Zadnja leta as jc zgradilo pre eej slovenskih in delavskih domov ln sa gradnjo novih domov se a-gitira. Vodstvo teh gorfov bi vsaki mesec gotovo neksj ur prepustilo prostore otrokom sa poduk. V naselbinah, v katerih nimajo domov, so javne žolč, in če bi se vpi^ažalo šolsko oblast, da se prepusti prostore zs poduk in vzgojo mladine ob večerih, bi šolska oblast prošnje ne odbila Poleti bi se veČina poduka izvršilo ob lepih dnevih na izletih v prosto naravo. Izgovarjati se torej ne moremo, da je mladinska organizacija neiaved-Ijiva, ker nam primanjkuje potrebnih prostorov, ali da bi morali sanje plačevati visoko stanarino. Le poglejmo, kako sc pripravljajo naeprotnlki delavstva, da izneverijo delavske mladino delavstvu in is nje napravijo kapitalistične janičarje. Slišali ate ie mogoče o mladinski organizaciji, ki ji pravijo "Boy Scout Organisn-tion" (orgsnizscijs deških stezo-sledcev). Organizacija ima namen vzgojiti odpadnike od delavske stvari in da dečki, ko odraotejo, primejo tudi aa puško, če tako zahtevajo kapitalistični intereei. Zabavljanje na kapitaliete nam ne pomaga nič. Proti kapitalistični organizaciji moramo postaviti delavsko organizacijo. Hudičs se lahko iažene le e hudičem. Da kapitalistični vrag ne dobi premočnih brtlj kot mi, ko odrastejo. ttgv ' ^ treba skrbeti ssto, da | Do sedaj se je prav malo zgodi lo v tem ozlru. Nektere podporne organizacije, med njimi tudi "Slovenska narodna podporna jednota", so uvedle oddelek za pogreH-fičino. To je nekaj, a vendar premalo, da bi mladino vjcgdjili po načelih, v katere sami verjamemo. Če hočemo doseči večja uspehe, moramo položiti temelj*, da jih dosežemo. In ta temelj je mladinska organizacija. Treba je, da organiziramo dečke in deklice med osmim in žest- mu ne zrastejo. 8 tarnanjem in jokom ne doaežemo nič, s rosnim delom pa zmagamo. Američani so tako mladinsko organlaaeijo ustanovili pod nadzorstvom Y. P. 8. L. (Socialistična liga mladih ljudi). Cehi jo imajo v Delnicki Telovieni Jednoti in mladinake organlaaeijo ao vacvele tudi pri drugih nsrodih, ki ao na-aeljeni v Ameriki. Ce do sedaj nismo govorili v slovenski javnosti o potrebi mladinake organizacije, ni a tem rečeno, da jo ne potrebu najatim letom, ne radi tega, da bi iemo ali da prihajamo prepoano. jim vbjjšli v glavo kakftie do- Naseljevanje Slovencev v Amerl- jjmatrčne moralne nauke ali dogme, ampak da vzbudimo v njih dušah čut za delaveko solidarnost in zavest, da so otroci slovenskih Htarišev in da jih veže dolžnoat, ko odrastejo, da delajo aa dobrobit človeštva v organizacijah, v katerih ao delali njih atari!!. In to ae lahko doseže, če hočemo delati. Rr. J. Jakob Miklavčič bivši gL predsednik S. N. P. J.. je v dopisu, ki jc izšel v 63 štev. 1. t, izrekel željo, da bi sc otroke, ki so zavarovani pri S. N. P. J. sa pogrebnino, enkrst v letu poklicalo na sejo in ae 'jim razložilo pomen S. N. P. J. V želji, ki jo je izrekel br. J. Miklavčič, je izrečena potreba po mladinaki organizaciji, doal-ravno v najšibkejši obliki. Če hočemo vzgojiti mladino v naprednem duhu, morsmo storiti več kot enkrat v letu povedati otrokom namen S. N. P. J„ in eicer is razloga, ker bi enkratno tako predavanje v letu otrokfem ne prineelo tixtcga uspeha, ki ga dobimo a si-Kematično vzgojo in prireditvami, ki pa morsjo biti take, da odgo-varjajo otroški duši. I'redvsem jc treba zbrati alo-venske otroke naprednih etariiev v oni naselbini v eno ali več mladinskih društev ali vrtcev. V teh mladinskih druitvih ali vrtcih naj •'i hc otrokom čitelo aH pripovedovalo lepe basni, pripovedke ln po-vesti. Otroke naj bi se učilo pro-"tih vaj in poleti noj bi ae prirejali izleti v prosto naravo, kjer bi * otroke seznanilo s prirodo. V preprosti besedi in v pogovorih bi jih Ishko učilo, sakaj se mora* "> delavei organlsirati strokovno Politično, zaksj nsj človek >ju-111 »voj narod In ne sovraži dru-*>h. Taki nsuki se globoko vcepi-J" v otroško duio in is otrok vs-t ust?jo značajnl možje, ki eo zve- *»« delavski stvori in ljubijo svoj rod. "ea je, da nam primanjkuje u-| (korak «• 75 eentimetrov) en se • "Hjev in ds jih nimamo v vsaki | voj. to je 100 metrov bodečega tt-| ilovenski nsselbini, saj ki imajo sposobnost "'Mino, spombnoft « fti v večjem Številu je ie mlado in imeli emo toliko dala z drugimi organizacijami, da je bilo nemogoče misliti na slovenako mladin-sko organlaaeijo. Zdaj prihaja čas, ds se lotimo tudi tegfc vprašanja ln ga režimo stvatttf. Co ne rešimo- vprašanja mladinske orga-nizacije, potem bo doba slovenske-ga žlvlja v Ameriki prav kratka in v tretji genenplji jih bo šc prav malo, ki bodo vedeli, da jc njih prednikom tekla zibel ob bietrri Savi, Dravi, 8oči all ob leni Ljubljenci, Mirni i Krki. To je na kratko povedan načrt o mladinaki organizaciji. Potreba je, da bi ae obenem apregovoriio tudi o Jugoslovanski Akademiji, da bi bUa mladinska organlsaeija bolj raaumljlva, a .ker jc to vprašanje na splošnem glaeovanju in nima urednik več pravice kot drugi liani, je treba, da molči o njem, dokler ni končano eplošno glasovanje. Razpravljamo pa lahko o mladinski organizaciji in oglaaijo naj uredniki drugih naprednih li-atov, člani in članice 8. N. P. J., kako eodijo o mladinaki organizaciji in na kakšen način naj sc reši to vprašsnje. Dolžnost naša ja, da učimo mladino o žirijenskih potrebah, in ko mladina odrsste, bo znala varovati eebe. Zapomnimo ei. da bo mladina, ko odraste, vprla vpraža-jOče oči v nas in rekla: "Kaj ste storili sa naa!" — In tokrat bo treba odgovoriti I * ' * ' — Številke o vojni Ruska fronta je dolga kakih 1200 kilometrov, nemška fronta na aopadu t kakih 800 kilometrov, itaHjaneke fronta 700 kilometrov, balkansks pa kakih 300 kilometrov. Skupaj eo tore j vee te fronte dolge nad 9000 kilometrov. Računa ee. ds je tre be ea veek korak na tej fronti Odlomki iz zfodortoe Združenih držav. virih sestavil J, S. Vojna v Kvropi je povaročlla, da se jc trgovina osredotočila v državah, ki niao bile sapletene v vojno. Združene držsvs so dobile večji del trgovine, vender pa niso te dobrote dolgo nekaljeno vlivale. Anglija in Francija eta Škodovali druga drugI in odločili sta se, da to škodo občutijo tudi druge države. Angleška vlada je proglasila, da se smstra vse ladje legalno zajetim, ki prevažajo blago Za-padne Indije is Združenih držav v Hvropo. 8 to odredbo je hotela Anglija občutno sedeti Francijo in škoditi Združenim državam, ki so poataie nevarna koukurentinja Veliki Britaniji. Zaseženih je bilo veliko ameriških ladij in tako početje je iaavalo veliko ogorčenje v Združenih državah. Vlada nleto-rile nič, da bi temu slu prižla v okom. V maju 1806 je angleška vlada proglaaila obrežje od Bresta do izliva Elbe za blokirano lh prepovedala a tem tržiti nevtralnim ladjam v lukah, ki ae nahajajo v blokiranem obrežju. Vaaka Udje, ki bi hotela v blokirano lu-ku, ae je izpostavila nevsHiosti, da jo sssežojo. Ta odredba je bila direkten udarec proti Zdrulenlm z njimi. Sklicano jc bilo izredno državam. To krivioo je pomadllla Francija z drugo krivico. Napo leon je proglaail celo obrežje Ve- like Britanije za blokirano In pro- vieo. Angležka vlsds je izvedels povedal je uvoz angleškega blaga sa stvar in poalala je posebnega v Francijo in zaaidranje nevtralnih ladij v francoskih lukah, ki ao bile preje v kakšnem angleškem pristanu. Vsa. trgovina je bila laročena na mlloat in nemlloat Angliji in Franciji. Združene države ao največ trpele. AmeriŽke ladje eo lovili angleški in franooald križarji in vel protesti niso nič izdaU. Prebivalo! na atlantlžkem obrel ubežniki z angleške fregate "Mo-lamua." Ob tem času je bilo več angleških bojnih ladij v zalivu Cheaapeake. Komaj je fregata < hesapeake" odrinUa na tuorje, ji je sledila angleška fregata "Leonard," ki je bila oborožene polnomoč in je radi tega odpokli can. Na njegovo mesto je prišel Jsckson, ki je bil zelo hlsduo sprt«jet in ki se je v dopisovsnju a driavnint tajuikom posluževal take pisave, da je predaednik zahteva), nsj gs angleška vlada od s petdesetimi topovi. Ko je "Che pokliče. Dlplomatično občevanje sapeeke" priplula do rta, jo je angleška fregata "Leonard" u-stavila, češ, da ji ima izročiti de med obelus držsvsuis je naenkrat prenehalo. Ameriška trgovina je hudo tr- peče za Evropo Ns smeriŠko 're- pels. Danaki pirat je so pregnali geto je prišel lsjtneut in sshte- smeriške lsdje is Vzhodnegs »uo- val, nsj mu isročs Štiri ubežnike, ki so ua fregati. Komodor Baron je sahtevo odklonil in lsjtnant ae je vrnil ns sngleŠko fregato. Komaj je bil lsjtnant ns angleški fregati, je odprla ogenj is topov ns smeriško fregsto. Posledica j« bils oaemnajst ranjenih in trije mrtvi. Ameriška fregata nI bila pripravljena za boj in odgovorila je a enimi sainim atrelom, potem je pa potegnila aaatavo z jadrnika. Vzeli ao Štiri pomorščake z ameriške fregate, angleška fregata je odplula v Halifax, ameriška ae je pa vrnila v Norfolk. Veat o tem podlem dejanju je izzvala splošno ogorčenoat v deže-m. Dne 2. julija 1807 je predaednik izdal oklic, v katerem je za-povedal angleškim bojnim ladjam ostaviti smeriške vode, ljudstvo je bilo posvarjeno, naj ne občuje zasedanje kongreaa ln kongres Je zahteval, da angleški poalanik pods zadoščenje za etorjeno kri poalsnika v Združene države, še preden je dobila poaiv. Obaodils jc dejanje poveljnika fregate "Leonard" in prepovedala v bo-doče prelekavati ameriške bojne ladje. Radi qgailetev napram amerlš* kim trgovinskim ladjam je v decembru leta 1806 predsednik pri* poročil kongresu embargo9) sa t se ameriške ladje, Na ta način ju eo aahtevall, da kongres nekaj je bil napravljen konec prometu ukrene, da ae temu položaju na- med Amarlko ln evropakimi drža pravi konec. Rezultat te zahteve nami. Predaednik ln prijatelji te je bil, da jc predaednik priporo- Uredbe ao upali, da Anglija in čil kongreou, naj agradi veš ničark. Nemogoče je bilo Zd ■■■)■■■ nlm drŽavam obema državama trgovina v eevernih drŽavah po povedati vojno in čakati je bN polnoma uničena, kar je v oen treba ugodne prilike, da z eno aH tralnih in v vzhodnih državah po- Čevja — kajti ovire niso semo napravljena pri ptvi liniji — potem ja sa fronto, ki meri štiri milijo-! učiteljev vzgojeti vzgojo , |»dadine ae nc meri po šolskik spri- ne korekov. treba 400.000 kiloms-"valih. pač ps je sposobnost od vi- t rov bodečega žllevje. Ravno to-1 ml znanja in prirojene nadar- liko žtševje pe rabijo tudi sovrs* ""»ti zs učitelja mladine Co iri-liiiki. Hkupsj ee torej rabi 800.000 j nismo v vsaki slovenski aaadbml kilometrov. 8 Ua žičevjem bi to-Mahnili učiteljev sa mladino, ni | raj lahko ovili nai 40.000 kilome-'><*»w> a tem. da je mladiimka er> esnisseijg nepotrebna. V vsaki ' *t>"dni slovenski nsselbini ima-J" Jugo*. soc. klub sli * H. J. aH trov cbcofiTeeet rrt tem po ie ni viteto žiievje, ki os ' drugo državo obračunijo. Ljudsko mišljenje jc bilo proti Angliji in jo je ematralo, da jc ona a njenim močnim brodovjem povzročila ta položaj. Britaka vlada ac je trdno držala uačela, da nobeden njenih pod-ložnikov nc more poetati državljan druge države. To je bilo v naaprotju z mišljenjem Združenih drla v. kjer ao vaakega naseljencu sprejeli z veseljem kot dobrodoš-loca in mu dali državljanoks pravice. Poveljniki snglešklk ladij ao imeli navado, da so na morju vstavljali ameriške ladje in na njih iskali ubežnike. Za ubežnike so smstrall vse osebe, ki so bile rojeno v britski drŽavi, če eo prav bile državljani Združenih držav. Čc ao take oeebe zasačili na sme-riških ladjah, so jih s silo vzeli z njih in prisilili, da so služlls v angleški mornarici. Britski oficirji so sčssoma postali tako oholi, da so jemsll z smerižkih ladij v Združenih državah rojene Ameri-čenc in jih prisilili, da so postsli angleški sužnji. Združene države eo proteetira-le proti takemu početju in so spomlsdi leta 1806 poslale William Plckneyja in Jamee Monroe, da razpravljata o pogodbi, ki naj takemu ravnanju napravi konec. Angleški komleerjl eo ss iarsai-li. da ns bodo več prioilili Ameri čenov v angleško službo in če se je kje dogodUa kakšna pomote, da jo radi poravnajo. Odločno eo se ps branili odjenjati od iakanja po ubežnikih ns amerižkih ladjah. llesnice ns stvari je bila tale. Na angložkih bojnih ladjah so ts ko ravnali s pomorščaki, da hi jih pobegnilo na tieoče, če bi imeli garancijo, da jih ne pol ovc kot u-bežnike. Končno so ss zedinili ne pogrni bo. ki je bila ugodnejša od pogodbe, ki jo je sklenil Jey. Predscd nik ni bil ssdovoljen s njo in jc prevzel spomladi 1807 nase odgo vomost. da se jo zavrže, ne ds sc jo predloži senatu. Kako ošabni in oholi eo poeteli angleški oficirji, dokazujf slede či dogodek s Zvezna fregata "Chceepeeke" pod poveljstvom komodorje Be rana je bila ne potu v Evropo Cestniki eo dobili povelje, da nc i tf vsročilo veliko nejevoljo. Ns ti soče ljudi ja bilo ob delo ln kruh in mnogo teh Jc posvetilo svoje moči industriji, tako da sc je U embarga rodilo tudi nekaj dobre-gs. V jeseni leta 1808 so bile zopet predssdnlške volitve. Jefferson je sladll agledu Washingtona in sc je sahvalU aa kandidaturo. Demokratična stranka je kandidirala Jamee Medloona aa predeednl-ka In George Clintona sa podpredsednika. Oba ata bila Izvoljena a veliko večino. , Pred odstopom je Jefferson pri-poročil, da naj se embargo prekliče, kgr je kongres storil 1809 dna 1. marca. Jcffcraon ac je umaknil iz jev* nega šlvljenja na svoje posestvo v Montieellu, Vs. 29. James Msdison je bil četrti predaednik Združenih držav, ki jc avoje uradovanjc nastopil dne 4. marca 1809. 8tar je bil osem in petdeeet let in posnsn povsod v Združenih drlevah kot vrl mož. Udeležil ee jc konvencije I. 1787 in ladelal je znene " virginjsks resolucije" v letu 1786, ki so bile mštl kasnejše konvsnelje. Ne konvenciji je bil vodje nerodne stranke in seetopal je idejo, da s* slabo združene države pretvorijo v pravo "narodno" državo. Msdison js bil naeprotnik embargo. 8ploino je podpiral poH' tiko Jsffsrsons, vendar je pa bil proti embsrgu. Krskine, angleški poalanik v Združenih državah se je trudil, ds bi as spor med Zdru-ženi in i držsvsml iu Anglijo rsšil prijateljsko in pričel se je pogs-jati v tem smislu s vlado Združ* nih držav. Na podlog' inštrukcij, ki jih je Krskine dobil od svoje vlade, je menil, de ima pravico rjs, da so bili lastniki ladij pri sil jeni prositi, d*a jim vlada dovoli oborožiti ladje za obrambo. Kongres je prošnjo odklonil, čel, da je taka odredba enaka napovedi vojne. Ljudatvo v Ameriki je bilo valed tega vznemirjeno in bilo ja za vojno. Francija je bila kriva teh homatij ravno toliko kot Anglija. » (Dalje.) Razno« — Smrtna neigoda 531etnl do-laveo Mihael Purkart ia Hlap pri Ljubljani je akladal pred kemlč-no tovarno, Sv. Martina oeata 60, vreče koati. Kar mu zdrkne vreča ia rok, mož iagubi ravnotežje in pade vznak na trda tla, kjer je mrtev obležal. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Volar, la Ptuja poročajo, da je agorela a slamo krita hiža Marije SvenŽek na Vičovl. K sreči je bilo vreme mirno, tako da sosed« ne hiže niko prlžle v nevarno it. Umoril aoaeda. Xa Snečem vrhu pri Črnomlju je avc čer s nožem smrtno zabodel Invalid Jure Butala aoeeda Jožeta Athene, tudi invalida, to pa la aa-mega dolgoletnega sovraživa. Oba ata bila v sedanji vojski na rokah hudo ranjena in superarbltrl-rana. Morilec ae js še isti večer aam naananll sodni ji. Prej pa je še v neki goetllnl v Črnomlju vse povedal ln kaaal krvavi nož. - Strela je udarila v Dolenji mm^shm Pogorela ata tudi skednja njegovih sosedov fitefana Male (Raz dreha) in kovača Brenčiča, ki je pri vojakih. Pogorelo jim je ako raj vse goapodarsko orodje, sonc itd. ftkoda se ceni na 9000 K. Zavarovani ao bili pa aa veliko manjže vsote. - Kako v Avstro Ogrski skrbe aa starčke I V Bloku na Ilrvaž-kem ee je obesil 86 letni čevljar-skl pomočnik Ivan Fiola v zaporu. Starčka ao aaprli, ker je bil valed starosti nesmožen sa delo ln je prosjsčil, da nI na ossti gladu umrl. ..... - Ustreljen je bU v Sarajeva po prekem sodu na smrt obsojeni kmet Pero Topalovič Iz Oskurže, okrsj Više grad, kstsri se ja kot komi tež pridružil sovrsžnlku. Mvs v Avstriji I No Dunaju vpsljajo eelo sa vojaživo posebne kruinc karte, ki Jih bo isdajalo vojalko poveljstvo po želss. postajali. Olaslls ss bodo na 70 grsmov dnevno. Ječmenovi moki so nastavili nadrobno eeno 48 vin. sa kilogram. Zadnji čas tudi DuMajčanom primanjkuja govedine, ki as je podrsilia 30 40 vin. pri kg. Dasi sts žpeh ln mast s aprilom cenejše postala, js pa svinjsko meso drsžje od 80— tM) vin. kg. Zsdnjl teden je doš-io mess ns Dunaj 117 vagonov v teži 31(1.7 ton. V pondeljek je bi lo ns trg pripeljane govedi 300 glav manj kot prejšnji. Pitani voli so stslt 41H K 100 kg. Prežičev je bilo pe 700 repov manj kot prejžnji torek. ' Huda in trda gre v Avstriji ra oljs In da se produeirs več rsst-linskegs olja, se js vlada dogovo-rila s tovarnami ss olje. da da kmetom na respolago potrebno seme, ki se Jim bo po žetvi vrnilo. Določi Is ss je prevaemns cene K 100 za ki oetane tudi sa slučsj obljubiti ameriški vladi, da bo an-|»klepe miru. Tovarne so se zsve. gleiks vlsds skrbela sa vdove in eale, da bodo tudi dobro okraoje a- no slamo od kmetov prevzele po 'I "Chesepeeke" ]|Q k q. sirote vbitih pomorščskov os morilki fregati Po tej obljubi je predsednik pre I ),iati priporočajo naj ssde tudi klical prepoved ia več kot tleoč |M>|„Ane rože. ker ee Iz semens ds ladij je dvignil« sidro in odplulol pridelati okusno olje. ^ proti Angliji. Komaj so bile la j Na Čsikeii) popis krompirnih d je gs morju, že je bil predsed jsalog slabo kale. Radi t#ga je vla^ nik od aagležke vlede obveščen, da odr^Mle, da as sme le 18 q ss do jc (»osUnlk Krskine prekorsčll|menskece krompirja zs 1 bs |K- rabiti. Do konoa junija pa dobi •) Embargo prihaja ka epeaftči-1 odslej eesba le %kg aa dan. de država ustavi ia j Sladkorne centrala jc okrožnico, v khterl jih posWlja, ds preko vseh ovir čim največ polj* obdelajo sa peeo, ker a tem si zagotovijo tudi važno vlogo sa po vojaki v narodnem gospodarstvu ln tudi domovini ob tem ueodnem čssu selo opomorejo. Ogrska vlada je' določila aa 1. 1918 sledeče prevaemrte cene aa koruzo: V avg. ~ aept. 28.80 K. pozneje maja I. 1917 pa bo stala storlna 28.90 K, oluščeni korusl bodo cene nsraščale v označeni dobi oil 30—34, člnkvantinu na storžih 27,75—-31.48 K, oluščene-1 mu 83—37 K. Grahu ln leči pa je določena eena 66 K netto kvin-tal. Te cene veljajo aamo sa domaČo koruso, oziroma grah in lečo. Ns Moravskem kale sstev dobro, kar ss tiče rli, plenice ln Ječmena. Oalmnlna ja dobro preeta-la. Detelja se najlepše raavija ln kmalu bodo še Uhfto pričeli a zeleno krmo, Dasi se je cena alad-konti peal zelo zvišala, vendat ta nI zmanjšalo porabo njiv aa po* ae Janje z litom. V Banatnu je v nekaterih krajih obdelanega 66— 60%, v večini pa 80-86%. V mnogih krajih pa sc je oalmnlna zredi aprila nahajala pod vodof ker je bilo preveč padavine koncem marca, sloer že je pa aalo dobro ohranila. Ia Galicije pa le 10 let ni bilo tako h godnega poročila v tem oslru, kot Je letoe. Posebno plenica tam dol?ro kale. Kemika vlada postaja "pravična" dragim narodom, ka vas-ka prijateljstvo Maje; Kakor sna- no prebivate v Belgiji dve narodnosti i francoska In vikinška. Do* sedaj je mnogo' Viamaklh otrok pohajajo šole s francoskim učnim jezikom. Okupacijske oblaati ao sedaj odredile, da se morajo aa vlamske otroke uetanovltl vlem-ske šolo In je preakrbela tudi m poduk vlamsklh otrok tudi v onih krajih, kjer eo VUaml v manjšini. Na francoskih lolah, v katerih aa nahaja vsaj 20 vlaamklk otrok, aa morajo takoj ureeti posebne vlamako paralalter? Uudakik ia-lah ae eme v bodoče podulovatl le tr allastž isa laaan M Ma^anlfinWaim ia. zlktt otrok. pristavlja, da ro natulkl oblaati a temi ukrepi zadostile elementarnim zahtevam pedagogike, kitare prianano načelo je, da ee sme o« troka podučevati v ljudski šoli,Is v enem In atoer materinskem je-■alku. Nemlke oblaati so storila 8 reorganizacijo bslgijskega Šolstva veliko delo sa bodolnoat vlamaka-ga naroda, "ki ja valed potujče. vanjo svojih otrok v franeoakih šolah sapadal nelaobraabl In go-apodamki ter sooljslnl bedi." "Koelu. Ztg." poudarja, da M vlamaki otroci v šolah niao napfll-II niti avolega, niti fransoekegs jeslka In dk ao kulturno saoataM' U, ker se jim je vsiljeval v ljudski šoli drugi jealk, V Interesu humaniteto In kulture da lo nemške oblaati te učni metodo aa vedno odpravile. 'v (Jlaj, glej, ksko so ške oblasti pravične, tiata oblaati, ki so a vso krutostjo preganjata pred vojno Puljake r Nemil jI I ■Časi aa apretnipjajo . . . - Vojaa draU Mvila t«di v tu- siji. Ruski listi poročajo, da se i tem cette živilom rapldno dvigs-jo. Pženies se je podražila aa 8t odstotkov, rl aa 79, pienična moka ss 61 odstotkov, ržena aa 81, ajdova aa 128 odstotkov t meso je le 87 (»ds tot kov drUjt, maslo 96, sol 143 In slsdkor 86 odstotkov. Dokasujejo, da bo iikvldaelje nemških poeestev v Rusiji smaftj* šala žitni pridelek sa 81 milj. pp-dov. — Tudi sta uje Uvlna ja padlo za 26 odstotkov. Zaradi tega bodo morali zmsnjletl meant por* eije In vpeljati prisilne poetso dneve za msso. Kajti v južni ln zapadni Rusiji ie padlo jRovilo govedi sa 40 odstotkov, poraba mess ps ss js ns delsH sa 180 do 200 odstotkov svtiala. Tem« lo pač vzrok tudi Itevllnl begunci, k! se n»orsjo največ a mesom prehrs-njevstl. Ljudstvo »»odo baje pričeli za rsdi tega Mriti sa vadrl-nost od mesa in mejnik jedi. Me-so naj bi pa ullvell le vojaki la državni usiužbcnei. ustsnovill ns lloisndskem leta 1818 kot poljedelska podjetje. - Najbogatejše meeto v Združenih državah ja Jfrannis v No-brseki Henšae uloge znašajo $1, ,79 na vsakega preblvaleo. temu je v mostu precej vo* i' ■■rl: > I'JT^^ i -—---i mm^. rMHmt IB re—- ^ n r* ,1 ■ rt traa OMAN**« ■wMfc lrtwil Imflt SmM; stm BY flown* japy • TW» IMXJVUflC HA wxrrr*..,. 09PICK: »tamp LS»a4«W II PitriotKu molb«. Predamjnik Združenih držav je v svoji spomenici na kongres de-jsh "Nerodne ohrembs kot pose Ima stvsr ja v ospredju mojih vseh misli." Po izjsvi tur. Wilso-ita vidimo program v luči pana mriišk« /.vow. Predsednik veruje, da sta obe Ameriki — aevtrfia in južna — določeni, da igrata skupaj avojo ulogo. To nam pove z besedami. « in bodo eku šali polastiti sc svojih prejšnjil trgov, bode pronašli, da ao jih v Južni Ameriki apodrinill ameriš-ki trgovci in, tovarnarji. Kasuiue sc, dn evropaki trgovci ln tovar na rji ne boct tako velik, da bodo deludajalci dali mladim ljudem dosti časa, da se izvcžhajo sa o I »rn m ho njih interesov mt vojaŠ klh vcžhališčih. Ksj ne lep patriotizem je |ia triottaem delodajalcev, če v teh burnih časilf iu gospodarskegn uepokwjn dovolijo svojim delavcem, da se smejo aa vsrstvo njih Interesov vojaško izvcžhsti. Delavci ne morejo zameriti Wiisouu, Če tako govori. Wilson je ravnotako seslopnik vladajočega razreda, kot sta bila Taft in Itoosevelt. C* le bil Wilson iz-\oljen na delftokiiptični platformi, njegova prednika pa na republ). keuski, up stvari prav nič ne spremeni. Spremenjeno je le ime, obe stranki pe zastopata kapitali-stičneNnterese hi sicer vsaka po svojem načinu. Wilson u torej tie level ne morejo zameriti, če govori in priporoča, na kakšen način ae dajo kapitaliatičui Interesi it«i-boljie varovati. Zamerijo pa lahko ravedid delavei, ki so oddali svoje ulasove proti republikan-rem in demokratom, svojim tovarišem, ki nO deaevall proti varjati tisto kapitalistično jo, ki jo zeatope. S ssmo kritiko WHsonovih govorov in drugih zastopnikov kapitalizma dosežemo prav malo. Treba jc storiti že neke j drugega, čc hočejo delsvci. da bo n j Mi kritika upoštevsns in- kspitslistično drevje nc požene do neba. Že več-kret smo povedali in danes zopet povdarja mo, ds morsjo delavci povečati svojo politično moč, končno jo osvojiti popolnoma, če hočejo, ds sc njih «las tani sliši, kjer delajo zakone. Zdaj imajo delavci enega pravega zastopnika, soeislista Meyer Londona, v kongresu. To jc prav majhen košček politične moči. ('t bi ^elavei imeli deset zastopnikov v kongresu, bi bila ta moč večja, in čc bi bilo sto socialistov v kongresu, bi bila to že ogrhmua moč, ki bi inpotd-raln kapitalistom. S samo kritiko delavci ne bo-do izvedli svojege političnega in gospodarskega programa, če hočejo delavci, da ae izvede *ociaii stični program, Wi obsege polltbV ne in goapodarake zahteve ni oder no politično organiziranega de lovstva, potem morejo delavei i jeseni glasovati socialistično in nc zs kandidate buržoaznih atrank. ki se delavstvu vali ju je jo. pod raz uimi imeni. In kdor jc proti vojnemu pri pravljenju v zmislu kapitalistih ulh atrank, mora glasovati za ao cializem. Socializem pomeni mir, kspiulizcm pa anarhijo v gospostvo in vojno. Vojnega priprav Ijnnjs v zmislu mednarodnih de-lavakih kongresov ac ne more Iz vesti, čc v poatnvodajnl zbornici ni adciallatov, pravih zastopnikov delavatva. Da pridejo pravi zaatopniki de la vat v a v kongres, je treba žo zdaj na agitacijo, da jc delavetvo jeseni pripravljeno, ko bo treba s glasovnico odločiti, kdo bo vodil ameriško republiko prihod njih štirih let. Za to kampanjo je treba, da se delavstvo dobro pri pravi, Če hoče doetči uspehe in apodnezati korenine kapitalisti*; nemu patriotizmu. Hi mora prej allele j pahniti ameriško ljudatv< v vojno. Brc« pripravljanja nI uapehovt ccm mezdo zs 10 odstotkov, podjetju dela 3,800 delsvcev. Nyopx V mezds — V tovarni Harris Automatic Oo. v .Vtfra, O., jc zaetavka-lo dve sto atrojnikov. ~ Lepa delavska zmaga. Pottevillii, Pa., poročajo, da eo organizirani delavci pri Union Trenetion Co. in pri Kaatem Pennsylvania Light, Heat in Par ver Co. dosegli lep uspeh. Mesečna plač* se jim povišs od *70 da #86.50 mesečno pri, deveturna" delavniku, za nadčas se jih pl ča posebej. Do sedaj niso delavci zs nadčas prejeli odškodnine. Delavci protestirajo proti < suženjskemu siftemu. Organizing ni strojniki, ki delajo v arzenalu Wetertownu, Mass., ao sprejeli ostro resolucijo in jo poslali koi^-gresniku države Massachusctta, v iteri ostro protestirajo proti pri-gartjaškemu Taylorjeveniu sistemu in priporočajo kongrešnikom* mezda poviša v razmerju z drugimi okraji. Budarji niao organiziram in čc jim ne pride rudarska organizacije na pomoč, bodo naleteli na hud odpor pri premogov-niških baronih. Ta okraj jc v bližini znanega Fairmonta, kjer ac Iz je atorilo vse, da ee orgenizire ru darje. Ae naiu je v spominu stav ka izza leta 1»02. ko sc je približ no 15,000 rudarjev zbralo pod prapori organizacije in ao pod vodstvom matere Jones r vročem solncu avgusts korakali prek hri hov. Obdržavaii ao shode \ šu mah, spali pod milim nebom, živeli so ob kruhu, siru in vodi in do segli so, da so bili v par dneh za prti vai rudniki Fairmont Coal 'o. Proti njim sc jc dvignila reakcija izkoriščevalcev. Izdaue ao bile soduijske prepovedi, aretirali so približno trideset voditeljev in jih imnictall v zatohlo ječo vFair-montu. Druge ao do smrti pretepali beriči in najeti pretepači in rudarji so kotičuo podlegli temn nasilju.. Ali puntarsko seme je Is Lead villa, Ooio., poročajo, da se delavci v topilnicah in žgalnicoh organizirajo, kljub Uh mu da ao jim povišali mezdo za deset odstotkov. Nekaj tednov aem so governor in drugi državni uradniki groziU lom ni treba hoditi v Xokoniis. delavcem s ostrimi kaznimi, da so prelomili državni znk ki določa, da morajo stavko znaniti 30 dni predt izbruhom, lovci so ae vrnili na delo in povj-šali so jim mezdo za 10 odatotkov. Ali delavci so spoznali, da se morajo organizirati, če hočejo pridobitve obdržati. Organizacija prav vrlo napreduje med njimi. == da podpirajo predlog Tovent|t»- padlo na rodovitna tla m mi n-ja, ki prepoveduje ta priganjaški parno, da dosežemo plod večletne-sistem v državnih podjetjih. / hois «a holiše živlienske ra* ga boja za boljše življenskc mere. Is Nokomisa, 111., poročajo, da H starem rudniku niao delali v .miuotem meeeeu in nihče nc more povedati, kedaj se z delom prične. V novem rudniku delajo dva do tri dni na štirinajst dni. Za de te člani strokovne organizacije, pa vam bo pomagano. I Vbog delavce uaj grc k mogočnemu kapitaliatu in ga naj prosi zs povišsnje plače in zuižanje delavnika. Čc ae delavcu rea posreči vstopiti v avetišče delodajalca, pri družbah v piaarno g*, ravnatelja, potem bo delavec prav gotovo dobil nalog, da naj sc predstavi blagajniku, ki mu iaplača, kar ima zasluženega, da potem zvože svojo culico in odpotuje a trebuhom za kruhom. Ha zunir «e, ko bo prvi dčlavec odstavljen na ta načiu, da ec drugi nc bo več upal vprašati za povišanje mezde in skrajšanje delov nika. . Predlog, ki ao ga sprejeli izkoriščevalci na konferenci, je navadno izzivanje delavcev. Povedali so, da delavci morajo oatati brez pravni sužnji, odvisni od njih mi-osti. Ali ta grožnja hi dosegla uspe ha. Komaj ao ^aaniki objavi! predlog izkoriščevalcev, zašumelo c med delavei. Zaata,vkaii bo delavci v podjetju Westinghouse, ki je poznano kot kapitaliatična trd njava. In stavke so izbruhnile drugih toyarnah in livarnah okolišu. Tak j* uzpeh kapitalisti enega izzivanja in groženj. "Judi policija ni imela opravil*. Glavni ata« štrajkarjev 2244 W. 23 Place, fctraikajočtfc lavei ac tam zberejo vsaki da,, „|, osmih zjutraj. - , kuloai. "Sccolo" poroča: Atemdd zdravnik-Panakulo« je izumil no. metodo za zdravljenje tuber. ii7» R ruimniMa Aim ____ I Razne — stavka mlrtMmmi n- iluibenoev v Wilkes-Rarrc, Pa., še vedno traja. Občinstvo se noče voziti na voseh, ki jih vodijo stavkokasi. Družbi gredo na roko mestne in okrajne oblasti in varujejo Mavkokazc, da IjustVo ne more dati duška svojemu mišljenju. iakaa za drŽavo New York izkazuje, da^ ie bilo zadnjih 1* mesecev 3Q7,ftOO indu-st rijsluih delavcev ranjenih na delu, 1,214 pa smrtno ponesrečenih. — Il Pittaburgha, Kana., poročajo, da so trgovski nastavijenci zuypgali v stavki. Dobili ao boljši delovni čaa. pirholjšane place iu za ženske je doložona minimalno plača tti.fiO. — Kakšno naj bo vojno pri. pravljenje? James, predsed^ illinoiške univerze je govo pred trgovci in tovarnarji o v nem pripravljanju aledeče: "Narodno gospodaratvo so ra tako razvijati, da krepi . - ljudstvo individualno in k ljudstvo -tivno, in da se pametno izko ' jo na« naravni zakladi Najdražji zaklad vaakega Ijtid stva je človeško bitje, iz kterih jo sestavljen vsak narod. Varovati moramo žen* in otroke In prepovedati jim delati v raamerah, ki škodijo njih zdravju. Vstveriti moramo aistem za poduk i« I*-* obrazbo^ posebno za otroke, ki ao pahnjeni iz industrij na cesto, da se izuče v poklicu, ki ga žele. Odpraviti moramo nevnrncat brezposelnosti, skrbeti moramo za bolnike, ponearečence iu atarč ke. -Organizirati moramo sodišča, cjer je bo airomak ravnotako našel pravico kot bogatin. Pod nobenim pogojem ne smemo dovoliti, de bi se poslabšale livljcnske razmere ameriških delavcev, ampak paziti moramo na to; la sc zboljšajo. , Sistematično moramo učiti nafte ihdustrijalne, politične in dru žalnie voditelje. V nobeni drutali-ul formi niao bolj potrebni izuče- h Iz Benlda, III., poročajo, da pri čno delati kmalu v rudniku štev. 3., ki ao ga zaprli radi popravlja nja. Iz Wendela, W. Va.,. poročajo, da so rudarji napravili na prvega maja lepo demonstracijo. Kljub grožnjam kompanije so ustavili delo in obdržavaii shod, na katerem so razpravljali o položaju. Mnogo neorganiziranih rudarjev je pristopilo v organizacijo. — Ia Oonnellsvilic, Pa., prfro čajo, de odhajajo rudarji in de lavei, ki delejo pri koksovih p* čeh, v druge kraje, v katerih -»o boljše razmere. Kompanije. meato'tla bi ac pogajale z delavci in zahteve. (JovaŽajo — Zbornica newyoritee legislature je zavrgla predlog, ki ga je sprejel leglslatunii senat za uved bo državne policije. Za enkrat so šlo nade izkoriščevalcev po vodi, ki so hoteli za vsako ceno imeti državno polici jo, da bi ob času idavke a njo krotili delavce. * « ' — Po kratki atovkLao ee vrnil na delo ccstnoželejmllnt unlužben- ci v Pittsburgh«!, Pa. DobMi so povišanje mesdc in nekt*rf druge ugodnosti. — Penna Steel Oo. in Tyler Tu- be Oo^ ki imata svoje tovarne okraju Pittsburgh, Pa., ata povi šali ineado delavcem sa deaet od-stotkov. Prizadetih je 4.500 dela v- cev. ' \ — Hovo iredstvo proti tnbir kulosi. • zdravn vo mc (uloze. S pomo^joczautts^H jc poerečilo, uničiti v tuberkulot nem pacijentu Kochovc bacile t«, kom 12 dniN iu istočasno zvišati telesno težo za 5%. Ako se Pan* (uioaova metoda obnese, ho izgo. bila tuberkulozo svojo opsKmr.^ za človeštvo. — Kaaeljevanjc. V marcu t. 1 jc dospelo v Združene države 27,-586 naseljencev, izselilo se jih je pa «,485. Največ jc bilo med naaeljeuc Tolijanov, kar dakazujc, da niso preveč navdušeni za vojno. Za Talljani je bilo največ Grkov, Angležev, Skandlnavcev in Fran, cozov. Sevcroslovonov, Jugoslovanov in Ogrov jc bilo neznatno število med nasclj^hci. ker zanje niso razmere ugodne za IzaeljeVrt nje. , : •: ' - Senat in ibofniba edina ffla de pottxAtatv« armade. Ce kon gres oddfcri - lHačrt senatnega zborniškega odbora, bo atklna ar rnada v mirnem čaau SteU 206,000 mož, ki ac v vojnem času pomnoi na 254,000. Načrt armade proato-voljceir, brojfečk{: 261^000 mo«, ic le njih ^'j^ffiyptyii 'B premogovnega polja, fro-met na Velikih jezerih je poatal živahen in iz ohijskih rudnikov Izvažajo prertiog v veliki množini. Delati so pričeli v štirih rudnikih New * Pittsburgh Coal Co. v dl-slriktu Hocking Valley. Vesta Cool Co. je pripravila načrte za nov rudnik pri Realavillu. Pa. : . "V ' Nov rudnik bo kmalu odprt pri Finleyvillu, Pa. Lani ao producirali v Miehiga-nu 1.1W.138 ton pi^moga, v prejšnjem letu pa 1,283,030 ton/ Ayrahira Coal Co. odpise nov rudnik pri Arthurju. Pike County; Ind. Opremljen ho z električnimi aparati iu razkladalo bo Iz jekla. ''' Prvi rudnik pri Sehuyklllu, Pa., je bil od|>rt leta 1829. V letu 1915 so producirali pride mHiea pod zvetnb .lcontroio in se jo v'slučaju vojne lahko ra: bi tudi zunaj Združenih držav. Ce se milica spopolni na 465,-000 mož, potem je ravnotako, kot bi imeli vtitarf pOd orožjem 671,-000 moli |Po novem načrtu no sme stalna armada nikdar šteti manj kot 160,000. Prcdacdhlk ime pravico, da zviša armado, kadar hoče tU iic da bi vprašal kongres za vojno silo. Tako maršira militarizem- tudi V Združenih državah. ni voditelji kot v demokratični 1 "I PcnnaylvanljI 157,420.068 'ton Kajne velika je razlika med premoga, ali U1/^ miljonov ton govorom znanstvenika in Rooec v*č kot V prejšnjem let^. volta ill drugih rožljačev a sabljo Keystone C. k V. C(t V kupila vojnem pripravljanju. Znanatve 1?« akrov premogovnega polja niku so ljudske potrebe najvišji||\ri Oivensburgu, Pa. in plačala cilj, rožlječem s sabljo ie pa ljud-mt,200 za oker. stvo le materija za dosego njih osebnih ciljev. Strokovni liet rudarjev "V?- nited Mine Workers Journal" objavlja, da se dobi mednarodna konstituelia v itslijsnskeiu, poljskem in lltvlnskem jeziku. Ako površno cenimo Slovence, ki delsjo v rudnikih, pridemo do — Pennsylvania železniška družba je naročila 205.000 želez-niftkih tračnic iz jekla. — V tovarni Simon Stik Oo. v Kantonu, Pa., ao delavci aitlugall n starko. Družita jim je nato po-višala meedo ae deset odatotkov in snilale delovnik na devet ur. Prizadetih je 1.200 delavcev. — Avstrijski kapitalisti spr»v. ljajo ogromna dobičke. Alpimk« montonska družba v Avstriji j« od nekdaj brezobzirno izkoristila vsako priliko, kjer je bilo napraviti kaj dobička. Mogotci, ki in«, jo to družbo v rokah, migajo t jezikom jako patrijotično, mislijo pa samo lia avo j žep. Vojna, v ki-teri žrtvujejo milijoni kri, zdra7-jc in življenje, je tudi tej družla prinesla velikanske profite. Med tem, ko so na Nemškem taka v«. ika podjetja od ovojih, v vojni' narejenih dobičkov Irtvovali ve-čje* ali manjše zneske — nekatero tudi milijone — da bi invalidom ter vdovam in sirotam v vaj. ni padlih vojakov olajšali življenje, po ae Alpinaka montanska družba seveda za to šc zmenila ni. Hrabro so lastniki tega podjetja pobasali vojne dobičke. Vsak del-ničar dobi 5% dividende in 16% superdividend©; od isto kron dobi torej 21 kron obresti. Uprirni svetniki dobe vrh tega za svoj "atraini trud," da namreč *ede ■ vkako4eto šestkrat po dve uri pri sejah upravnega odbora, skupnj 1,578.548 kron. Vaak posamezen upravni avetnik — 15 jih jek,vwh dobi torej razen 21% obresti od svojih delnic, šc več kakor I00t000 kron tantijem, nekaj manj torej kakor lC.000 kron za eno-urno sedenja pri seji. S tem ps še ni izčrpan ves čisti dobiček. 0-Ktaue ga šc 3 ip pol milijona, ki eo • ga prenesli na novi račun, ia .000 kron, ki so jih dali v re-zervni zaklad. - 1 Dunajska delniška družba "Gebruedcr Boehlcr k Komp. je i imela dne 12. aprila avoj občni zbor. Ta je na podlagi "dosti zvi-šonih odpiaov" aklenil, da plača za ianako leto od čiatega dobička na vaako delnico 240 mark, kar j* za 160 mark več, ,kakor je dru-"žba plačala v prejšnjih letih. Kaj pa delavci f Eni umirajo na bojnih poljanah za te pojedu-ho, drugi pa stradajo doma, '» dva tiaoč rudarje« ak tej konferenci Rekli ec delev-štraike in vee kešr. ds ae stavka fMkl prihliAno takole Ce kaj ta-rasliri ne okraje Taylor ia Pre — Ia Oibbstovrna, V. J., poročajo, da se je v podjetju DuPon ta, v katerem isdčlnjejo smodnik in druge razstrelivne snovi, dogodila razstrelha a strahovitim učinkom. Razstrelba ac jc dogodila poslopju, v katerem izdelujejo "trinitrotoluol." Mrtvih je tri-na jat oaeb, ranjenih pa trideaet: — Beetijalaectl Is Waca, Tex., poročajo, da je podivjena tolpa vzela zamorca Jesse Wsahingtona iz aodne dvorane in ge iavno sežgala. Zamorec je bil obtožen in spoznan krivim, da je umoril neko Lucijo Fryar. ' * Tej airovoatl je priaoatvovalo 15,000 oaeb, med njimi mnogo »v trok in žen. — Oedne ra« aa fode t Avstriji. V Ogulinu bi morali 121etne(a dečka R. izročiti v poboljševalni-eo. Ia strahu ae je obeail. — V Cr novicah se proda ia jo 131etne dek liee. Daleč so prišli valed vojne. — Ii premorartkih naeelbin Is rasnih induatrijalnih L itrajk pri McOomdoka in Deeringu v Chicagu šc vedno traja. V pondeljek zjutraj so se pri McCormieku zamikali vsf stroji, da bi fttrajkajoti delavei mialili, (U ae jc d m Ihi pearečflo dobit. rnd<»itno število atavkokaiev. ftte-vilo policajev, ki eo straiMl tovarno. je bilo pomnoženo, ker ao pričekeveli "nemirov." Stroji so ae nekaj čaae obračali In ropotali in ko ja vodni vo Mtr»k* 'ne vleče i« — Obsodba zaradi zločina proti vojni aili države. Pred domobran-skint sodiščem v Zagrebu se je ** šils te dni obravnava proti lekar. vdovi iz Zemuna, Jeleni pl. Benko in njenim trem hčeram. Sofiji, Despi in Mirni, zaradi zločins proti vojni sili drlavc. Storile no ta zločin, ko so Srbi leta 1914 prišli čez Donavo v Zemun. Obtožen-ke so srliske vojske alovesno npre-jele in pozneje z njimi zbežale v Srbijo. Razpreda je trajala trt dni in je bilo zaališanih 34 pric-Obaojene ao bile: Jelena pl. B*"' ko na 13 let težke, poostrene ječe; Sofije, Desps in Mirni pa 118 8 let, vai štiri tudi na i*K"b" plematva. « Za take malenkosti obsojajo ženske v večletno ječo. Sramota. - Avstrijski mogotci •divjal« proti "Svobodni Mali." ursdni list objavlja vrsto od toke "Svobodne Misli" v W 1907/— 1911. izdanih protiklm-kslnih knjig in brošur, ki so bil' konfieeirene radi zločina, oziromt pregreška proti naboienstvii. * siroma ketoliški cerkvi. Med temi knjigami ae nahejajo znani spi Kristus v Vatikanu. Prirod« Bog. Nehoženstvo in »oU. Cop"i»-ee i. dr. Odkar jc izbruhnile vojna vž»-va klerikalkam v Avatriji P^^ no verstvo. Haheburfteni in klon-kalei ac razuffcejo med aeboj. — Zver v ftenekL Lvovaka Idrije je našla v kleti neke mestne hiše pvavo otroško palttče. Preiskava je dogn«>" * je ima nekega zidarja. Viktcnja Brudftinsks po imenu, sprej« ""1'* večinoma nezakonske otroke t * jo ter jfli i-tffinčenjem PLAŠILO BLOVKN8P NAJtODNE PODPORNE JEDNOTB uatsaovi j*«« •rril» 1904 Ukorp 17. junija 1M7 ▼ dri. Oliaois. GLAVNI STAN / CHICAGO, ILLINOIS SI* • I« »4-. J.« UPRAVNI ODSEK: Predsednik: John Vogrii, bos 214, LoSalle, III. I I. Podpredsednik: J. Bratkovič, It. F. D. 4, b. 86, Giratd, Kens II. Podpredsednik: Jožef Kuhelj, 9469 Swing ave. S. Chicago, IU Tajnik: John Verderbar, 2706 S. Lawndale Ave,, Chicago, DL Telephone Lawndale 4635 BlagaJftik: Artton J. Terbovec, P. 0. Box 1, Cicero. I1J. Zapisnikar: John Molek, 4008 W. Slat St., Chicago; 111. NADZORNI 0D8EK: Jože Ambroži«, 351 box, Canonaburg, Pa. Vuul Berger, 741—1st St., La Salle, III F. S. Tauchar, 674 Ahaay Ave., Rock Springs, Wjo. POROTNI OD8EK: Anton Hrast, 811 95th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. Clair Ave., Cleveland. O. • Jože Radiick, 679 box, Smithon, Pa. Rudolf Pleteriek, 436 box, Bridgevilla, Pa. Albina Hočevar, 680 Washington St.. Milwaukee, Wia. UREDNIK "GLASILA": Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford AVa., Chicago, 111. - _ _ VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Vse denarno zadevo in stvari, ki se tičejo glavnega urada, ae imajo pošiljati na gl. tajnika. Pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadsornegs odseka Jože Ambrožiču. Zadeva prepirljivo vsebine predsedniku porotnega odseka« A Hrastu. Vse druge stvari, ki imajo stik s "Glaailom", izvzemli spremembe naslovov uraduikov krajevnih druitev pa Glasila, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, III. ■i , i— ■ ii ii ii'ftrrw Življenje sužnjev Ameriki. ČOLNAR. Spisal Friderik Gorataoekor, slovenil J. Z. enkrat smo ae danes že seznaniti a njimi." Zopet je zaaikala para na parni-ka in prek posečjn je l)U« slišali sikanje, kakor da je pafnik od daljen le pet sto korakav., " ln čc bi po*Km% mo- evirja?" je boječe ^IB^Ukle. "Ne gre," je pripojil Jak — ", vso noč bi lahko »orab^a in »si še zlomila v+at na mvWetfh koM-uinah cipres. No, Sfiij, svfc in .morava skozi, zjutraj doživel z aligatorji, vzbuja y meni jnisel, d* so atrahopetf ne bestije. Le pogupi dekle, t«, kajle vzemi m039 puško pazi, da ne napneš petelina, in ponesim te skozi." .. "Skozi močvirjelVoci , i "Ne boj sel — Ved*, Je,ua4a-kih mestih redkokedaj globoka drevje povsod stoji v nji In pota skozi lužo se ne bodeva^ vftraftiU. Ali se bojiš f" "Bojim se za vas," je tiho dejala dekle, ko je obotavijaje Vzela- puško —" rajši postanem plen aligatorjev kot zasledovalcev." • "Oboje ni prijetno," se je smo-^al Jak, "upam, da ubeŽiva vsem... toroj naprej!'' Skrbno je dvignil vitkega dekleta in s trdnim, krepkim kora- ktero je vrgel svojo odejo. Potem je s ponvice na puški spihal smodnik, posUvif^uško v kot ln se je obnašal, kakor da bi bil doma. Zunaj se je v tem trenotku zopet ogiaail zvon, ljudje 00 dokončali delo; parnik je odrinil v re ko in potniki, ki so pomagali nositi drva, so se vračali v medkrov- je. "Halo, tovariš," sa je oglasil dolgonogi Kentukičan, ki se je hotel vrniti na svoje p rasno ležišče iu ga našel sasedenega. "Tukaj spim jaz, le vsemi zopet svojo 0» de jo." "Ali je to tli prost or t'' je vprašal Jak. "Da. ali imaš kaj ugovarjati f" je vpraial kljubovalno Kentukl •'•an. "Ne, tovariš," jc mirno odgovoril Jak, "ampak tukaj sem s svojo Ženo in nimam-drugega prostora zanjo. Če hočeš spati aa svojem ležišču, bo morala prebiti noč na kakšnem zaboju, ako ji pa prosto^, prepustiš, ti plačam zanj." "Kj, tako pa niseip minil;" je fant govoril blagohotno, ko je vari prijazen proti njemu obrnjen in od rdečic^ zalit obraz dekleta — V gospa, le mirno spite in če hočete porabiti odejo tu notri za blazino, se je lahko nofllniite* um lw prav veselilo — saj bo še tako trda postelj." i) "Hvala prijatelj." je rekel Jak in prijel Kentukičana za deahico in jo stresel. "Neumnost," je govoril Kentukičan, "sem sc rad umaknil. Pri tem se obrne in late- na bliž-uji 'zaboj, kjer je kmalu vzlie neprijetni legi mirno in sladko za- , Jak je mejtem pripravil ležišče svoji varovanki in je zavil trudne ude vHngega dekleta v volneno o de jo, potem je pa Šel h kurjaiern da si posufti svojo mokro obleko. Hitro ie je pripognil in tipzjjdč po tleh 7. roko, jc veselo/fzkltknll: "Pot je, pot!" in vzravnal se jo lcviško. "Ali je tukaj potrt'* je'• i, » e se izkrcajo potniki ali Če nnloj|e drva. Za potnike ae ni šlo, k« ji i v gostem gozdu ni bilo plan-in če parnik naloži drva, i-'""'a t udi dostf časa, da prideta "b pravem ča«ui do pnrnifta. Pred v ''m stn morula vedeti, kje priliko ravnik k bregu in Če lahko nmlnljujefa pot po najdenem ko-'zu. (tied«- uspeha nista dolgo r'vo,ails. Zopet se je zvon na '"alko oglasil in komaj pet mi-"it kasneje sta »lišols sikanje izpuščene pare.-------—. Htri-n " ne jfc smejal Jak v div-1 'M veselju, "«lete le naprej ie k^atk« i>ot in na cilju svs." I rno jo htopal po kolovozn ia ; "t« vidila široko ponečje pr«l " '»«j, kjer lahko potem dosežeta 1 "-'no, ko jc Jak naenkrat zagle-' ^ ^ le pred sabo hlesketati se v"di in s|siztisl je, da atojitft t""d širokim močvirjem, ki se je '^prostirslo med njitns in obrež- J*"ll. Pri vseh vr«gili," je mrmral '«• J* l^pa ne\ trfro blfeo eUja. f"' J1 to zavrženo močvirje." 7, lakih meatULmr«®!! align ""jev," j« aastoksla dekle pre. mejtrm ko je [t1 za uini kef if ' '' "ajbrž istih misli je delal v vodi, se se zveri umiks le in po četrtumi hoji je čutil zopet suha tla pod nogami. In tain jc ležal, tudi parnik Skozi grmovje je opazil ognja, ki jih je zažgalo moštvo na obrežjti. Iu ko je hitro stopal proti njim je opszil koncem ozkega poaečja hišico iz hlodov. Mejtem ko je parnila ležal ob obrežju in ao hanj vodile deske, « so delali*ajeg.tvi stroji in pridni ljudje so hiteli z lesnimi tovori ns parnik in se z njega zopet vračali prazni. , —••Ali nas bodo vzeli na parnik f" je šepetala preslraiena de-kle, ksterl se je vpričo toliko be-lokožeev- zopet naselila bojazen v srcu. m*4 Ne bodeva jih vpraiala," se je smejal Jak. "Otrok, nosi zdaj glavo pokonci in ne kali strahu, kizrsvnost greva na parnik — vprašal naju ne bo noben človek, dokler nisvs 11a potu. Tu nimajo ljudje česa za take reči. se drug« pa pusti meni skrbeti." Prijel je Sail j za roko In stopal počasi v gručo ljudi, ki so se ms-lo brigali zanj in pridno tekali semintje. Nekaj ljudi je čude godalo žensko, alf bila sta mogoče potnika a pamika ali po domačina iz hiše — ps ksj jih brigs to. ^^^ Hk ze težski ata stopala po oz Jak ean-jki deski na krov. kjor sta odšla feMtobno i«rali r 8. Salomon. Zdaj se nistn imela bati za njuno varnost. Salij je bila Uko beleL da ni .mogla pri nikomur obudili ztima, da se pretaka zamorska v ujenib žilah, če je znal. Pri kVadronlh ostane da nohtih teman odsev, ki }g ako pripoveduje o njih potomstvu! Ali to je bilo tako maUn^oatno, tU bi kaj takega opazil le dober opazovalec, Salij je pa za tp tudi dobro vedela in ni kazala po.^e potrebnem svojih nohtov. Jak pa kljub vznemirjenju v zadnji noči ni mogel zatizniti očesa. Prvič je bi) kredi samih tajili ljudi, bil je izroden njim na milost in nemilost, če bi le slutili, kaj se je zgodilo tekom zad. 4neva Vedel je, v kakšni nevarnosti se nahaja. Dokler je bil razburjen, se ni drugo čustvo porodilo -w ajem, kakor kako bi ušel preganjalcem. Zdaj ko je bil v miru in je tg mir vžival in ni bil v uobeni neposredni nevernosti, se jc pomirila njegova kri in pričel je misli^, Brodi sužnodrških držav in ploveg na boljinbolj proti jugu, je Ml vedno v uevano-sti, da kdo dekleta spozna aH da prične kaj sumiti. Ali sa ji mora odpovedati ali pa radi nje zago-1 verjeti. JutrajŠnji dan mora odkriti zrečeu beg in umor nadzornika; in daairavno ara radj zadnjega ni vest prav nič očitala, je vedel, da nastane velik krik ia daj bodo časniki priobMIi dejstva In natančen popis dekleta. Ae nikdar niso bili v jtižnih dr-žavah tako razburjeni proti severnim kot ravuo sedaj: ie nikdar niso sužnodržci tako skrbao čuve-U svojih dozdevnih pravic kot zadnje mesece. Z neusmiljeno strogostjo so kaznovali vsakega • zamorce, ki jc gojil kzkine punter-ake misli; z največjo vnemo so preganja1' vse, kar je količkaj di-šalo po delu abolinonistev ns severu, ali je bilo količkaj z njimi v zvezi. V vseh večjih mestih os jugu so ohdržavali shode, na katerih so drug drugemu prisegsli pom'*č. O »sem tem je Že slišat ns aeveiii pred odhodoma, hi sva; i Jo starega, naj zs božjo voljd pari, da gs ne obesijo, mu Je s vso resnostjo prihajalo ua um. Pod nobenim pogojem nI mislil dalj potovati proti jugu. kot jc bilo neobhodno potrebno. In ie pred dnevom ee mu je nudile pri* lika. da parnik pritisne k obref-ju. Vedel je, da varstvo najde lo v velikem mestu Od nekega čolnarja je slišal, da hodo ia pred aoinčnisi vzhodom f Nalehezu. naj boli znamenifem mesto v Mhaiasi-ppiju. in odlogi se js, do s svojo rikrat v takem mestu priložnost, da ee odpelje s pamlkom po reki mi v/gor. Pred sol učnim vzhodom je prišel knjigovodja iz svoje kajite, da pregleda blago, ki ga je treba izloŽili v Natchezu, in potnike, ki ispuate parnik. Temu ae je predstavil, da plača vožnjo in nima Še kakfcne neprilike. ' J Halo," je rekel knjigovodja in ae čudil, ko mu je povedal, kaj hote, "kje sta pa prišla na parnih" 7 ^ "Tam kjer ste zadnjikrat naložili-drva," je rekel Jak, ki je ve-dal, da resnica zanj ne tvori nevarnosti, "bil aem s svojo ženo pri svojem bratu na obisku in ae *daj vračnsi domov. Stanujem v Natchezu," "Aha," je brenčal knjigovodja, ki v|em ui videl nič sumljivega, ker se je kaj takega zgodilo Vsaki dau "torej vožnja za vaa in vašo Ženo?" "Da, za naju.1' "No, plačajte dva dolarja, d*v Vickaburga bi morali plačati tri.' Jak je pleča! in dobil listek, po tem j«' pa zbudil Salij, da ne zamudita pristana. Neovirana sta prišla 114 suho in Jak je polakal nemško prenočišče, da ne sreča kttiega znancev. Prenočišče je kmalu našel, kajti bila so tri do štiri skopaj, le bolj težko je bilo domti majhno sobo zase, ki jo je ppitlaljšem iskan ju našel. Zdaj je ime| ubežnico na varnem ill ne "tty>no je pričakoval parnik, ki b pla) po reki navzgor— pa ni bilo nobenega. Ves dan je l\odil na grič rleda) lia reko. Toliko parni-plnva vsaki dali po reki nav mnogo so jih srečsli s lad jliuii reki, ali danes je bilo na rek vse* mrtvo. I11 če je slišal sika joče parO, je parnik plul po reki niz ■wmmm^^m Vso noč jo bil nn preži, le sem hit je 3c včasi tnlaWI vbogo dekle ki Je strahu koprnela. 0m je m« Ia aalhga vrolot pri Tauipi-cu v Mehiki prihaja olje v taki množini na površje, »Ia izgube ua ilan 118 sodčkov petrolejs. Moč toka je tako silna, da je nemogočo ujeti ves petrolej, ki prihsjs iz zemlje. - take ves iskali. o razburjen 2® Ja vpr se ali malomaren pogled, takoj mu je<>ričel* srce hitrejše vtripati In dostikrat hi se l»ll tonalu sam izdal. Končno — vendar ko je vzhajajte solntfe žlatiio hiše na najvišjem griftt iu se zrcalilo v čistih šipah, j«' prihajal širok, mo-gočen ustnik, ki plovejo redno med Nevj Orleansom in Saint Iaiii-isem, po vodi navzgor. Vsi ae vstavijo v Natchezu, da se vkr-ta izkrcajo potniki iu razlo-is hI n go, ali ga pa ualnže za se-H31 a mesta. ^ (Dalja prihodnji« ) ne val in vpdfd kitrosti, s katero se ti v Aineriki širijo, se je -14 veeraroooiASov ja NAftm PRIJATELJEM — V zmlnjem času smo dobivali od naših prijateljev precej pritožb, da ne dobivajo nikakih piaem od domačih* iz atare domovine vzrok, da ta piama ne doape-jo semkaj, je ta, ker Angleška vlada aedaj zapleni vso pošto ua vseh parnikih, katere samore sa-, eti na njih ploflil proti Zdr. državam. Medtem, ko ao puatili preje vsa piama dalje, katera ni-ao vsebovala ničesar važnega o vojni, zadrži sedaj angleška vlada vsa pisma ker nima dovolj ljudi, kateri bi zamogli pregledovati vso to ogromno pošto v Zdr. DrŽave. Anglija zapleni nadalje via piama, katera gredo iz Zdr. Držav v Avstrijo ter Nemčijo, ter se nail prijatelji ne amejo Čuditi dejstvu, da nimajo ^nobenega odgo-vora na svofr pisma, in to iz enostavnega vzroka, ker niso ta pisma priila v roke domačih doma. Kljub vsem tem teikočam, po šiljamo ml ie vedno denar v stari kraj, čeprav ae zaplenijo vsa pl srna od naiih bank is starega kra ja, ter aino sedaj napravili z na iimi bankami v starem kraju do govor, da nam pošljejo vedno brezžično brzojavno poročilo, ka kor hitro j* bil denar izplačan dotlčnemu poštnemu «uradu. MI ISTOTAKO NAD Al J K GARANTIRAMO, DA PRI D M DENAR ALI DO IZPLAČILA ČIM XAJftRAJftlW ČASU, ALI PA GA POVRNKMO POlSlUA TEUr. Ako bi prišlo tako daleč da ne bi bilo m wife več pošiljal elenar v stari kraj, bomo obvesti li o teiu vne naše prijatelje. Dot Uj pa pošiljajo lahko brez skrb denarje.« To pojasnilo smo dali rsdltega, da nail prijatelji ne bodo v dvomih, >er nr dobijo uob.ue pqty od doma.' A prijateljskimi pozdravi i PRVA DRUGA NARODNA Cor. At h Avenue k Wood Street, Pittsburgh, Pa. (Advertisement.) Potk 1 N|li$tlRl ia lipapisju potom dopisovanja. Ali bi radi tnali angleško govoriti, brsti in pisati? AU imate veselje do angleiilne in se ne znate uiitiT . * Ali Vam ni znano koliko velja angleščina nam tujcem v tej d*|f-i? Naj pomislimo, da denar, ki se Irtvuje za aamo izobrazbo, je naj->olje naložen, ln na vzame ga iriza, ne vojna. Pišite za brezplačna pojasnila na Slovenian Correspondence School 6119 St. Clair Ave., Cleveland O." delo dok 8000 delavoev aa Maaaba Range. Dalo jo (Open pit mines) ia 1 par. no lopato. Plača jo sadaj od 12.50 do $8.00 aa daa. Sa aadaljia po-jasaila obrnit« aa do Harrison Ml-na, Nashwauk, Minnesota. (Advertisement.) CMshoim, Minn. ROJAKI IN ROJAKINJE, YOBORI 4 * Kadar potrebujete kakšno oro« va »dra vila« oio/l visoko eaajeao iMaviio Iravilso vradooall. Za lo (o ako rati vedno aa Ma*alJtvo bvko rnro. a or'a Moi«o#ot In ear odrfn**Jo, ot«bloatl, mUUm0 hml+H—, okorel« akle^e, pookoailo Tri-Ta da> »Uovoljaivs. (Ims ja zfcr i* 0*«, fosil f*a m« Jos. Triner IIDIkOVATlU AVK. ILLINOIS* 741-00 1,711.00 71.00 S00.I0 177.00 kanjo, -Ploh proti Shod v hotelu Kvrops dobr0 obiski* Med ie bilo mnogo aieSčanov in ;rev I/ Boltrarije eta došla ^ Jurii Dimitrof, posUuee, lik btrokovuega KveU. ki sts govoriti no »hoda. Srbsko ie biutnlno nastopila proti krlJ1 p„l>ratiiustva in »hod mogel obdržavati. Kmalu po itvi shoda so prišli policy ažniki, razbili so sho ■ v Narodni Dvorani, vogal 18 cesta in Bacine h, ^IPwV S ali P^wPni P^pppWIf^fW Vstopnina jo 50c in 35c. Po igri bo prosta zabava in ples. Za mnog«, številno udeležbo se priporoča • Odbor. Kallč* ^eLaughlln ti kon grešniki so veliki ljud-prijatelji, kedar so doma pred ilci. Pripravljeni so izpolniti ko željo volileev .in »e bi jih ri volileev vprašal, če bi šli v tel po ruater kruljavega vraga, pritrdili s da. Ali to je le dO-pred volilci, poeebno pred vo-»mi, ko so pa gospodje izvodi in pridejo v kongres, kaj hi-pozabijo na ljudske interese dane obljube. ^oben kandidat kapitalističnih »nk ne pravi v volilni kampa-, da bo zaatopal interese velikih rporaeij, na jezik mu prihajale intereai ljudstva. V volilni rbi ko vsakemu republikansko-; i in demokratskemu kandidatu iHvetejše potrebe ljudstva. Za-> bi Sel v ogenj, dal bi celo svo-ži v I jen je za ljudske interese, e to je le na govorniškem odru, Rre za glasove voliicev. Po nčaui volilni bitki, ko ima kan-lat 'glasove v žepu, so obljube ikade kot dim v oblake. V kongresu ac jc odigral dogo-k. ki ni le značilen, ampak tu-važen, ki nam pokažo v pravi t Me, ki ao pred volitvami »oko obljubili, v kongresu so pa oti poseganju v pravice korpo- RAD BI XZVSDIL sa svojega braU Leopolda Zajber, pred letom in pol bil je v Maecou. tah, UI. In odiel Je neznano kam. Prosim oenjene rojske. če kodo vo za njegov naslov, da ml ga nežna* ni, ali pa naj se ml sam javi. Iščem ga radi društvenih sadev. — Mar* tin Zajber. Box 116, Binge, Kima ' (Advertisement). Ne prezrite lega! lam' lila«, Ur rassovrstse »1st- prva-DRUGA narodna banka ustanov, leto lmt. V PITTSBURGHU. PA. po|i|ja ,edaj z garancijo Kongresnik Marten B. Madden Illinoisa je atavil predlog, ds t" sil ,atve s tovorno pošto o-M« na petdeset funtov teže. ttc-''»'"kanei in demokrstje so se 'i. da sprejmejo ta dodatek, ^ 'i/.i i1 k s p resn i m družbam In •»vatneinu kspitslu. Dodatek bo iu nihče ne bo Vedel, kdo »•snoval zanj, so delali račur.e l"'Mikanci in demokratje in si ^ Ija mencali roke. Pozabili ao, > v k'.nirresu sedi tudi eoeialist| rver London, ki jiiu^prav lahko ^f l^ndon in zahteval, da ae gla-«»» »"lenih {roll call). Ce bi .....'""S ne h He v kongresu, bi n^^e ne zshteval glaao-»"J« i«) imenih in imsna kon-^'•'kov. ki žele tovorno poito "•»».iti. hi '«talavtajaS. - n^pmtnikov tovorne po U BO; or rnTssvBca. Filth « Wood Sto, fl Garrett II Edina Slovenska Tvrdl u zaske, kape. P«ale, la vte potrebiflse u druši. k lliti. C mm niaka. s»vmuIh caaib polHJswo isatonj. 1711 So. Millard A venae, Chicago, f/LAKIIX) VESELO ttVLJXVJE. \ flovcftko življenje je prekratko. «le W ei kb tjevendan zaueiua-rilo. Veaelo življenje bi morali i-meti pri delu, pri obe^ni uiUi in ob'oasu vašega počitka. Ampak to je nemogoče doneči, ako vaši prebavni organi ne delujejo pravilno iu ako va« veš želodee etaf uo opominja, da je nekaj nepravilnega v njem in da vsled tega mu je nemogoče dajati vem dovolj potrebnih moči; vem oe dovoljuj* aeati k obedni mizi a »lani jo do jedil, pokvarja vaš počitek h tem. da vaa dela nezadovoljne. Hieer je na nepotrebno tako trpljenje, eko ae vam nudi /zdravilo proti temu. Vzemite Tri-nerjevo piybavno grenko vino, »talno za nekaj čaaa in redno po gredpiau in hitro ae bodete poču-flli zopet kot- prerojeni. Vaša dnevna alužba vam ne bode več neljubo sitna, ampak bode vam lc za kratek čae In zabavo, a slast jo bodete zavživali vašo jedilno hrano 10 počutili ae bodete zadovoljni pri vašem počitku. V lekarnah. Cena je $1.00 Jos. Tri nrr, izdelovalec, 1333-1339 Ho. Ashland Ave., Chicago, 111. ' e -' - Bolečine ir spodnjem delu hrbtišča, sklepih in v mišicah itd. ae hitro zgube, ako rabite Triner's Liniment. V lekarnah 25 ln 50c, po pošti pa 35 iu §0c. (Advertisement.) BRIOA SS V FEVI VESTI ZA SVOJO OBOO. Andrej Vokali smatra kot skrben oče sdrovje svojih otrok so najbolj volno stvor. — Nobenega dvoma ui. da so Otroci najbolj ispoatavljenl prehladu. Ker pe je njih organizem slab, je prehlad ravno za nje najbolj nevaren ln raditega je dolŠ-noet vseh atarlšev, da ao posebno e sedanjem premenljivem tfom* uu najbolj brigajo za zdravje svojih otrok, ~ pravi U. 11. vo« Kchliek, tvoruičlr čudotvomegg Bolgarskega Krvnega Čaja, ki jr<-jrtimik podpisal, ko prejel, ako aa, denar iismbo. Ker so Irene nos tonov itn«, I •Isti ilruar po oeai enega pfrjmeaao — ve* ali mas J Daaoa |*ojtljeiuo r S K «a..| Ji KAR"I)SK PODPORNE JKDNOTK Zastonj KRASEN STENSKI KOLEDAK ZA LETO 1919. ROJAKOM MA ZNANJE. Cenjenim rojakom'v Chicago ln bližnji okolihi naznanjam, da sem prevzfl dobrozneno gostilno Jazbec io Omahne, bivši Maj-tln Po-tokarjev Place, no 1625 S. Baeine Ave., ter so jim priporočam za e-bilen obisk. Točil bodem naj izbor-scjše pijače ter vsokemu kar najbolje postregel. _ v M JOB flTT 4 1625 H. Kacine Ave,, Chicago, IlL 100 I'ofil K t ve AME KA 1.40 2.1* 2Mb 4JM 4*7 5.67 «..17 T.07 S.47 ».87 11JS 1 SOS 13J0 ato ru .......... ■MO K za..S «?.to» aoe " orv " 700 " soo rt 900 O 1000 " Saeo *' 3000 " flOOO •< «000 sooo " 10,000 '4 ia piam* uaalovil (NIKISLO Z vsako štatuljo Partolo, aH dragih zdravil iz svetovno snsns lekarne PARTOS. Partola za čietenje krvi in 75 želodca ................. OJ. 7u parto-Cttory za bolesnl živoev L00 lili! Partoonogb zoper kašelj... 100 iEŠ Partoenvo zoper glavobol.. 1.00 Rheuma balsam and imwder , r>0 zoper revmatizem ........ 1.00 |oo Triplets št 1 zs akutni t riper 100 Triplets It. 2 za kronični tri-por ....»»*>>.,.-.....». ^00 bančni oddal.K ®C Triplets H. S soper polucijo 2.00 loo« N. Ckieafo m. JOLIKT, jfLL. Triplets št. 4 zoper boli tok 2.00 Partoliaquits zoper sifilis .. 4.00 Obširna knjiga "Pot k zdrav-j ju" 00 pošlje vsakemu brezplačno. Pisma naslavljajte na: predsednik. Chrfetfas 1. VsSKfc» L podpredh. II. podpreda. AMpfc JL irntai blagajnik. I Imatiljsu Mteka*lZUn«„~. Emn^leran* Dr. Antra biank.., A bal Dsvi. ^ JohaPacik A. Geringcr ! Mm C. Kras« James F. StepiM C. K. WaUeck Farme! Farmet Ako ste namenjeni kupiti farmo, aedaj je pravi Čas zs to. Mi prodsjsmo farme le več-1st v c-nem najlepših in naj rodovitno jših krajev drŽave Wisconsin, katera jc, kakor ste gotovo že allšoli. ena t>rvih poljedelskih in živinorejskih držav f uniji, slasti pa je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki oe drugod malokj bl. Na našem zemljišču je naae-onitft 2e precejšno število rojakov, ki val dobro napredujejo, in oo zadovoljni, do ao ae naeelili tam: Naš evat leži v Chippeva in Ruek County, v nepoerednl bližini glovnih želcžuie. Kdor izmed roj okov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj« nam piše za pojaanila ln natančnejši pople zemlje, kar pošljemo vaakemu zastonj. , SLOVENSKA NASELBINSKA DKUŽBA. LouU Bewits, 1M — 1st aro., MUwankee Wis. do t ao le auto aaooem aa be> 4oH Saevafk "FrosvHo", Uaete as prodaj kake Ulit* farno, trgovino kaflats ds boO« VOs vtas, aU poOjetJe Is asproOovalot ' OGLAŠUJTE naJvtfjMB slov todaiku v i__Em "Glasilu S, N. P. J f 99 Jednote 1^.000 naročnikov »RffiRSffi The Partos Pharmacy 1(0 — 2nd Aw. Mew York. H. T. PAZITE aa val laleSoa m bepajto le saj-beUls Jaailoaa KsttfovaUaks vi-aa la žganje. OSMA: r. O. S. V OKIOAOU Za Ml li rudeCfl vino. ' galoa ooSSok............11 JO ...........MS .....lit JS g ajoh KanroraUako KgaaJ« u sadja po la oo, |3.oo ls 14.00 galoa* M« odlalaJU, naročit« 1» (um potato Money aU S saroeuoni. Jos. Bernard dept. z. Sposidite si UNDERWOOD TYPEWRITER PISALNI STROJ j ■ - .....-i 8 - - - J ■ g H Vsak kdor po-M zna .ta pisalni stroj upraia po ~ njem« Najbolj prilubljen in ga rabijo vm| večje tvrdke in tekmovalci«! To je _ bodete gotovo ki 38 odMolkov več dobička Tsko m glaat noroAllo p^JodiUksgs dspsrtesiOBts llmjSSlMršgri o kaMtiJaklli nrlSemik na kaiotijak v gnrtajosi dolu Wlscaastsa.- 2a prtj-m* r Jan J* m vatli vro«lnoH nridelkn aa oaaia akra v drftavsk Nortk Da£ kola, Houtb Dakota, Nobraaha, Ksnasa, Oklskoma ts Toaaa, la si«or Tesna, la i 10,'evss, jrioelos, Jo^atons, ril la a»aa. PovpNlaa vtodseet t«k - m •rtd«iko/aa vsakom skrn ja ualaU v Imnnovnnih loatorik drUvalf kom M •tik uriiioik« irasa — sa •100.17, -—^ a^. ammmsŠAS pa )• potpeeas ea SS vtUs, srldoikov nn v imsaJmCi Ortsvak. I ai Ih» II d ris vi J« m S0| tr Najviljs % rHaott tak pridelkov v katortkoU nilja, kakbr pa aa aaM aoaiijl, katoro Va« ai OOOBMJBM WlSUttSSUWr. ▼ "DOMOfDn DlfllJI Mwljo Va« prodnmo po salo slskt oonl ali voltko oonoja, kakor bt; morah plakati nwraikjo dmgjo. kJor aa nrkloUI tolike mnnjA. Mi V.«, loraj poandlmo alake oono in vam obljubimo nnln gootoljabao pom o/, da m dobro aataaovit* Sn lom nnvom aomiJIMn, tor Vaa psslavlmo na pravo pol do aaodvUanall b svobedn. Tukaj Jo podnobjo ngodno sa vao prt-drlko, katoro bodoto boleli tnkaj nrldolovati, toko dn ao Vnm no bod« treba na no*o u*tti potjodolat»a Solo, aorkvo la dvorane ltd. an v Milini. (llnvua ft* I* m los polio arodl proko to aomlK I^bri trgi in dol roato, PUtlo takoj po knjilio«, v kateriW bodoto dobili nslrobaa iaf martja, kakor tndi fttoviinn ashvnlaa piana rojakov, kateri ao od ana kn\ piti. Kaaolnlki dobilo pri na* tudi dofo v blUinl Mana Indnatrijo s primarno |dnAo. Tndi lalMilsm vaakoma po A de M akrov tor poetavtmo kUo poceni, prt Pernor asrslnnamo anmo toliko, kolikor ata na materija t, toka da io vaakemu analgnrnn obatoj lo takoj • pofotkn. Oblakovaleom ja aa mapolngo tudt branpUUon voa. in kador kupi od aaa *0 akrov nU voiA dobi povrajeno vaa avfja voano atroftka Conn Jo od SI4 do SS0. Edward Hines Farm Land Co. J, STONICH m l GESCHEL (SUrenoki odMolok) sees mm so ham šVnrai oanoo nxmoio 1 VELIKI 8LOVENBKO • ANOLDSKI TOLMAO Knjiga obaogn poleg alev.-angl. alovnico, alov.-aagl. razgovora en vaakdajao potrebo, navodilo sa angleiko piaavo, spiaovmajo apglo-ikib piaam in kako aa poatano %mori-kanaki državljan. Vrba toga iais kajiga d o zdaj aajvedi •iov.-nngt. in nagi. slovar. ^^ t* < Zo Jo aajboljla m najbolj popolna knjiga ss prtotonj* arigiairtso te ao U smolo biti slovenskega nasnljonca Id W to knjiga ne lmeL Knjiga trdo la okosno v platnu vecsan (430 strani), velja 12.00 la Je dobiti pri V. J. Kubelka, 638 146th St., New York, M. T. Pilite po eenik slovenskik knjig Uflljsko smodke najfinejšo kakovosti z znakom S.H.P.d. dvoje vaai pe S |a 10« — ladalajs pe LH ei aUAese s vote gse o m-eormi fond 8. N. P. J.l Ptaa* na nsrolila aeoenSaJeja tolne pe C. O. D. Nereda ao ae auaj t kol 1000 smodk po Ss nO SO« pe 10s. — - . — i. . .a, b t. - j a . m ■ ai.aa.t i oapirnjto a«BBM ■ uinanno |wajv^i Tprnlnjto an eenel John Breskvar Avn.M. K. AMERICAN STATE BA1 OHIČAOO, ILL. Glavnica ta prebliek ... $500,000.90 nnPRTf). Pondeljek in v četrtek do vurniui VBe druge ^^ pa a0 5i POZOB! Kodi neetalnosti cen kronske vrednosti, nam Je nemogoč« | Poiiljali bodemo denar ie nodalje po najnižjih tekoče vrednosti kron. Uprolojte, ali nam po pišite za cene. večje ivote ie po nižjih cenah. Poiiljamo denar ▼ atari kraj in jai ja se polteno izplača ali pa Vam Direktna svesa s Prvo Hrvatsko hronilnieo in posojifa^g Zagrebu in njenimi podrnžnieSmi, Pošiljamo denar vojnim vjetnikom t Srbijo, Rusijo. Ar in Vronoooko. , ' Oovorimo vse slovanske jea^l Izvirno potrdilo] (ORIGINAL RECEIPT) ki nam ga polije poitei urof is atsreg* kraja, pričo vsakemo. 4 j donor, poslan naslovniku, bil isplačan. Bo trdilo je podpii osebe, ki ato ji poslali denar in ko (o mi dobimo eem, ga hr to, da ao lahko vaak poiiljalee ssm prepriča o prejemu poslan« Cene po dnevnem kurzu,] IA DBNAB JAHOmo V8AXBK SLOOAJDI Ir glsvsles $669,672.99. Hraallns atogs $4,687,21 fr C V j"• * .»^l/ fC ' , ' kfJJ.* I. X '/ ' Pilite nam t ▼sSam/saterjnakem jeziku na KASPAR STATE B. 1900 pLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, ILLINOIS. »r. Ilchlera Pals Endkr aa fevaaalMoo ko- pov ia htH eo |ebt le v MTttkn, kol vsa kale te slika. Ne rssssito gs, ske Emil Bachman €107 So. HoaMo avs^ Ohioofo, QL S^oeljs RATI SSSITfl^ KNi Matt 'id. v oe asi Naiveija slovanska tiskarna v Ameriki jt| Narodna Tiskarna I1IMMI dat IslsoO Aveaac, Chiesfo, UUaoto komo ▼ slovenskem, hrvaškem, alovaikem, čeikate skem, kakor tudi ▼ anglefikem in nemškem josikt. posebnost so tiskovino zo društvo in trgovoo. | "GLASILO" oo tioka v noši tiskarni. Ža da Ameri oo ae moro biti Kranjec, io ae prav ~ sak vesten w . ,________ t ponuja in prodaja svojim odjemalcem to. knr o resnici importira Toga gesla ee drli lirom Amerike znana in edina Iit mm glni en trgov l SVOjllf vo postovil to je goln resnica, oc ao drii tudi resnice s tem, da Tnoru ideala H tojna slovanska importna tvrdka A. Horwat, ker pile ns •vojs steklenica 'Rajski inportiran bHnJoroc, SIItotoc ali Traptaovaa, kaUran v rrcnltl impartira. SadaJ aa U pljoto na masa i. jUr.n kraja. Jaa Js bnam pa fta M-ilo no rukak od praja. Vlada fi1* •tro|ro ka.nujr, ki ki aka«ol proda- la Vi »Maja ns oajU pH oaajkaoco takih ljudi. M ponujajo oMin.tru :vMMMda aa«Sa>a odjemalca« y'^^aa^rtmie IS.«S »akai, im aolooa ttjffflrtmibU SuSTmUn^n 'j.o«SrU. HOOWAT. iaapartor m «r«avaa a igmm^m^mm^*^ Cht««aO TaMsni Caoal 8074. MgniaannniaiaiMiM Proletorec je alovensko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vaak delavee In rojak, ki ae aanims ts socialism, bi ga moral redno čitatl pravo sliko aorioHimo, Naročnina snsša H 00 na leto, 11.00 so pol leto. Naslov: PftOLBTAEBO aooa w. aist st. chicago, illinois. Frank Storilcti tO Jskaa Otoaleka, ee prtpseeia eenjenim rojsk* JaSatt i« soa OBOAOO, iu-nrois VSAOQCU KOUSTVO. Za 1.1.00 pol pisalnega popirja te «ort g vašim tiskanim oaslovom; pililo pe Ijoa co prosto. PRODAJAM _ OBLO VIVO SOD0SK 100 auDato mro kodčkk W 100 te- VKMMTO SMM u m Nnredte Je 9** ""l innMZBIinn^^ ^ tam vooms, pa.