186. številka. Trst, v četrtek 16. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost I:haia enkrat tih dan, razun nedelj in pravnikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina zn»$n : Za celo leto....... . 24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) Telefon Siv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. \ oftlndkl je moč! —3= Offl&sl se računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-mači oerlasi itd. se računajo po pogoho Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in i>tr!awe »jue-jema uprsivniStvo. Naročnino in og) asi je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajat* v ulici Carintia štv. 12. t" praviiiStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. 11. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Denuncijanti ? V ZAGREBU, dne 13. avgusta 1000. Kadar mi Slovenci in Hrvatje beležimo irredentistiške pojave v našem Primorju ter jih žigosamo in obsojamo— ali smo tedaj denuncijanti?! Čudno res, da je tudi med nami ljudij, ki so pripravljeni tako misliti in to se stališča nekega krivega liberalizma ; in tako nehotć podpirajo one predsodke, katere iz protivniškega tabora tako radi širijo in raznašajo o nas. Priznati moramo — pa naj je ta resnica še tako trpka za nas — do smo v svoji prošlosti veliko več krvi prelili za druge, nego za nas same in da smo tako svoje interese identificirali z interesi druzih, da smo tem interesom meje nekako skalili in jih nekateri med nami tudi danes kalijo, če tudi z najboljim namenom. Ta okolnost je do neke meje zakrivila one predsodke proti nam; in lahko je verjeti, ako pravijo, da smo mi pijonirji drugih in da denunciramo. Italijani so znali z nekim mojsterstvom širiti, gojiti in utrjati te predsodke proti nam, pretvarjajoči dejstva in predstavljajoči nas take, kakoršnji hvala Bogu, v resnici nismo. Tudi danes še se pečajo s tem rokodelstvom. Dosti je, ako preči tamo roman romanopisca Antonio Fogazzaro-a : »Nel piccolo mondo antico«, da vidimo, s kako mržnjo so napojeni proti Hrvatom neki Italijani, pa 1 >11 i to odlični pisatelji, pa naj se nazivajo tudi za dobre krščane. Temu gospodu ni ničesar tako sramotno, kakor je hrvatsko ime, ker on poleg Hrvata ne pozna druzega vojaka naše monarhije. Vsa njegova mržnja se izliva torej na Hrvata. Da pustimo na strani staro zgodovino, dvoje je, kar se nam posebno očita: naša vojna v Ogrski leta 1848. in naše vojne v v Italiji. Prvo očitanje je povsem neutemeljeno. V naši zgodovini smo bil: večkrat v obrambo svojih interesov zavezniki Ogerske proti Dunaju. Leta 1848. bili smo zavezniki Dunaju proti Ogrski. Kako smo umevali svoje interese, pravo ali krivo, to je drugo vprašanje. Leta 1848. se mi aismo združili z Dunajem, niti mu nismo prihiteli na pomoč, da bi udušili slobodo Ogerske. Gibanje Ma-djarov je imelo, sicer res svojo legitimno stran, ali na drugi strani se in u zopet ne more odrekati puntarskega značaja; in to gibanje ni bilo naperjeno samo proti Dunaju, ampak — in to ne v drugi vrsti — tudi proti na- P O n L I »S T K K. 5>0 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo T r o 5 t. Potem je ponudila še očetu in hčerama. — Spravi dekle, pa dobro spravi, jej je naročal Rado zavijaje jej pogodbo v poseben papir. — To je imenitno, Boga mi, je pristavil lisjak. Dobro, je potrdil zmagonosno, ko je Zinka spravila prepis, ter podala roko gospodu de Firba in krčmarju. Vsi so se držali resno, kakor se spodobi o — sleparstvu s človeško krvjo . . . Poklicati je bilo treba mnogo Gregorjev, Gregcev, Grg in Grgov predno se je nekdanji č revij ar iz Podna noščine zbudil in spravil podpisano pogodbo v žep, spravil pa tudi sebe iz gostilne na kolodvor. Ves svet se mu je zdel čuden, nov, ostuden, meglen, zopern, hinavski in goljufiv. Kakor sanje se mu je zdelo Radovo očitanje, da nima rumene mrzlice, in te nevšečne sanje hočejo biti tudi resnične. Zdehal je in zdihal, tiščal roko pred oči in pred usta. Odhajajočo Zinko je pobožal po čelu in jo poljubil na obe lici, ona je pa njemu stisnila roko, objela sestre in bratca po vrsti in rodnostim Ogerske in proti Hrvatski. Hrvatska je bila y politiškem pogledu že podjarmljena, oropana vsake slobode. Hotelo se se je iti še dalje in oropati jo tudi nje narodnega značaja. Z. jedno besedo: Hrvatska bi bila morala izginiti! Boreči se torej proti madjarskemu gibanju, smo vršili le svojo dolžnost toliko kakor vojaki, kolikor kakor patrijotje. Branili smo in obranili prestol, ali smo ob e n e m b r a n i 1 i in obranili tudi narodno i ndividuvalnosfHrvatske! V presojanju dogodkov od leta 1848. se ne sme tega nikdar izpuščati iz spomina. Ko je po duvalizmu došla ustava, sti obe glavni stranki na Hrvatskem svoje delovanje nadovezali na ono od leto 1848; unijonistiška Uprava, ki je često vršila najgrše uloge, ki se je bavila s špijonstvom, ta je bila v rokah ali Nemcev, ali pa samih Italijanov. Perego in Mazzoldi nista bila Hrvata. Sami Italijani so dajali Avstriji najveći kontingent za proti italijansko upravo a Trident se je odlikoval. Mi torej nimamo vzroka, da bi se sramovali uloge, ki smo jo vršili v Italiji. Ponavljamo: bili smo dobri in zvesti vojaki in nič druzega. No ako je potrebno dovesti resnico do nje prave mere — ker nam le resnica pomaga — ne smemo pretiravati tudi v drugi smeri, ker to ne bi pomagalo naši reputaciji; ali zopet bi bil čas, da se spametujemo in osvestimo. Zato nam je stranka, ali madjaronska, je bila v političnem bilo jako neljubo, ko smo morali čitati v obziru ono isto, kar je bila njena prednica, neki sicer krasni črtici, priobčeni v »Viencu« ali ne v narodnem. Narodnega značaja Hr- j od M. G. iz Vrbnika, kako so naši pri Ma-vatske ni . .ikdo več spravljal v sumnjo:; genti, Solferinu in Custozzi padali za vero nikdo ni zahteval več kakih pravic za ma- in za dom. Čemu take misl* še danes po to-djarski jezik ; narodno vprašanje je bilo re- likih grenkih izkustvih, ko se tudi mi bo-šeno, in v kolikor se jezika tiče, so bile vse rimo za slobodo in jedinstvo svoje domovine, stranke složne v tem, da na teritoriju Hr- ko bi se tudi mi hoteli otresti tujinstva ?! vatske ni mesta drugemu jeziku nega hr- Čemu še danes propagirati take misli ? Ne, vatskemu : bilo v učilnicah, bilo v uradih, | ponavljamo v tretjič: naši so vršili svojo bilo v javnem življenju sploh. To je bila dolžnost junaški, hrabro in zvesto. To je re-pridobitev krvi, prelite leta 1«48. snica in mi ne smemo sezati ni pod njo, ni Kar se Italije tiče, tu smo mi Hrvatje nad njo. vršiti le svojo vojaško dolžnost. Irci so naj- j Ko smo razjasnili to, odgovoriti čemo vedi protivniki vojne, ki jo je Angleška za- direete na vprašanje, s katerim smo začeli počela proti Burom, vendar se irski vojaki ta članek, najhrabreje bore v južni Afriki. Ali jim hoče kdo kaj očitati zaradi tepa ? Oni vrše svojo vojaško dolžnost. V Italiji je bil) tudi druzih vojakov poleg hrvatskih ; ali hrvatski vojaki so bili najhrabreji in najvredneji, pa se pod hrvatskim imenom umevajo vsi oni, ki so si SlomšGlova slavist na Ponikvi- (Dopis s Štajerskega.) (Dalje.) Navdušeni govor — dovršen v vsakem borili v Italiji v imenu Avstrije. In povdar- oziru — nadučitelja Strmšeka z Medvedjega jamo : nič druzega nego borili, kajti vse sela je deloval na splošno navdušenje, kakor druge, kar se jim podtika, je izmišljotina in da bi ulival olje na ogenj. Govornik je pla-obrekovanje. To pripoznava v svojih me- stično slikal Slomšeka kakor uzornega rodo-moirih neki italijanski novinar sam, ki pri- ljuba, plemenitega človekoljuba in najvećega poved uje, kako je v početku svoje karijere slovenskega pedagoga. Načrtal nam je za-imel jedino to nalogo, da si je vsaki dan sluge, ki si jih je pridobil Slomšek za vero izmišljal vsakovrstnih krutosti o in narod. Hrvatih, da je s tem hranil živo Med tisoči ljudstva, zbranega pred šolo, mržnjo proti Avstriji. je v trenotkih, ko je imela pasti zavesa, vla- Uprava v Italiji je bila neznosna in dala sveta tišina. In ko je zavesa padla, je kruta, ali ona ni bila v rokah [Hrvatov. Hr- iz tisoeev grl zaorilo: »Živio«. In v isti hip vatje niso bili ni redarji ni orožniki, ni fi- se je med oblaki, ki so pokrivali obzorje, nancarji; oni niro bili ni politiški ni cari- prikazalo malo modrega neba; prosto ljud-narski uradniki, kajti le ti so morali biti, stvo pa je govorilo: »Slomšek gleda z nebes zlasti ob meji, ponajveČ policijski organi, na nas!« vsem naročala, naj molijo za ljubo rajno j mamo in — za-njo. Tuji gospod in gospa sta se na tihem ločila od njih, Zinka pa je šla z Radom na novo službo jokaje in trepetaje. Oče Gregor je stisnil levo roko tesneje na rebra, da-li ima še odšteti denar in se stisnil v železniškem vozu v skrajni kot. Vest mu je očitala, da je napravil slabo kupčijo, pa močnejša je bila želja po domovini. Tri dni pozneje se je zbiralo odhajajoče in radovedno občinstvo braziljanske prestolnice na morskem bregu, kjer se je parni k »Esperanza« odpravljal v Evropo. To je bil trušč in lomast. Vsakdo ie hotel biti prvi, a njegova prtljaga še pred njim. Gregor je poiskal hčer Ivanko ter jej izročil v varstvo male otročiče, sam je pa hitel, da opravi vse, kar je potrebno zastran vožnje. Prav neradi so pustili pridno dekle iz službe, a Ivanka je le šla rada v domovino. Gospodinja ji je dala še nekaj po vrhu in rade volje napisala izvrstno spričevalo o njeni uporabnosti in lepem vedenju. Vročina je grozno pritiskala, ko se je kmalu popoludne bilo treba dvigniti z jed-nega konca mesta na drugi, da pravočasno dospejo na parnik. Male sestrice i u bratci so kar zevali, vpili: vode, vode, vode in gledali širno morje. Zvečer je malo odlegla vročina, a Gregorju ! žeja ni hotela odleči. Jztaknil je to in ono beznico, narocivši si hladilne pijače. Slednjič i ni mogel več prešteti ne meric in ne že obiskanih beznic. Prav dobre volje je prilo-! masti 1 med množico poleg »Esperanze« in si prav vspešno z obema komolcema pomagal naprej. Krasen pomladni večer je dihal v širno luko Rio de Janeira. C'el gozd jadernikov, brlizganje parnikov, oblaki rjavkastega dima, smrad po premogu, koku in katranu, vpitje v mnogoterih jezikih in neštevilne, premikajoče se luči so naznanjale Gregorju, da je na bregu morja, ki je hkratu cesta, po kateri se popelje v domovino, kjer bo njegove bolezni konec. Ali z zadovoljnim nasmehom si je moral priznati na tihem, da bo konec njegove bolezni najbrž še prej, če je ni že konec te usodne bolezni. Ob boljši hrani, pre-membi zraka in krepilni pijači se mu je zdelo, da se mu vrača redno moč življenja in istotako redno zginja z njega rumena barva. Morda res ni bila to rumena mrzlica, kakor ga je šcipnil oni dan Rado? Morda... (Pride še.) Spominska plošča je izklesana iz črnega marmorja in ima sledeči napis: M C M (tukaj je bela relief-podoba Slomšeka) N e p o z a b n emu ANTONU MARTINU SLOMŠEK-U knezu in škofu lavantinskemu, pisatelju in buditelju slovenskega naroda ob stoletnici rojstva postavili njegovi rojaki, (r. 2G/XI. 1800 f 24/IX. 1802) Plošča je vzidana na desni strani vrat, 'če greš proti šoli. Ta šola, prav lično, moderno poslopje, ; je res nekaka »Ruhmeshalle«, kakor jih imajo Nemci v »rajliu« za svoje slavne može. Poleg Slomšekov« spominske plošče je vzidana plošča slavnega zemljepisca Blaža Kocena, ki je bil tudi s Ponikve doma. Kakor se nam je zdelo velepomembno, da je pred šolo učitelj slavil Slomšeka, tako nas je vzradostilo, da je takoj, čim je zavesa padla, navzočo učiteljstvo zapelo ganljivo pesem »Molitev za domovino«. Ker je znano o našem ueiteljstvu, da jako vspešno goji godbo in petje, pač ni treba omenjati posebej, da je bilo petje divno. Na lepši način pač ni moglo učiteljstvo proslaviti velikega šolnika Slomšeka ! Petje je vodil učitelj Munda, ki je kljub svoji mladosti že jako popularen med nami kakor izboren, nadarjen glasbenik. On je bil. prvi vodja celjske narodne godbe ; zdaj je pa dovršil dunajski konservatorij. Po odkritju spominske plošče smo se podali zopet na slavnostni prostor pri Pod-goršeku. Na planem postavljene mize po nas kaj milo vabile, a pogled na deževne oblake nam je uničil veselje, da bi pod milim nebom banketirali. Trudili in borili smo se torej za prostore pod streho. To je bilo tudi krivo, da seje banketa udeležilo le kakih 600 oseb. (Naj vpletena na tem mestu, da se je splošno vse čudilo ponikovskim gostilničarjem, ker 10.000 ljudij nasititi in napojiti v tako mali vasici, je res že nekaj.) Na banketu je svirala celjska narodna godba. Prvi se je dvignil predsednik slavnostnega odbora c. in kr. vojaški kapelan Mar-zidovšek, katerega tudi v Trstu prav dobro poznate. Ves ginjen je razlagal v začetku govora, da je leto 1900 pomembno za slovenski narod : saj slavimo letos stoletnico Prešerna in Slomšeka. Kakor je prvi nedosežen pesnik, I tako nihče ne nadkriljuje Slomšeka kakor poljudnega pisatelja. V kratkih »markantnih potezah, je govornik naslikal vse velikanske Slomšekove zasluge za vero in rod. Končno je napil cesarju in papežu. Godba je zasvi-j rala cesarsko pesem, vse je ustalo in pelo odkrite glave. Smo pač mi Slovenci patrijotični, vdani svoji dinastiji; naša zvestoba je neomahljiva... in zato nas ljubi nasprotniki... Hočejo, pa se ne damo! Ker kljub vsem krivicam, ki se nam godijo, vendar-le ustajamo... in narod naš bo stal ... Potem je gospod Marzidovsek nadaljeval češki ; češčina mu teče gladko, kakor da ga je dojila češka mati. Obrnjen do Cehov, je vskliknil : »Bodite uverjeni, da vemo ceniti vašo navzočnost!« Že med govorom je vse stalo in živo pritrjevalo govornikovim besedam, a ko je zaključil napitnico : Bog živi Čehe ! so za-gromeli tisočeri »Na zdar«, godba je zasvi-rala 'Hej Slovani« in vse je navdušeno pe-valo žnjo. Bil je lep trenotek, ki ostane nepozaben vsakomur! (Pride še.) Politični pregled. TRST, ltf. avgusta liKK). K položaju. V torek je I>i 1 ministerski predsednik ]>L Korber v Išlu pred cesarjem, kateremu je predložil svoje načrte za saniranje parlamentarnih odnosajev. Poročila iz Išla trde precej soglasno, da je cesar popolnoma odobril nasvete Korberjeve. Kar se tiče tega načrta, vedo poročila govoriti le o njega negativni strani. To je, poročila vedo, česa gospod Korber ne nameruje, o sredstvih pa, s katerimi hoče ozdraviti bolni parlament, ne vedo druzega, nego da hoče zopet sklicati ta parlament. Korber ne misli na to, da bi oktroiral kakov jezikovni zakon, ni da bi se oktroiral kak nov poslovni red za zbornico, niti na raz-puščenje ne misli, istotako ne na nove spravne konference. To jedino je torej pozitivno, da bo parlament zopet sklican, a predno se to zgodi, da si hoče g. Korber dobiti zagotovil«, da bo zbornica tudi res delovala. S kakimi novimi sredstvi — kajti prejšnja je opustil - hoče dobiti to zagotovilo, o tem inolče tudi oni, ki sicer eujejo travo rasti. Korberjeva avdjenca je trajala par ur in potem je konferiral z baronom Chlumetzkvm. Ta okolnost kliče slovenske politike na skrajno previdnost. Drzna propaganda. V Celju je dne 11. t. m. govoril pastor Beckmann iz Torgaua na Saškem o nemški narodnosti, o protestantizmu ter o razvoju protestantskega gibanja na severnem Češkem. Neki Rischlagje dal na to saškemu pastorju tolažljivo zagotovilo, da se protestantizem širi tudi med celjskimi Nemci (a la Jabornegg! Op. st.) Vladi menda ne dela skrbi ta progaganda za protestantizem in nemški iredentizem, mi jo pa vprašamo, da-li bi bila istotako brezbrižna, in ali ne bi marveč funkcijoniral s parno silo ves nje aparat okrajnih glavarjev, redarjev, orožnikov in — državnih pravdni.vov, ako bi mi Slovenci začeli klicati iz Srbije in Kusije propovednikov in agitatorjev za širjenje pravoslavja in propagiranje — »panslavizma« ? Ali je onim drugim res dovnljeno — vse, nam pa — nič ? ! Iz Hrvatske. Nekaj posebnega, nepričakovanega, skoro bi rekli senzacijonelnega poročajo v »Information« iz Zagreba. Nepremičen, zanesljiv in neizogiben steber vsaki vladi v Zagrebu so bili do sedaj srbski poslanci. Kakor sta v Avstriji neločljivo spojena ta nesrečni, Slovanom toli neprijazni zistem in pa slavna birokracija, tako, da si prvega brez druge niti ne moremo misliti, tako sta se nam zdela neločljiva srbski klub in vladni zistem v Hrvatski. Kakor vsakemu banu po volji Madjarov, tako so bili srbski poslanci tudi grofu Khuenu Hedervarvju najzanesljiveja garda, vsikdar pripravljena — glasovati za vsako vladno predlogo. To razmerje med srbskimi poslanci in vladnim zi-stemom se je zdelo petreficirano. Na vse bi bil; ljudje mislili, ali na to niso menda računali niti v sanjali, da v bi tem razmerju mogla navstati kaka sprememba. In vendar! V gori rečeni list poročajo namreč iz Zagreba, tla so Srbi in vlada prišli navskriž. Koga naj ne preseneti ta vest?! Ali v sporočilu o tem nesoglasju še ni višek senzacije. Vsakdo bi namreč mislil, da hočejo Srbi odtegniti vladi svojo podporo, bodisi da jej tako izrazijo svoje nezadovoljstvo, bodisi da pritisnejo nanjo za dosego katerega namena. To je strankarska taktika, običajna v parlamentarnem življenju. Ali ne ! V Zagrebu se drugače pletejo stvari. Ako je resnica, kar poročajo iz Zagreba v »Information«, potem je grof Kluien-Hedervarv tisti, ki ne vidi ure, da potisne Srbe nekoliko bolj daleč od sebe. On peha srbske poslance od sebe. Ti pa — in to je, kar dela stvar čudno — nočejo umeti njegovih migljejev, prenašajo mirno sunke in ostajajo v »narodni stranki«. Posebno častna menda ni ta idoga, ki jo igrajo srbski poslanci. Tudi o postanku nevolje Srbov in grofa Khuena-Hedervarvja poroča gori navedeni vir. Pod pritiskom svojih volilcev srbski poslanci niso mogli drugače, nego da so svojedobno stavili neke zahteve do vlade. Na te zahteve je v prejšnjem zasedanju sabora ban odgovoril tako, da so srbski poslanci menili čuti prav razločen — ne! Zopet iz strahu pred javnostjo so menili, da nekako treba reagirati na vladino odklonitev. In reagirali so z nemo opozicijo ! ! To je: povodom prora-čunske razprave sc ni oglasil ni kdo izmed njih, da bi branil vladno stališče. Sedaj sta sosebno dva vzroka, ki ozlovoljata Srbe. Vlada ni hotela priznati srbske narodne zastave in je bila glul a za zahtevo srbskih poslancev, da bi katerega njih imenovala na mesto voditelja oddelka za notranje stvari na deželni vladi. Odklonitev glede zastave bi srbski poslanci — kakoršnji so že — še pogoltnili brez posebne težave, ali odklonitev drugo navedene zahteve — ta jih peče in iz lahko umljivih razlogov. Položaj je sedaj res i tako čuden, kakoršen je možen le ob takih mamelukih, kakoršnji tlačanijo v hrvatski »narodni stranki«. Srbi so hudi na Khuena, Khuen peha Srbe od sebe in Srbi izjavljajo junaški, da — ne zapuste Khuena za nobeno ceno. Izgovor pa, s katerim bi hoteli pokriti to svoje nemožko postopanje, ne vemo, ali je Deklica je pognala od sebe ponujane jej knjige in — odšla. T<» je edino prava lekcija, ki naj bi jo naši ljudje dajali vsikdar, kadar so žaljeni. na tleh. Neznanec je prišel prošli večer tjekaj stanovat. Mož je bržkone padel po noči s postelje ter se je tem udaril na robu stola v sence in vsled tega umrl. Truplo so apra- Zato jo priporočamo vsem onim, ki so bili vili v mrtvašnico pri sv. Justu. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 1<». avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled žaljeni po — presitih lahonih ! Gospici V. pa čestitamo na nje narodni odločnosti. Le tako vsikdar! Drugi slučaj! Gospa V. je dlje časa ! naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-kupovala na Corsu vse, kar je potrebovala j vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: za svojo hišo. (Zakaj ne pri narodnih? Op. v ulici S. Seegio .*S, pohištvo; v ulici S. Se-uredništva). Nekega dne je plačala neko na- i bastiano in v ulici S. Lucia 8, pohištvo : v ročilo in je ob enem naročila nekaj novega, ulici Farneto 33 in v ulici della Zonta 3, Ker je pa govorila slovenski, se je neki po- t pohištvo, podobe, tehtnice in šivilni stroj; v močnik, stoječ zanjo, prav širokoustno na- ulici Belvedere 31 in na Greti 32*?, oprema smejal. Gospa, ki je opazila to, je, ne bodi za mesnico in tehtnica; v ulici S. Spiridione lena, hitro pobrala, kakor se pravi po domače, 3, tiskarski stroji, tiskarske črke in mnogo-bolj najiven ali bolj predrzen. Pripovedujejo j šila in kopita. Odhajaje seje še obrnila do tere stvari; v Š kor kij i 134 in 20.'5, omara namreč, da s tem, ako ostanejo na strani J izzivalca in mu zakričal t — šarlatana v obraz, j za kuhinjo; v ulici Scalinata 1(5 in v ulici Khuena, ga imajo najbolj v s v o j i h I Zapustila je trgovino s trdnim sklepom, da del Vento 2, pohištvo. pesteh! In vsa javnost trojedine kraljevine > nikdar več ne prestopi praga te trgovine. Mi j Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer naj bi se ne spustila v homeričen smeh, ko j seveda moramo v prvi vrsti priporačati naše j ob 7. uri zjutraj 21.9., ob 2. uri popolndne čuje to neslani izgovor?! Kdo se ne spominja narodne trgovine; to je povsem naravno. V j 27.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(>4.0 tistega hrabrega voja, ki je sporočil svojemu slučajih pa, da res ni mogoče drugače in da i— Danes plima ob 0*37 predp. in ob 0.43 morajo naši ljudje k drugorodcem, pa jim je j pop.; oseka ob 5.54 predpoludne in ob S.O v dolžnost, da govore le slovenski in naj ne popoludne. trpe nobenega žaljenja naše narodnosti! Zahvala. Podpisanima je v čast, da se poveljniku, da je ujel sovražnika, ali ta sovražnik da ga noče izpustiti ! Grof Khuen Hedervarv se lahko smeje j v pest. Njega nebo kar obsiplje s srečo, »Ne moremo«. Pišejo nam: Neki naš kakor menda nobenega državnika pod solucem. j človek je bil šel v trgovino z jestvinami Dal v imenu »Slovanskega pevskega društva« On lahko svoje podpiratelje peha od sebe in j Oste v ulici Poste Nuove, kjer je prosil, naj najsrčneje zahvalita na dokazih pobratimstva briskira ne da bi se mu trebalo bati, da : mu povedo, kake vrste sira imajo na prodaj, povodom naše desetletnice. Sosebno se za-zgubi njih podporo. j Mladenič tega trgovca, ki menda zna slo-I hvaljujemo bratom telovadcem »Tržaškega In vendar — v hipu, ko se srbski | venski, je res hotel posredovati, ali gospodar Sokola«, Del. pod p. društvu«, podružnici poslanci uprav mečejo za njim, se pa zbirajo ! ga je odrinil ter je vprašal dotičnika v nem- j družbe sv. Cirila in Metoda, slovenskemu oblaki nad njim od druge strani — iz re- j škem jeziku, kaj da želi?! Naš človek je novinstvu in vsem onim društvom, ki so bila Škega vprašanja. Madjari pritiskajo na Khueua, | hotel kupiti sira in nič drugega, ker pa - zastopana ua naši slavnosti. Zahvaljujemo i da bi se reško vprašanje hitro rešilo v njih trgovec ni vedel, kaj je sir — je bilo babi-j tudi vse slu v no občinstvo, ki nam je na toli zmislu. Isti »Information« pišejo iz Zagreba, Ionskemu barantanju konec s tem, da je naš ganljiv način skazalo svoje simpatije. Hvala, daje vlada v Zagrebu tudi res uplivala na človek odšel, rekši : Ne moremo! Tako prisrčna hvala vsem! neko visoko osebo madjarskemu stališču v I treba! Za »Slovansko pevsko društvo« : prilog. Ali hkratu so se na Dunaju predlo-I Velik požar. V torek večerje nastal Josip pl. M a s n e c, Vekoslav Pa v lo v ič, žili vsi dokumenti, iz katerih jasno izhaja I ogenj v parnem mlinu in tovarni za testenine tajnik. podpredsednik, pravica Hrvatov do Reke. Naravno je, da je : tvrdke Josip Milossovich v ulici deli'Istituto. Poučen shod o vinogradništvu. V i dotični funkcijonar zagrebške vlade zašel v j Ob 10. uri zvečer so videli ljudje prvi dim j nedeljo dne 19. avgusta t. 1. priredi gosp. jako krivo luč in pozicija grofa Khuena je j v pritličju, kjer so se nahajali motorji. Takoj Anton Štrekelj, uradnik za vinarstvo na o. postala jako mučna. Zaupnik dunajskega lista j so poklicali gasilce, a ogenj je napredoval ! kr. namestništvu, v državni trtnici pri sv. zatrja tudi, da Hrvatska ne bi mogla ob se- tako hitro, daje bila ob 11. uri že vsa no-| Mariji Magdaleni spodnji kmetijski poučen danjem gospodarskem in tinancijelnem mrtvilu tranjost, pet nadstropij, v enem plamenu. Proti j shod v slovenskem jeziku. Govorilo se bo o vztrajati niti dve leti več, ne da bi nastopil —; polunoči je začel plamen prodirati že streho, i najnovejših stvareh, ki so potrebne za naše bankerot. i Pihal je precej močen veter, ki je nosil utrinke : vinogradnike; razkazovali se bodo razni po- D O god ki v Kitaj U. Mednarodne čete ! vse do sv. Jakoba. Gasilcem ni kazalo dru- skusi, ki so se napravljali v državni trtnici. stoje — ako smemo verjeti poročilom — ne- gega, nego delati na to, da omejijo požar. Le Pouk se začne ob deveti uri zjutraj, (llede posredno pred Pekingom. Pomikanje od Tien- nekaj vozov in konj so rešili, vse drugo, stroji, čina se je pričelo dne 4. t. m. Mednarodne zaloga žita in gotove testenine, je zgorelo, čete štejejo 15.000 mož. To število je ne- Škoda znaša najmanj 150.000 kron. Tudi zi-znatno; vendar so bile mednarodne čete srečne dovje je uničeno: zadnji del glavnega zida sosednje Istre, da se v obili množini vdeležd v spopadih s Kitajci. Sedaj je le vprašanje, se je sam porušil, drugo zidovje so začeli tega! shoda. Državna trt ni ca se nahaja ob kakov ut's napravi bliža nje teh čet na Kitajcev včeraj demolirati. Dva gasilca in sicer Mihael glavni cesri, ki vodi v Zavije. Ce bo vreme i Pekingu, oziroma, kako bo vplivalo na usodo Tavčar in Josip Mar asu t ti, sta o ga- slabo, vršil se bo shod naslednjo nedeljo, tam obkoljenih tujcev, ako so le-ti -- sploh senju ponesrečila; poškodovana sta le lahko. Naj veča slavil ost naša je vsakako ob- še živi. Ali bo prihod mednarodnih čet po- Stotnija 97. pešpolka je skrbela za red. letnica blagoslovljenja zastave »Del. podp. menjal zanje res odrešenje, ali pa — grozno Aretiranje. Pol. ottcijal Titz je v torek društva«. Mi tržaški Slovani smo zadnji čas smrt!? To je usodno vprašanje. Kajti dvojno j aretiral 24-letnega Frana RodanuviČa, ker je tako stiskani, da nam ni mogoče prirediti ni je možno. Možno je, da prihod mednarodnih j imel pri sebi več obleko, o kateri ni mogel ene ve?e slavnosti. Edina prilika, ki jo čet oplaši Kitajce, da odnehajo od vsacega I povedati, od kod jo ima. Rodanovič je bil že še imamo, je, da se pokažemo na dan obletnice nasilstva, ali pa jih raztogoti tako, da se bodo večkrat kaznovan zaradi tatvine in goljufije blagoslovljenja zastave »Delalskega podpor-I maščevali nad onimi, ki so v njih rokah in ter se nahaja pod policijskem nadzorstvom, nega društva«. Ta premembna slavnost se bo | da zaprično grozno klanje med tujci. J Z lia5ih sodišč. V torek so na tuk J vrš,la Prill<"lnj° netleU° llne t. m., zjutraj Bati se je tega poslednjega, kajti iz po- deželnem sodišču obsodili 30-letnega Pavla in P°l»ol(lne-ročil je posneti, da grozoviti princ Tuan daje Damianija in 16-letnega Rudolfa Vasilida iz Zjutranja slavnost je za naše življenje j obglavljati vse one, ki obleganim tujcem Trsta> I>rVega v 8. mesecev poostrene težke! ™jvečegu pomena, ker je to prilika, ko | preskrbljajo živeža, ali ki sploh izražajo sim-|ječe in v policijsko nadzorstvo, poslednjega ! naša trobojniea veje po tržaških ulicah. Tudi patije za tujce. na veliko korist podobnih shodov, na katerih je smeti stavljati tudi različna vprašanja, vabljeni so vinogradniki iz tržaške okolice in Tržaške vesti. v 3 mesece ječe, ker sta dne 2(3. julija ukradla v nedel-'° I>0J(le to '*™štvo svojih prostorov Javen poziv c. kr. poštnemu ravna teljstvu v Trstu. Od raznih strani nam pri- j olajševalne okolnosti, hajajo pritožbe, da po vsem mestu — iz- nekemu možu, ki je spal na obali Pescatori, uro in verižico; 13-letni mehanik Roman S., ki je ponaveril svojemu gospodarju delov za biciklje v vrednosti G2 K, je dobil 3 tetine strogega zapora. Sodišče je upoštevalo razne Povožen. Sinoči je neki kolesar povozil ul. Molin piccolo št. 1, z zastavo in godbo na čelu, v cerkev sv. Antona novega in se bo vračalo istim potoni nazaj v društvene prostore. Kedor še ni videl te slavnosti, si ne more misliti kako inapozanten je ta sprevod. Popoludne pa bo na vrtu sv. Cirila in ! vzernši par tobakarn - ni dobiti slovensko- j in lahko poškodoval finančnega višjega straž- j Metodli Pri ^krasna veselica ! nemških poštnih tiskovin! Mi smo že nešte- j nika Mateja Calligarisa. * |T n 86 ? ^enov m pri- jateljev tega društva in narodnosti naše. vilnokrat prosili slav. poštno ravnateljstvo, I Oireiij. Včeraj popoludne je nastal ogenj naj isto že vendar enkrat, zaukaže, da se morajo : v tuic> knjigarni Dase. A še,predno so prišli povsodi prodajati, zraven drugih, tudi slo- gasilci, so domačini pogasili ogenj, venske tiskovine, ali, žal — brez vspeha ! j Sprovodnifc ponesrečil. 34-letni spro-Res, radi bi poznali vzrok, zakaj slavno j vodnik južne železnice, Valentin Slavec rodom ravnateljstvo ne more vstreči tej opravičeni , z Vrhnike, bivajoči na Greti št. #5, je včeraj zahtevi naši. In če je ta res — neizedljiva, j vozn z vlakom, ki odhaja ob 4. uri 35. min. i je prinesel daljši dopis nekega člena »Avstr. pa naj se prirede trojezične tiskov i ne!lv Kormin. Pred postajo Mi rama r je zdrsnil Touring-Cluba«. sekcije »Trste, v katerem isti Tako bo zadovoljeno vsem strankam. Zadnji j 7 nožnice (praga) nekega voza ter padel tako primerja primorske ceste z cestami na Kranj-: čas je da dobimo tudi mi, kar imajo drugi že j nesrečno, da so mu kolesa zdrobila peto. j skem. Dopisnik pravi, da je takoj na meji zdavna ! j Razven tega je dobil več manjših poškodeb. j obeh dežel opaziti velikansk razloček: o tem Talko delajo! Pišejo nam: Narodnega Ponesrečenca so z dunajskim osebnim vlakom j ko so primorske ceste sila zapuščene in za- Vesti iz Kranjske. * Primera primorskih cest s kranjski m i. Včerajšnji »Triester Tagblatt« trgovca V. hčerka je šla v prodajalnico pa- • prepeljali v Trst, kjer so ga spravili v bol ! pirja na oglu pri Chiozzi, nasproti prodajal- , nišnico. niče Hilebrandta, da si kup knjigo ali albumi Svetilllica SC je prevrnila v torek za razno cvetje. Trgovec jej je ponudil neko I večer v nekem stanovanju ulice dol Llovd ; knjigo z marjeticami, katero je gospodična V. št. '2. ter je vsled tega nastal ogenj, katerega vrnila z opazko, da ne kupi take knjige. Tr- so pogasili domačini s pomočjo gasilcev. Skoda, ; govec je rekel na to: »Aha, ti si ščava!« ki je pokrita z zavarovanjem, znaša 200 K. Deklica ga je zavrnila: Jaz sem Slovenka Nezuau mrtvec. Pri nekem oddajalcu •in ne ščava. Trgovec pa je ponavljal: >Si, postelj v ulici Pozzo bianco št. 2. so našli v si, ti, ti soq una ščava!« 1 torek jutro 70-letnega moža ležati mrtvega — in katere avtonomna uprava je v rokah nemarjene, so državne in deželne ceste na Kranjskem v tako izvrstnem stanju, da so podobne dirkališču. Dopisnik pripisuje tem cestam sploh prvo mesto v državi ter ne more prehvaliti, kako skrbno in vestno se jih neguje, o tem ko se za vzdrževanje reda na primorskih cestah niliče skoro ne zmeni. — Nas veseli to nepristransko priznanje, ki priča, da dežela, v kateri bivajo izključno Slovenci Slovencev, nima tako barbarskega lica, kakor bi se to dalo misliti, če bi se verjelo Nemcem in Italijanom, kedar govore ali pišejo o Slovencih barbarih. * f»7-l e t n i c o svojega nepretrganega delovanja kot organist je praznoval včeraj g. nadučitelj Josip Le vični k v Železnikih. Pač lepa vrsta let! * Velika tat v i n a. Vinotržcu in županu g. Lenčetu na Laverci pri Ljubljani je nekdo ukral ;>000 gld. Tatu so zasledovali ljubljanski polic, stražniki na bicikljih in orožništvo. Tička so imeli že enkrat skoro v rokah, a se je znal izmuzniti. * Imenovanje: Asistent na državni rokodelski Šoli v Tečinu, Oton Grebene, je imenovan učiteljem na ljubljanski obrtni šoli. Deželnemu poslane u na K r a n j-s k e m, g. J o s. L e n a r č i č u, ki je mej potjo na Angleško v Bruselju zbolel za mrzlico, se je stanje zboljšalo. * Drzni tatje so se pojavili v širši ljubljanski okolici. Pokradli so v raznih krajih in hišah več blaga; posestniku Siškarju v Pod-smreki pa so ukradli celo kravo. Kobarida — se je mojpotoma sprožila puška in kroglja- ga je tako nesrečno zadela v glavo, da je umrl pri tej priči. X Podružnica družbe s v. C i-r i 1 a i n M e t o <1 a za Istro v Podgradu priredi v nedeljo dne 26. avgusta veselico v gostilniških prostorih gosp. Dragotina Vičiča. Vspored : 1. Krilan : »Stari hajduk«, krasno-slovi g.čna Ivanka Omahen. 2. V. G. Brož: »Složno pod hrv. zastavom«, koračnica, iz-vaj ijo tamburaši. 3. Šaljivi prizor: »Zdravnik in bolniki«. 4. »Narodno kolo«, izvajajo tamburaši. 5. Dr. Janez Blei\veis : »Bob iz Kranja«, veseloigra v enem činu. 6. M. pl. i Farkaš: »Ljepa naša domovina«, izvajajo tamburaši. 7. Srečolovstvo. Ples. Ustopnina ; za osebo 60 vin.; sedež 60 vin. Začetek ob i 8. uri zvečor. Ker je čisti dohodek določen družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Vesti iz ostale Primorske. X Brzojavni p r o m e t. Povodom za-klj učenja deželnega zbora istrskega imata poštna in brzojavna urada v Kopru in Poreču zopet normalno službo. X Iz N a b r e ž i n e nam pišejo : Po dolgem času bomo imeli tudi v naši Nabrežini zopet enkrat večo narodno slavnost. Naše vrlo pevsko društvo bo prihodnji mesec slavilo razvitje društvene zastave. Za to slavnost vlada že sedaj veliko zanimanje, vzlasti zato, ker se bo vršila tikom meje, na vročih tleh narodnih bojev. Sosebno hvalevredno je, da se vsi domačini tako živo zanimajo za to slavje; a neizrečeno razveseljivo za nas je, da da se nas ob tej priliki spominjajo tudi rojaki v oddaljenejših krajih. Tako se pojavlja dejanski slovenska vzajemnost. Tem bolj je pričakovati, da se naše slavnosti udeleže vsa bližnja pevska in druga društva, da bo ista res veličastna. Pridite, prihitite, da si pod novo zastavo sežemo v roko in obnovimo prisego, da hočemo zložno delati za blagor in bodočnost našega naroda ! Nabrežinec. X Kozle mesto konj! Pišejo nam: Ker je posl. Tomasi v zadnji seji deželnega zbora istrskega predlagal, naj bi se v Istri nameščali le orožniki iz Furlanije in Tirola, in sicer na konjih, si dovoljuje podpisani, kakor bivši orožnik v Istri, nastopni nasvet. Predlog gosp. Toroasija je, da-si že obnovljen, vendar še nekoliko prezgoden. Gospodje poslanci naj bi poprej malce poskrbeli za uravnavo cest in poti, da bodo le-te vsaj take, da bo konj sploh mogel hoditi po njih. Kako naj drugače bodeči orožniki na konjili patroliraj d'? ! Na potih, kakor so sedaj, niti orožni k-pešec ni varen, da si ne polomi kosti. Kamo-li da bi mogli konji hoditi po njih! Ali da bi Iiil gospod Tomasi predlagal vsaj mezge, mule! Potem bi morda šlo. Pa še neko drugo korist bi imeli signona lahko od tega. Ko bi na pr. povodom kakih volitev katera teh [plemenitih živalic slučajno crknila na sedanjih nerabnih potih, kako hitro bi imeli pri rokah dober — golaš za naše prodano meso, pardon : }>. n. gospodo volilce ! Za slučaj pa, da signoria še ne misl;jo na urejenje cest in poti in da ostane vse pri starem v tem pogledu, bi jaz predlagal bodočim orožnikom po ukusu gospoda Tomasija, naj si mesto konj preskrbe — kozlov, kakor-snjih imajo v Istri v obilici, kajti jedini li hi bili primerni za sedanje stanje komunikacij ! Pa še nekaj drugega bi bilo doseženo s tem : v orožniku na kozlu bi bili simbolizirani tudi idejali slavne signorie, saj ima le-ta tudi na svoji zastavi — kozla ! X. K j e je Istra? Iz Istre nam pišejo: Dne 9. t. m. je bila tudi v Umagu peta črna maša. Ker je tam nekaj Cožotov, bi bilo misliti, da so le-ti naročili črno mašo, To pa ni bilo tako, kajti reprežentanti iz Materade — sama slovenska kri — so šli pol drugo uro daleč v Umag, da se vdeleže »žalovanja«, pozvani od izvestnih organov in ne od Oozotov. Ergo! Ko vprašam prihodnjič onega F., kam da spada Istra, mi odgovori tern lože, da k Italiji, ker so toliko, na tak način in taki ljudje žalovali po italijanskemu kralju. X Nesreća na lovu. Dne 13. t. m. so šli nekateri gospodje iz Kobarida proti Drežnici na lov na divje koze. Jednemu izmed njih — c. kr. kancelistu Sverkotu iz Razne vesti. i Najslavnejši španski borilec z biki, Rafael Moli na, imenovan »Lagartijo« t. j. martinček (gaščarica), je po teški bolezni umrl v svojem rojstnem mestu Cordoba. Za njim žalujejo ne le ožji rojaki, marveč ves španski narod ter se njegova smrt smatra za narodno nesrečo. Njegovega pogreba seje udeležila vsa Cordoba z vsem uradništvom od župana pa do vojaškega guvernerja. Rafael Molina je 'dosegel dobo 56 let. Izhajal je iz rodbine, ki se je pečala z borenjem z biki. Ze kot deček se je udeleževal na borilnih igrah, ki so toli priljubljene na Španskem in kateie je rajni Molina še bolj omilil Špancem s svojim zares umetniškim in elegantnim nastopanjem kakor najboljši borilec. Nastopil je 1632 krat ter usmrtil 4687 bikov, a bil tudi sam mnogokrat poškodovan. Leta 1893 se je Molina odtegnil areni kot silno bogat mož. Bil je pa znan tudi kakor mož, čegar radodarnost ni poznala mej. V njegovi domovini so ga imenovali običajno »Previdnost Cordobe«. Leto za letom je podpiral neštete ubožne družine, plačal tu ubogemu stanovanje, poslal ubogo ženo v kopelj, dajal doto ubogim osirotelim dekletom ter odkupil toliko mladeničev od vojaščine, da se je neki višji častnik izrazil, da bi po njem odkupljeni mladeniči tvorili armado, s katero bi lahko zmagali ves svet. Upravno sodišče. Cesar je imenoval tajnega svetovalca, biv. ministra Oliviera mar-lcija Bacquehema predsednikom senata upravnega sodišča extra statum in dr. Frana ! viteza Pollacha, ki je dosedaj imel naslov in čin predsednika senata, dejanskim predsednikom. Brzojavna poročila. Predsednik francoske republike Loubet. PARIZ 15. (K. B.) »Figaro« javlja, da pojde predsednik Loubet v ponedeljek ali torek v Rambouillet, kjer ostane le malo časa, ker v Parizu pričakujejo septembra meseca jako važen obisk. Vojna v južni Afriki. LONDON 15. (K. B.) »Dailv News« javlja včeraj iz Pretorije : Kolona podpolkovnika Hoareja, o kateri se je poročalo, da so jo Boerci pri Elandsriverju ujeli, je z zalogami vred na varnem. Imela je le nekoliko zgub. Ust sija na Kitajskem. PETROGTAD 15. {K. B.) »Ruski invalid« javlja: V Port-Arturu ustanovijo nov topničarski depot, ter mu pridelijo uradnike Kvanttungskega to p ni carskega ravnateljstva. Vsled dogodkov na skrajnem vzhodu vdobi glavni štab poseben oddelek stanov-niščnikov. BEROLIN 15. (K. B.) »Wolfi'< javlja iz Čifua : Ruski in angležki konzul javljata soglasno, da so osvoboditvene čete dne 9. t. m., brez nadaljnih bitek, prispele v bližino Anpniga, ki je od Pekinga oddaljen 30 kilometrov. PARIZ 15. (K. B.) V" včerajšnji seji ministerskega svćta so, kakor javlja »Gau-lois«, odobrili imenovanje grofa Walderseeja vrhovnim poveljnikom mednarodnih čet na Kitajskem. LONDON 15. (K. B.) »Reuterc javlja včeraj i - Shanghaia: Angležke Čete, ki so prispele semkaj iz Honkonga, se niso mogle izkrcati, ker se je temu protivil podkralj. To postopanje podkralja pripisujejo uplivu francoskega in ruskega konzula. Angleži so ogorčeni. Amiral Sevmour čaka na instrukcije od svoje vlade. DUNAJ 15. (K. B.) Glasom brzojavne vesti je ces. ladija »Maria Terezija« prispela v Cifu, kjer ostane dva dni. Na krovu vse zdravo. Z iste ladije javljajo, da je na že-leznični progi v Tonghu zopet vse mirno. Oddelek vojakov te ladije je prispel dne 10. t. m. v Tientsin. Zvezne čete napredujejo ter zasledujejo ubežnega sovražnika : čete so upale na podporo od princa Kenga, ki je inozemcem prijazen. ^ Beseda Keng je morda popačena. Opomba drž. voj. min. mornarskega oddelka.) Mednarodni oddelki sledijo. Glasom brzojavke s ces. ladije »Zenta« je francoski contreadmiral sporočil, da je bila rešilna kolona dne 10. t. m. 21 milj oddaljena od Pekinga. PARIZ 15. (K. B.) Minister za vnanje stvari Deleassć je dobil brzojavko francoskega poslanika v Pekingu, Piekona, z dne 9. t. m., ki se glasi: Tsung-li-Vamen nas je obvestil, da se je Li-Hung-Cangu ukazalo, da brzojavnim potom zaprične pogajanja z velevlastmi. Kaj se godi izven še neporuše-nih poslaniških poslopij, nam je docela neznano ; ne vemo, kako je mogoče, da bi se pogajali, dokler ne pridejo poslaniki do svojih pravic ter kitajske čete ne zapuste ozemlja poslanstev. Ako pogajanja preprečijo napredovanje osvobodi tu i h Čet proti Pekingu, moramo pasti v roke Kitajcev. Na ozemljil francoskega poslanstva so še vedno kitajske čete, in še niso popolnoma opustile streljanja, vse poslopje je zgorelo in žnjim vse premičnine. Hranimo se kakor v obsednem stanju : konjskega mesa, riža in kruha imamo še za 15 dni. Brodrick o položaju na Kitajskem. LONDON 16. (K. B.) Parlamentarni tajnik Brodrick je imel včeraj v Witleyu govor, v katerem je razlagal delovanje angleškega kabineta ter namignil, da se bližajo volitve. Glede dogodkov na Kitajskem je izjavil, da je angleška vlada vkljub vsemu, kar se govori, odločena, tla varuje povsodi na svetu angleške koristi. Anglija ima velik interes v ozemlju reke Yangtse ter bode, če treba, v Shanghai u izkrcala vojake, ki bodo varovali Angleže proti anarhiji in nezakonitosti. Govornik meni, da je sedaj položaj na Kitajskem ugodnejši, nego pred nekoliko dnevi. Čete da stojijo v bližini Pekinga; kitajska vlada in kitajske oblasti vedo dobro, da bodo velevlastem osebno odgovarjale za vsako krivico, ki bi se zgodila poslanikom. Nadalje je izjavil govornik, da so pač povsodi sprejeli z zadovoljstvom imenovanje odličnega nemškega častnika vrhovnim poveljnikom čet v C i lij u ; to imenovanje da so že odobrile vse udeležene vlasti. Anglija se je že mnogokrat prepričala, da ima iste koristi, kakor Nemčija. Govornik se nadeja, da bodo vojaki zveznih držav šli kakor dobri tovariši zmagi nasproti ter da skupno postopanje utrdi vezi med velikim nemškim narodom in med Anglijo. Govornik je končno izrazil svoje veselje, da sta angležki admiral in angležki generalni konzul v ozemlju Vangtse dosegla podporo tamošnjega podkralja. Java W. J. B....... Moka.......... Poper: i?ingapore........ Penahg ......... Tel lieherv........ beli . . *........ Piment:.......... . . Sladka skorja : (cimet)..... „ eleeta ..... Ri2: italijanski.....• . . Indijski......... Japonski ........ Južno sadje Rožiči : (novi)......... Datelji:......... . . . Smokve: (CalaraataJ v vencih . . „ proste . . puljsko (Puglia)...... smirnske (v skatijicah) . . . Mandeljni : sladki I. Bari . . . . Lešniki : siciljski........ istrski .......... levantinski olupljeni . . . . Suho grozdje (cibibe): Eleme . . Sultani ue........ „ iz Perzije . . . „ črne Cisme....... „ „ Morea ....... „ Lipari....... Poni e ranče (zaboj)....... „ Puglia [zaboji..... Limone ,, ....... Olje oljkino italijansko I. Bari . . „ albansko ...... „ dalmatinsko..... bombaževo amerikansko . . . bombaževa angležko..... sesamovo.......... 18. 10.: l *»:».— !»tij— 'j 0— *»7 — in.— —• Sts.— 03.— 2;>.">0 r> l;x;V) ir>.— 17.— ;».— i<>,— 1K.50 17.">:> lo.— 10.0O . 2K.f>( ) 31.50 125-—129.— .' 54 — 5ti. — . 7'>.---.— . •>!.— f>.V — . 17 - — »lil.— . g.— 22.— . 81.— S8.— . 41.— 45 — Trgovinske vesti. Budimpešta ll>. Pšenica za april Iv. —.— do —.— Pšenica za november Iv. 7.Si? do 7.83 Rž za oktober K. 718 do 7*20 ltž /a april K. 7*48 do7-89 Oves za maj K. —*— do —.— Oves za oktober Iv. 5'4.r>. do 5*45 Koruza za avgust 0.38 do 6.o9. Koruza za sept- 6.28 do Koruza maj 1001 K. 4.99 do 5 —. Pšenica : ponudbe nUilne povpraševanje slabo mlačno. Prodaja 18.000 m. st. ;"> do 7 l/ž ceneje. Vreme: dež. Hamburg 16. Trg za kavo. Santos goi 1 average za sept. 41.50, za december 4L* 25 za mare 42'75 za maj 43'25 Denar. Havre lo. Kava Santos good averag> za juli 50 kg. frankov 51.25, za november 50 k. frankov 52.—. Dunajska borza dne 16. avgusti. |irwl .'čeraj Državni dolg v papirju 97.70 n „v sreoru 97.25 Avstrijska renta v zlatu lili.15 „ kronah 4u/0 97.40 Kreditne akcije . . . Gi32-»0 London 1U I,sr. . . . 242.*)<> 20 mark.....2ii.05 Napoleoni..... 19.52 100 italijanskih lir . . 90.:i0 CiLuni...... 1141 •iaiiM 97.75 97.25 110.20 97.40 002.25 242.50 23.63 J 9.32 90.40 11.41 « 4 i «1 « « < 4 4 Trgovina in promet. Povišanje carine na Ruskem. Iz Podvolociske so javili pred nekoliko dnevi, da je Rusija za 1«>—50% zvišala uvozne carinske stavke na mnogo inozemskih predmetov. Rusija je sklenila trgovinske pogodbe le z Avstro-Ogrsko, Francijo in Nemčijo, a v teh pogodbah je mnogo predmetov izvzetih iz pogodbene tarife; pri takih predmetih torej lahko viša uvozno carino, kakor jej je drago , in to se je zdaj zgodilo. Izvozne premije za sladkor. Iz Pariza javljajo dne 15. t. m. : Izvozue premije za sladkor |"so od dne 1. septembra t. 1. določene po kakovosti blaga od 2.80 tlo 2.22 frankov. Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za 50 kg. v kronah. Kuta : Santos X..............1^7"— „ n..............98.- Rio 1..............104.- II..............99- Santos in Rio lavć 1........12U.~ T, » »» 11' ....••• * Laguaira lavć 1...........138"— Laguaira lavć II..........111.— Maracaibo.............H4.— G nate mala.............— S. Salvador............121.— Costarieca.............141-— Portoricco.............155.— S. Domingo............115.— Jamaica..............—-— Malabar Plant...........159.— OBUVALA! PEPI KRAŽEVEC pr csrKvi st. perra fPiazza Rosario pod ljadsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naroćbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Pre\'zema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič Čevlj. mojster Zalop in toraa W pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi t Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bograt izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali tele« zaico brez da bi se za to kaj zara£aaao. » I I Proti kašlju, grlonolu. Mpvosti, upadanja glasu, kataru iti. zal i te vaj te vedno Prandinijeve paštiije Čudovit uč nek pri pevcih, qovarniV.ih, prepoved" nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v ;katljicah v Prendiiiijevi lekarni v Trstu in v vseli tukajšnjih 1 »oljšili lekarnah kakor tudi po celi Evropi. 5000000000000000C F I L I J A L K A c. li uril avstr. kreineo zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21/4°/0 30- V napoleonih na 30-dnevni odknz 20,'0°,\ 3-mesečni 6- .. on 01 * U /o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stcpijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. 1 unija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obi u van. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brc/, ob resi i. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeŠto, Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz, Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reicbenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°„0 provizije. Inkaso vaeh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru, lvredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali »reberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. IMm Mali tekočina za konje 8 zlatih. 19 srebrnih kotanj, 30 Q častnih In zahvalnih diplom. O n ci n o »4 M Rabi se že skoro 40 let v dvornih konjišnicah v večjih vojaških in civilnih hlevih za krepeanje pred z velikimi in po istih, ka«lar si konj nopo izpah ne, « otrpnjcuosti kit itd. lista ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseli lekarnah in drogerijab Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima Fraza. Iva,n Ewizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski in knežje bol-t- ^ garski dvorni zalagatelj. Okrožno lekarnar, Korneuburg pri 3>unaju. Assicuraziom generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 18!i4. . . . 169,929.625*03 Plačana povračila: a) v letu 1894........ 9,737.<514-48 b) od začetka društva tlo 31. decembra 1894....... 292,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanj-na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. F ran Willielmov jajiti U\ od Frana Willielni lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršič in ValendiČ v II. Bistrici. Original tega lista z d ie 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. O Kwizdov Korneiibižrsks prašek za krmljenje živine m Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, ?ovedo in ovce. Rabljen skoro 50 i.: že v mnogih hlevih, kedar živin« rada je«;, kedar slabo prehavlja v z! .<»ljšauie in pomno-žitev redilnosti inlek.i pri kravah. Cena \/, škatljica kron 140. '/, . km-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je prodaj v vseh lekarnah in drogerija.ii Giavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski. kralj. rumunski hi knežje bolgarski dvorni zalagateij. Okrožni lekarnar, Korneubtiri-pri Dunaju.. Kaj je ABLUVIA ? Čitajte jutrajšnjo „Edinost". Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Val dir ivo štev. I. liailst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do S /4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—o popoludne. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, via Molino piccolo 3. II. sprejme v svojo pisarno pisarniškega vežbenika. xxxxxxxxx> X » 99 » » " " » » Vratisiava » » » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delih sveta. Centralne napeljavo t delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni In sušilni zistem glasom privilegija nemškega cesarstva Št. in ios.244. ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlieuejšimi uspehi. Apneni ogliK najprve vrste, Ki lata največ plina, se prodaja po ugodnih cenah. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. Novoporočenci pozor! vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del* Anton Breščak, tiorica, Gosposke ulice št v. 14. Predaja proti primerni varščini tudi na obroke n Schiedam Haag Monakovo x « :»ioc xx> ooc K Nikaka skrivnost ni več, «> 5 litrov likerjev : Tro-|)inovec. Absint. Vermut, Ruski pelinovec. Češki liker, Kimet po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi [>ri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, ee naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani je pričela svoje delovanje Pisarna zavarovalnice se nahaja na Dunajski cesti v 31 e (1 j a tovi hiši v pritličji.