LETNIK XXI ŠTEVILKA 4 APRIL 1982 V » smučina ELN\I GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM V« Kranjska gora in Planica v znamenju Elana Navijači v Kranjski gori 9. KONGRES ZKS Stane Dolanc v razgovoru z Bojanom Križajem v Kranjski gori Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. Steve Collins Car, je preizkusil naSe nove smuči Kranjska gora EZ.A/V JožeKuralt je šele na kraju sezone našel dobro formo Po nekaj letih naporov, je kranjskogorskim prirediteljem uspelo speljati tekmo za svetovni pokal v alpskih disciplinah, tako kot so si želeli. Snega je bilo tokrat dovolj. Zadnji sneg, ki je napadel je bil celo odveč. Organizatorji so se morali zato ukvarjati z odstranjevanjem novo zapadlega snega, kar pa je za kranjskogorske izkušnje nekaj nenavadnega. Kljub temu lahko ugotovimo, da so bile smučarske steze dobro pripravljene, kar pa posebno velja za soboto, ko je bil na sporedu slalom. V Kranjsko goro so prispeli vsi tisti tekmovalci, ki so imeli še kakršne koli ambicije na lestvici za svetovni pokal. Se pravi izbrani med izbranimi. Tudi to je dalo svoj pečat prireditvi. Tekmovalcev ni bilo preveč, tako so mnogoštevilni gledalci spremljali tekmo do konca, saj so bila zbrana res le največja imena tehničnih disciplin. Sploh pa so bili gledalci tisti, ki so imeli največ od prireditve. Morda ne toliko v petek, ker se naši niso najbolje odrezali — da pa smo navijali le zanje in morda še za Stenmarka, smo tako, ali tako pokazali. Posebno nekateri neumorni navijači. Le ti pa bi po toliko letih spremljanja naše bele karavane, lahko le spregledali, da so naši fantje in dekleta prijatelji tudi s svojimi konkurenti, pa naj bodo le ti iz Švedske, Luxemburga ali pa iz ZDA. In ne samo, da so prijatelji. Kadar so poraženi od svojih tekmecev, jim stisnejo roko in s tem izrazijo spoštovanje do njihovega znanja smučanja. No kot že rečeno, naši navijači tega še niso opazili, in so se obnašali neprimerno in predvsem nešportno. Ne vsi, kajti nekateri so »navijali« za vsakega smučarja pa čeprav se je imenoval - recimo Phil Mare. Verjetno prvi ne vedo kakšen je občutek ko zmagaš. Prav gotovo pa ne vedo kakšen je občutek, če te publika izžvižga, kajti če bi to vedeli, bi se — v to sem prepričan, obnašali športno in bodrili vsakega, ki zna dobro smučati — to pa znata brata Mahre prav gotovo. Na koncu tega odlomka bi postavil samo še vprašanje: Kaj bi rekli mi, če bi videli in slišali neposredno ali preko TV ekranov, da so našega Strela ali Križaja kjer koli na svetu sprejeli z žvižganjem? Seveda pa je bil naš največji beli praznik v soboto, ko je slavil Bojan Križaj in ko so slavile naše smuči in sicer kar dvojno zmago. V soboto ko je prišlo pod belo strmino največje število gledalcev odkar se vrtijo kranjskogorske žičnice. In tako je tudi pravilno, saj smo tako najbolje proslavili ponoven uspeh naših smučarjev in tako dokazali da smo Slovenci narod smučarskih privržencev. Nekatere, ki niso prišli med prvimi, je verjetno presenetilo — pa čeprav nismo ravno razsipni, da od njih ni nihče zahteval plačila vstopnice. Zgodilo se je namreč, da je množica gledalcev presenetila organizatorje in mu je tam pri približno petnajst tisoč zmanjkalo vstopnic. Da pa nas je bilo približno še enkrat toliko vsi vemo. Prepričan sem, da bi vsi radi plačali vstopnico, saj verjamemo da bi tudi s tem pomagali našemu športu. Škoda?! Iz Kranjske gore smo se velika večina vračali zelo zadovoljni. Tekmovalci zadovoljni z uspehi, z odlično organizacijo prireditve in zadovoljni, ker so jih številni gledalci prepričali, da njihovo znanje še vedno veliko velja. Gledalci zadovoljni s tem kar so videli in mi kot proizvajalec smuči, zadovoljni s tem kar so tekmovalci na naših proizvodih dosegli. Prepričan sem, da so le redki, ki so odšli iz Kranjske gore z grenkim priokusom, pa tudi ti se bodo vrnili domov z lepimi spomini, če nas bodo le še enkrat obiskali. V to sem trdno prepričan! B. Dolhar Stenmark v Kranjski gori ToneFornezzi-Tof, Bojan Križaj, Dušan Senčar 2 SMUČINA Planica Johan Sa etre N or. Josef Samek ličnih kvalitet, prav gotovo pa je bil med njimi najboljši Steeve Colins, ki je kakor tudi vsi ostali, pohvalil našo smučko. To pa je bila voda na naš mlin ob pravem trenutku. V Kranjski gori je bil v okviru finalnega tekmovanja v skokih sklican tudi sestanek, katerega sta vodila Torbjorn Igeseth in Milo Belonožnik, člana komiteja za skoke, pri komisiji za material-opremo tekmovalcev, ki deluje v okviru FIS organizacije. Na tem sestanku sta se posvetovala z vsemi prisotnimi trenerji (od vodilnejših so manjkali le Japonci in Finci) o tem, ali smatrajo, da je naša smučka dovolj varna in primerna za vsa — tudi FIS tekmovanja. Zaključek na tem sestanku: skakalne smuči ELAN PC 200 priporočajo vsi prisotni trenerji in smatrajo, da bi morali v sezoni 1982/83 dovoliti nastope na teh smučeh na vseh tekmovanjih. Proti tej ugotovitvi so glasovali le nekateri prisotni funkcionarji, ki pa verjetno niso sledili razvoju skakalnega športa, marveč so jih vodili vse drugačni cilji. Po naše rečeno: uspeli smo med neposrednimi proizvajalci. Upamo lahko, da bo predsedstvo FIS demokratično prisluhnilo njihovemu glasu. Sami tekmi sta potekali v izredno lepem vremenu, pri odlično pripravljenih skakalnicah in v znamenju boja med ekipama Avstrije in Norveške. Ze trening, kakor tudi tekma sama je jasno kazala na to, da na posamezni tekmi ne bo mogel zmagati nihče drug kot Norvežan Ole Bremseth, da pa bo toliko bolj zanimiv boj za ostala mesta in s tem tudi boj za končno ekipno zmago. No tudi posamezno skupno zmago je odločila šele Planica, kjer si je zmago zagotovil že v soboto Avstrijec Armin Kogler pred rojakom Hubertom Neuper-jem. Zadnji dan Planice, ki je bila tudi zadnja tekma svetovnega pokala za sezono 1981/82 pa je prinesel in to šele v zadnji seriji zmagovalca v ekipni konkurenci. Zmagala je avstrijska ekipa z Arminom Koglerjem na čelu. Še en podatek je prav gotovo zanimiv in sicer, da je bil v nedeljo najboljši tekmovalec na naših smučeh Josef Samek, na petem mestu, kar prav gotovo kaže na to, da se ekipa ČSSR ponovno prebija na vrh svetovnega skakanja. Morda bi se ustavil še ob tem: kakšno vlogo so igrali naši jugoslovanski tekmovalci. Mnenja sem, da razen Mirana Tepeža in morda še Rajka Lotriča, ne moremo pohvaliti nikogar drugega. Kje so vzroki ne bom skušal ugotavljati. Lahko pa prav gotovo trdim, da ne v smučeh. Smuči, katere je pripravljal vsem Elanovim tekmovalcem naš serviser Bojan Jošt, so imele najbolje hitrosti. Branko Dohar Rajko Lotrič Za nas se je začela Planica tako kot vsako leto: organizacija tekmovalnega servisa za smuči, preskrbeti je bilo potrebno nalepke organizacijskega komiteja in s tem prostor za servisne avtomobile ob skakalnici ter delovni prostor za serviserja. Imeli pa smo še eno večjo nalogo in sicer test in popularizacijo naših novih skakalnih smuči — PC 200. Prostor pod skakalnico smo si po skupni akciji zagotovili, vendar je bilo še vedno nemogoče imeti dva servisna avtomobila. Po mnenju organizatorja zadostuje eden. Tudi mi smo se sprijaznili z enim, čeprav vemo, da drugje domačim proizvajalcem ne bi delali težav zaradi dveh avtomobilov. Toda le uvod je bil tak. Če zanemarimo to malenkost, pa lahko ugotovimo, da je bila prireditev tudi po organizacijski plati takšna kot že dolgo ne, tekmi sta bili zanimivi in vreme odlično. Skandinavci se v soboto kar niso in niso mogli odpraviti v hotel, saj se jim je zdelo, da sonce ob tem času nikjer tako toplo ne greje kakor v Planici. Vsi tekmovalci pa so bili izredno zadovoljni s pripravo skakalnic. Mi smo to splošno razpoloženje izkoristili in ponudili naše nove smuči v test ekipama ZDA in Kanade, ki še nista preizkusili teh smuči. Tekmovalci, ki so bili pripravljeni in vzpodbujeni s strani trenerjev, so ponovno dokazali, da ima vendarle prav naš Inštitut, ko trdi, da je izdelal novo, varnejšo in do neke mere boljšo smučo od ostalih proizvajalcev. Skakalci, ki so našo skakalno smučo testirali so bili raz- Zelenica 1982: 1. Strolz Hubert, Avstr.; 2. Križaj Bojan, Jug.; 3. Jftger Gerhard, Avst.; 4. Giorgi Alex, Ita., 5.Nokler Bruno, Italija. Novo specialno vozilo MERCEDES za prevoz čolnov, last Elana Finale alpskega svetovnega pokala Zapis s finala svetovnega pokala v Sansicariu in Montgenevru v času od 24. do 28. 3.1982 Tekmovanje v svetovnem pokalu v alpskem smučanju za moške in ženske za sezono 1981/82 je zaključeno. V času od 24. do 28. 3. 1982 so se zaključni boji odigrali v italijanskem zimskoSportnem centru Sansicario v bližini Se-strier in v sosednjem francoskem Montgenevru. Tekmovalci so zbrali še svoje zadnje moči, da bi se pomerili v veleslalomu in slalomu ter v paralelnem slalomu, ki pa je štel le za točke za ekipe ne pa za posameznike. Po uspehih naših tekmovalcev v Kranjski gori — predvsem Križaja in Stenmarka smo upali tudi v Sansicariu in Montgenevru na najboljši razplet v našo korist. Pričakovati je bilo, da bosta tako Križaj kot Stenmark z zadnjimi napori dala vse od sebe, prvi zaradi tega, da bi potrdil svojo srebrno kolajno in zadnje uspehe v Kranjski gori, Stenmark pa, da bi izkoristil zadnje možnosti, ki so se mu sicer v majhni meri, vendar še vedno ponujale, da v posameznih disciplinah eventualno premaga Phila Mahra. Rezultati so sedaj že znani in namen tega sestavka ni, da bi ponovno opisovali vrstne rede tekmovalcev. Vsem je znano, da Ingemar tokrat ni uspel osvojiti niti celotnega svetovnega pokala, kar tudi ni bil njegov cilj, niti ni uspel osvojiti nobene od posamičnih disciplin (slaloma oz. veleslaloma), kar si je zadal za nalogo. Ingemar je torej izpolnil le svoje obljube, ko je že pred sezono dejal, da starta na zlati kolajni na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Istočasno pa je povedal, da želi osvojiti posamične discipline slalom in veleslalom, ker je bilo jasno, da z ozirom na nespremenjen način točkovanja svetovnega pokala nima nobenih možnosti za uspeh v svetovnem pokalu skupno. Bojan Križaj pa je ob poškodbi Borisa Strela in ob nekoliko slabši formi ostalih članov jugoslovanske reprezentance ponovno ob zaključku svetovnega pokala predstavljal moža, ki je reševal ugled jugoslovanskega smučanja, ki si ga je z dosedanjimi uspehi gotovo že pridobilo. Tudi jugoslovanske ženske so ponovno dokazale, da je sedaj naše žensko alpsko smučanje v vzponu, saj je Anja Zavadlav na zadnjem slalomu sezone celo dosegla najboljši uspeh Jugoslovank v vseh slalomih doslej. S svojim uspehom v zadnjem slalomu v Montgenevru, ko se je plasirala na četrto mesto, je osvojila tudi toliko točk v svetovnem pokalu, da se je uvrstila med prvih 32 v skupni uvrsti- tvi, kar ji je omogočilo sodelovanje v paralelnem slalomu. S tem je potrdila, da je trenutno naša najboljša slalomistka. Prijetni občutki so, ko se človek znajde v družbi s to homogeno ekipo kot jo predstavlja jugoslovanska smučarska alpska reprezentanca. Vodstvo ekipe na čelu s Tonom Vogrincem in s pomočjo vseh trenerjev ter tekmovalci in istočasno tudi naši serviserji so zrasli v homogeno celoto, ki deluje kot nezmotljivi stroj. Vsak ve, kaj je njegova dolžnost in se svojim zmožnostim primerno trudi, da bi čimbolj uspešno sodeloval pri aktivnosti, ki jo opravlja. To velja tako za tekmovalce, kot tudi za vodstvo ekipe in naše serviserje. Morda je najbolj zanimiv odnos, ki je manjkrat prisoten v vseh sredstvih javnega obveščanja, a je izredno pomemben, to je odnos med našimi delavci — serviserji in tekmovalci naše ekipe. Izredno pomembno je namreč, da tekmovalec, ki tekmuje na tako zahtevnih tekmovanjih kot so vse tekme za svetovni pokal, ima absolutno zaupanje v material, ki ga uporablja. Z zaupanje v material smo v naši tovarni v preteklosti, ko jugoslovansko smučanje še ni imelo takih uspehov, imeli dostikrat slabe izkušnje. Ob neuspehih so se pojavljali najrazličnejši komentarji in krivdo so tekmovalci valili tudi na smuči. Tak je bil položaj tako včasih pri smuk smučeh, kakor tudi pri skakalnih smučeh. Ob spremljanju tekmovanja ter iz razgovorov s tekmovalci sem ugotovil, da naši serviserji Gašperšič, Mulej in Vogelnik ter Peternel Janez uživajo absolutno zaupanje tekmovalcev, ki jim pripravljajo smuči. Naši serviserji so torej s svojim delom na terenu ambasadorji naše tovarne in so vveliki meri tudi zaslužni za vse uspehe, ki so jih dosegli tekmovalci. Pri tem je izredno pomembno dejstvo, da so vraščeni v ekipo, da svoje delo opravljajo vestno in z izredno ljubeznijo, pripravljeni pa so žrtvovati marsikatero urico za končni uspeh na tekmovanju. Namajo delovnega časa od 6. do 14. ure, ampak morajo biti vsak trenutek pripravljeni na akcijo. To občutljivo nalogo, ki smo jim jo zadali in verjetno še sami niso vedeli kako je težka, ko sojo prevzemali so v celoti uspešno opravili in smo z njimi vsekakor lahko zadovoljni. Ni naključje, da sem ob poročilu iz finala svetovnega pokala v Sansicariu in Montgenevru posvetil nekaj besed tudi našim serviserjem. To so naši delavci, ki imajo za tekmovalne uspehe tekmovalcev tudi velike zasluge, vendar so dostikrat potisnjeni v stran ' BOJAN KRIŽAJ — »v civilu« — Narisal Jože Horvat Elanove smuči krepko v svetovnem vrhu Ingemar Stenmark in njihovega dela ne znamo pravilno vrednotiti. Zato gredo ob zaključku svetovnega pokala za vse uspehe v letošnjem letu čestitke prav gotovo tudi njim. Kar se tiče tekmovanj samih je zadosti, če povemo, da so bila organizirana na ustreznem nivoju, z določenimi napakami sicer, vendar je to popolnoma razumljivo, saj je šlo za zadnjo tekmo v svetovnem pokalu in je bilo prav gotovo občutiti določeno utrujenost ne samo pri tekmovalcih, temveč tudi pri vodjih ekip in ostalih spremljevalcih vsega tega »cirkusa«. Svetovni pokal je za letošnje leto sicer zaključen, zaključuje se tudi smučarska sezona, tekmovalci odhajajo na zaslužen počitek, ki pa bo brez dvoma kratek. Pred nami so zahtevne naloge, saj bomo morali s čim manjšimi stroški izvesti celo vrsto akcij pri testiranju smuči, da bomo za prihodnjo sezono zadosti zgodaj pripravljeni. Vsi razgovori opravljeni v Montgenevru in Sansicariu pa potrjujejo, da zanimanje tekmovalcev za smuči iz naše proizvodnje raste. Tekmovalni uspehi naših smuči doslej so vsekakor dober porok, da gre za kvalitetno smučko in tako smučko seveda ob izpolnjenih drugih pogojih, želi imeti vsak dober tekmovalec. Ob Ingemarju Stenmarku, ki je izjavU, da bo prihodnjo sezono še tekmoval, Bojanu Križaju in vseh ostalih naših reprezentantih, Silvanu Meliju in vseh drugih naših tekmovalcih, upamo, da bomo prihodnjo sezono naše vrste okrepili še s kakšnim kmlitetnim tekmovalcem. Zato bo tudi v tej smeri treba opraviti ustrezne akcije in razgovore. Resnica, ki se je izoblikovala ob razvoju tekmovalnega športa in spremljajoče športne industrije je vsekakor jasna: brez tekmovalnih uspehov si je trežko zamisliti tudi komercialne uspehe. Zapisana misel mora biti vodilo tudi za naše delo naprej. Sedaj, ko so tekmovalci odšli na zaslužen, vendar kratek počitek, za nas nikakor ne more biti počitka. To kratko obdobje moramo izkoristiti, da bomo s čim večjo aktivnostjo, čim kvalitetnejšim delom in čim večjo prizadevnstjo ukrenili vse, da bomo obdržali pozicije, ki smo si jih s pomočjo naših tekmovalcev težko pridobili. To velja za vse naše delavce, ne samo tiste, ki prihajajo neposredno v stik s tekmovalci, saj v končni fazi material, ki ga dobijo v roke tekmovalci predstavlja delo velikega števila delavcev Elana. Le ob takem delu upamo, da bomo lahko tudi po koncu prihodnje sezone in ob zaključku svetovnega pokala v prihodnjem letu spet z zadovoljstvom zaključevali sezono. BLAZ JAKOPIČ OB ZAKLJUČKU SMUČARSKE SEZONE Letošnja sezona je bila za ELAN najuspešnejša, saj so tekmovalci z našimi smučmi osvojili 13 medalj, na Svetovnih prvenstvih, v alpskih in nordijskih disciplinah. Pregled medalj izgloda takole: 1. SP-i.alpinci — Schlad-ming (A UT, 27. 1.-7. 2. 1982; Stenmark Ingemar (SWE), zlata - SL; srebrna - VSL; Križaj Bojan srebrna SL; Strel Boris, bronasta VSL. 2. SP-nordijci — Oslo (NOR), 18.-28. 2. 1982; Norveška — zlata — skoki, ekipno — Hanson, Satre — 90 m; Norveška — srebrna — n. kombinac., ekipno — Espen Anderson, Hansson Olav, srebrna — skoki (90 m). 3. SP-alpinci (mladin-ci- ke) — Auron (FRA), 4,— 7. marec 1982; Leskovšek, A., zlata — SL, srebrna — VSL; Wallner Jochan SWE zlata sl, bronasta — VSL; Čižman T., bronasta - K; Pelkonen Min-na (FIN), bronasta — SL. SVETOVNI POKAL - Alpske d iscipline Moški Letos so smučarji dosegli 461 točk v SP (lani 546) in 7 zmag (5 - Stenmark, 1 -Križaj, 1 — Strel) ter 3 srebrne medalje (Stenmark — skupno, SL, VSL). Napreduje smukač Meli, saj je bil na predzadnji tekmi celo 4. — z zelo majhnim zaostankom za vodečim Mullerjem. Stenmark je še vedno blestel, kljub temu, da je bil njegov cilj le Svetovno prvenstvo. Odlična sta bila tudi Križaj in Strel, škoda je, ker se je Strel poškodoval. Dobra' sta bila tudi Franko in Kuralt, pa tudi Zeman je bil ob koncu sezone vedno boljši. Tudi z ostalimi našimi je podobno. Razveselila nas je zmaga Križaja v Kranjski gori, saj je zmaga pred domačim občinstvom še posebej vredna, tudi zaradi tako natrpanega urnika naših tekmovalcev. , Še rezultati zadnjih tekem Svetovnega pokala s končnimi uvrstitvami Moški: 20. Aspen (USA) 5. 3. 1982 SMUK 4. Meli Silvano (SIJI), 9. Vesti Walter (SUI). 21. Aspen (USA) 6. 3. 1982 SMUK 5. Meli Silvano (SUI) 22. Jasna (TCH) 13. 3. 1982 VSL 5. Križaj Bojan 6. Stenmark Ingemar 17. Franko Jure 27. Zeman Bohumir 34. Podboj Igor 23. Jasna (TCH) 14. 3. 1982 SL 2. Stenmark Ingemar 5. Križaj Bojan 24. Kranjska gora (JUG) 19. 3. 1982 VSL 12. FrankoJure 13. Križaj Bojan 15. Kuralt .Jože 23. Zeman Bohumir 31. Podboj Igor 34. Čižman Tomaž 36. Jakopin Jure 25. Kranjska gora (JUG) 20. marec 1982 SL 1. Križaj Bojan 2. Stenmark Ingernar 20. Čižman Tomaž 21. JakopianJure 22. Balasz Z. (RUM) 23. Bara M. (RUM) 26. San Sicario (ITA) 24. 3. 1982 VSL 5. Stenmark Ingemar 13. FrankoJure 17. Križaj Bojan 21. Zeman Bohumir (TCH) 27. Kuralt Jože. 50. Meli Silvano (SUI) 27. Montgenevre (FRA) 26. marca 1982 SL 2. Stenmark Ingemar 4. Križaj Bojan 13. Zeman Bohumir 28. Mongenevre (FRA) 28. 3. 1982 SL-P 2. Stenmark Ingemar 6. Križaj Bojan 14. Meli Silvano KONČNE UVRSTITVE - v Svetovnem pokalu 1981/82 točk 2. Stenmark Ingemar 211 9. K riža j Bojan 107 21. Meli Silvano (SUI) 56 42. Strel Boris 29 62. Franko, K ral t 17 74. Zeman Bohumir (TCH) 10 79. Guss Anthonv (AUS) 8 83. Vesti Walter (SUI) 6 SMUK točk 15. Meli Silvano (SUI) 42 29. Vesti VValter (SUI) 6 VELESLALOM točk 2. Stenmark I. 101 6. Križaj B. 44 14. Strel B. 29 20. Franko J. 17 23. Kuralt J. 14 SLALOM točk 2. Stenmark I. 110 6. Križaj B. 63 34. Kuralt, Zeman 3 Nadaljevanje na 6. strani Trenutek odmora: Bojan Križaj in Filip Gartner Elanove smuči krepko v svetovnem vrhu Nadaljevanje s 5. strani KONČNE UVRSTITVE - KOMBINACIJA točk 17. Meli Silvano (SUI) 14 22. Guss Anthonv (AUS) 8 23. Zeman Bohumir (TCH) 7 Ženske: Tekmovalke z našimi smučmi so v pretekli sezoni dosegle zelo dobre rezultate, tako na Svetovnem prvenstvu v Schladmingu, kot v SP in drugih tekmah. Najboljši dosežek je 4. mesto Zavadlavove na zadnji slalomski tekmi za Svet. pokal. Obenem so začele dobivati točke tudi v veleslalomu (Jerman, Leskovšek). V slalomu pa so dosegle skorajda 2xveč točk kot lani, tako da so skupaj dobile 102 točki (lani 48). Za točke v SP so bile uvrščene kar na 11 tekmah. Rezultati zadnjih tekem ' v SP z končnimi uvrstitvami: 14. Waterville Valey (USA) 3. 3. 1982 SL 23. Dornig Bojana 15. VVaterville V. (USA) 4. 3. 1982 V SL 13. Jerman Metka 29. Zavadlav Anja 16. Alpe d’Huez (FRA) 20. 3. 1982 SL 7. Zavadlav Anja 11. Leskovšek Andreja 1(5. Dornig Bojana 31. S.de Agostini(SUI) 17. Alpe d’ Huez (FRA) 21. 3. 1982 VSL 37. S. de Agostini (SUI) 18. San Sieario (IT) 25. 3. 1982 VSL 23. Jerman Metka 50. Zavadlav Anja 53. Dornig Bojana 54. Peharc Polona 19. Montgenevre (FRA) 27. marca 1982 SL 4. Zavadlav Anja 13. Jerman Metka 14. Leskovšek Andreja 20. Montgenevre (FRA) 28 marca 1982 SL-P 13. Zavadlav Anja Svetovni pokal 1981/82 (ženske) Skupaj: 31. Zavadlav A., Leskovšek A. 42 točk; 45. Jerman Metka 18 točk. SLALOM točk 12* Zavadlav Anja 42 14. Leskovšek Andreja 38 28. J erma n M et ka 9 VELESLALOM t()fk 30. Jerman Metka 9 35. Leskovšek Andreja 4 TEKI Pri tekih imamo manj tekmovalcev z našimi smučmi. Nimamo tudi večjih uspehov (nobene točke v SP), izjema je izvrstni švedski maratonec O la Hassis, ki je letos beležil odlične uvrstitve na nekaterih smučarskih maratonih — kot npr.: Dolomitenlauf (AUT) — 4. mesto, Marcialonga (ITA) — 3. mesto, Engadin (SUI) — 2. mesto, Telemark (USA) — I. mesto. Od naših tekačev je bil najboljši Kršinar Jani, ki je bil 26. na tekmi za SP na Češkem (na 30 km). Drugi tekači z našimi smučmi so dosegali bolj povprečne rezultate skozi celo sezono. Od tekačic pa je najboljši dosežek imela Jana Mlakar, ki je na Svetovnem prvenstvu v Oslu zasedla 40. mesto, vendar je zaostala le za 1.40,1 minute za zmagovalko. Omenjena in nekatere druge tekmovalke pa so dosegle nekaj dobrih rezultatov na nekaterih drugih mednarodnih tekmah. Omeniti velja še kombinatorce, saj je bil na SP v Oslu Espen Andesen (NOR) na 15. mestu, Karl Lustenberg (SUI) pa na 16. mestu. SKOKI — Končne uvrstitve v svetovnem pokalu 1981/82 točk 9. Satre Johan (NOR) I(K) 13. Hansson Olav (NOR) 74 16. Samek Josef(TCH) 63 29. Tepež Miran (JUG) 29 31. Daun Anders (SWE) 28 36. Ulaga Primož (JUG) 20 38. Ploc Pavel (TCH) 16 46. Lotrič Rajko (JUG) 9 59. Levorstad Tom (NOR) 3 Johan Saetre, Olav Hanson, Branko Dolhar American Birkebeiner 55 kilometers Telemark, Wisconsin U.S.A. Ju ■ cf° EL^a/ -A*1 _ Cl/I OSLO O IX I 1902 HOLMENKOLLEN SVtIOVNO rRVtNSIVO VVOKLI) SKI C M A M PIO N M CMAMNONAI*. l>W MONDE pl SKIVV11 I MtIM msCMAM l N KLASIČNIH SMUC ARSKII I PISl 11’LINAM . (n jč \ ^ v , •... {-n "'f #*** ' ' 'J^ / 4==*- (Jauc — ^ Priznanje organizacijskega odbora »Pokala Vitranc« Elanu za dolgoletno plodno sodelovanje Medalje šolskih olimpijskih iger mladine Srbije 6 SMUČINA Nova računalniško krmiljena stružnica končno v Elanu V tednu po 29. marcu je v kovinski delavnici TOZD Športna orodja stekla končna montaža in uvajanje nove računalniško vodene CNC stružnice M D 5 S, firme GIL-DEMEISTER n ZR Nemčije. Zaradi pomembnosti tega dogodka tako za TOZD, kot Elan kot celoto je prav, da o tem nekaj povemo. Premajhne kapacitete struženja že leta predstavljajo v kovinski delavnici TOZD Športna orodja ozko grlo, ki povzroča zastoje in preprečuje, da bi delavnica kot celota lahko naredila več. Zaradi splošnega pomanjkanja KV strugarjev, si tudi z dodatnim nakupom univerzalnih stružnic ne bi mogli dosti pomagati. Rešitev, ki se je vsled navedenega ponujala sama, je bila v nabavi sodobne visoko produktivne računalniško vodene stružnice, ki bi sama pokrila vse potrebe delavnice in še bi ostalo rezerve za bodoči razvoj. Seveda pa taka CNC stružnica, (kot okrajšano tovrstne stružnice imenujejo) prirejena našim pogojem malih in srednjih serij, ogromno stane in še to v devizah. Akcija za nabavo stroja se je začela že začetkom leta 1980. Potrebno je bilo izdelati elaborat, ki je opravičil nabavo take stružnice, dobiti vsa potrebna dovoljenja in kot najvažnejše — zagotoviti sredstva. Teh pa TOZD sam, z ozirom, da še ne izvažamo veliko, nima. Zelena luč za nadaljevanje prizadevanj se je prižgala z odobritvijo kredita LBH Frankfurt, ki nam omogoča, da to plačilo razpotegnemo na sedem let. S tem pa težav še ni bilo konec. Zaradi težke devizno bilančne situacije v Jugoslaviji se je nabava stružnice še zatikala, odlagala in po mnogih zapetljajih ob maksimalnem angažiranju sodelavk iz nabavnega sektorja končno dobavila. Stružnica nas bo predvidoma stala vključno z montažo 11.410.000,— din pri vrednosti DM 19,14 din. Kaj pomeni ta stroj za TOZD Športna orodja in Elan na splošno? Uvajanje CNC stružnice v našo proizvodnjo pomeni začetek uvajanja računalniško vodenih obdelovalnih strojev tudi v našo proizvodnjo. V svetu, predvsem zapadnem je uporaba tovrstnih strojev prisotna že nekaj let in to masovno. Velik del visoke produktivnosti, ki jo zapadni svet dosega je dosežen ravno z uporabo tovrstnih strojev. Pri nas planiramo, da bomo dosegli od 6— 10 krat krajše čase struženja v odvisnosti od zahtevnosti polizdelka. Poleg povečane produktivnosti je potrebno poudariti kvaliteto obdelave — stroj dela v tolerančnem območju + 0,03 mm, kar je v primerjavi z odstopanji pri delu na univerzalnih stružnicah bistveno manj. Da o človeškem vplivu na kvaliteto obdelave ne govorim. S tem pa so lahko boljši, bolj kvalitetni tudi naši končni izdelki, kar pa je zopet pogoj, da bomo v svetovni konkurenci, konkurenčnejši in uspeli s prodajo naših izdelkov. Tej stružnici naj bi v bodoče v Elanu sledili še drugi računalniško vodeni obdelovalni stroji. Delavci, ki bodo te stroje planirali, programirali in uporabljali, bodo lahko prve potrebne izkušnje in prakso v bodoče dobili doma. Brez stalnega prizadevanja za večjo produktivnost in kvaliteto in s tem konkurenčno sposobnost, pa naših izdelkov na svetovnem trgu ne moremo uspešno prodajati. Pintar Lojze Izvoz ročk v Alžirijo Na mednarodno licitacijo za dobavo večje količine ročk za potrebe dvigalskih klubov v Alžiriji,je dal ponudbo tudi Elan. Kot smo kasneje izvedeli, je bilo skupno 8 ponudnikov, med njimi vsi največji proizvajalci uteži. Naša ponudba je bila v celoti najugodnejša, ker pa so poznali tudi kvaliteto nadih olimpijskih ročk iz Mediteranskih iger v Splitu, so se odločili za nabavo pri nas. Ob naročilu so želeli prvotno količino iz licitacije povečati za trikrat, vendar bi morala biti celotna količina dobavljena v roku 3 mesecev. Ker pa je izdelava uteži vezana z obstoječim številom kalupov, smo lahko sprejeli le delno povečanje. Za preostalo količino bodo ponovno razpisali licitacijo, mi pa imamo ob ugodni ponudbi možnost, da tudi ta del posla dobimo. Vrednost pogodbe je znašala 108.864.— US $ z rokom dobave konec marca 1982. Pošiljka je bila pripravljena v roku in že poslana z dvema kontejnerjema na Reko in z ladjo naprej do Alžira. Hribar Janez Inovacijske dejavnosti v Elanu 1980-1982 (Dvoletno mandatno obdobje) SM Š.O. VZD. Pl 1. Število prijavljenih inovacij: 56 9 5 5 4 2. Število sprejetih 10. Skupni prihranek, inovacij: 28 2,571,379,64 din, 3. Število arhiviranih inovacij: 10 povpreč. prihran. 4. Število odbitih inovacij 11 135.335,77 din, 5. Število nerešenih inovacij: 7 prihran. na 6. Število tehničnih št. zaposlenih: izboljšav: 7 2.448,93 din 7. Število koristnih predlogov: Število avtorjev po TOZD: 21 11. Skupna odškodnina, 8. 298.426,01 din SM IE Š.O. VZD. % odškodnine 25 14 6 5 od prihranka: 11,6 % PL DSSS Zunanji TRG, 12. Število izplačanih 4 1 1 0 Število avtorjev iz inovacij: 9. nepo- 13. število sej komisije: sredne proizvodnje TOZD: 19 16 po Stare Tone Razkladanje nove stružnice Nakladanje kontejnarja z olimpijskimi ročkami za Alžir IZVOLILI SMO člane delegacij v zbor združenega dela SO Radovljica (DPS) po TOZD, DSSS DPS: TOZD - SMUČI: , glasov 1. Eržen Bojan 321 2. Eržen Zdenka 314 3. Justin Anton 315 4. Koželj Štefanija 316 5. Sitar Rok 315 6. Šimnic Jolanda 310 7. Šmid Slavko 310 8. Urh Jože 310 9. Zupan Vida 304 TOZD - ŠPORTNA ORODJA: 1. Eržen Franc 2. Gatej Štefan 3. KnavsRajko 4. Legat Franc 5. Novak Štefan 6. Pintar Drago 7. Pohar Franc TOZD - PLASTIKA: 1. Avsenik Janez 2. Bertoncelj Tonček 3. Čuden Rozalija 4. Jančič Drago 5. Svetina Anton 6. Zamida Anton 7. Otrin Zdenka TOZD - TRGOVINA: 1. Cerar Janez 2. Podlipec Amalija 3. Polončič Jelka 4. Urh Amalija 5. Vavpotič Marija TOZD - INŠTITUT: 1. Ilc Juriča 2. Lah Marija 3. Reberšak Janez 4. TonejcJože 5. Vidic Miran glasov 123 126 125 122 125 125 124 glasov 81 80 81 79 81 80 79 glasov 28 29 27 28 30 glasov 33 33 33 32 34 TOZD - VZDRŽEVANJE: glasov 1. Banjac Lazo 113 2. Cirin Dušan 113 3. Hanžič Janez 113 4. Krivic Janez 114 5. Kunčič Janez 114 5. Marolt Jože 113 7. Mohorič Franc 113 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: glasov 1. Arh Franc 138 2. CvenkeljJože 140 3. Gašperšič Peter 141 4. Kočila Ivanka 140 5. Pfajfer Anica 141 6. Rupar Marija 141 7. Stritih Daša 136 TOZD - SMUČI: SIS ZA IZOBRAŽEVANJE: glasov 1. Arh Ivo 293 2. Globevnik Cilka 293 3. Globevnik Darko 297 4. Golmajer Magda 297 5. Lavrič Vito 295 6. Papler Marjeta 297 7. Paraženin Slavica 295 8. Razinger Olga 295 9. Tajnikar Majda 290 SIS ZA ZAPOSLOVANJE, SOC. VARSTVO, RAZISKOVANJE: glasov 1. Cufer Filip 282 2. Dijak Kristina 282 3. Iskra Stanislav 281 4. Janc Valentin 281 5. Potočnik Zvone 283 6. Radevič Josip 277 7. Rupar Stane 281 8. Škofič Florjan 281 9. Vrečko Maks 280 SIS ZA ZDRAVSTVO: giaSov 1. Gogala Dušanka 295 2. Jerman Milena 288 3. PribakRiska 290 4. Pavlenč Hilda 288 5. Purgar Ida 288 6. Višnikar Dragica 287 7. Vovk Zdenka 291 SIS ZA KULTURO IN TELESNO KULTURO: , glasov 1. Beznik Alenka 287 2. Bulovec Tinca 293 3. Fon Stanka 291 4. Jamšek Marija (Majda) 287 5. MikičLado 293 6. Palhartinger Miro 287 7. Stevič Milena 290 8. Škerbec Francka 287 9. Tavčar Marija 285 ★ TOZD - ŠPORTNA ORODJA: SIS - ZDRUŽENA DELEGACIJA: glasov 1. Bolčina Alojz 124 2. Djelalija Ante 123 3. ErženAlojz 123 4. Erman Ivica 122 5. Golmajer Franc 124 6. Hrovat Viki 123 7. Korbar Milena 122 8. Mijan Sonja 123 9. Pogačar Vera 123 10. Triplat Marija 123 11. Triplat Feliks 121 ★ TOZD - PLASTIKA: SIS - ZDRUŽENA DELEGACIJA: glasov 1. GerčarMirko 83 2. Igličar Vinko 88 3. Ješe Pavel 84 4. Kobilica Vlado 83 5. Koželj Viktor 83 6. Kučič Franc 83 7. Markelj Jože 83 8. Pajič Frančiška 83 9. Rebolj Marija 83 10. Sodnik Marjeta 82 11. Vuzem Emilija 82 ★ TOZD - TRGOVINA: SIS - ZDRUŽENA DELEGACIJA: glasov 1. Bertoncelj Valentin 29 2. Dolar Milan 29 3. Goreč Rudi 29 4. Jagodic Ljudmila 29 5. Jakopič Marija 29 6. Klinar Valentin 29 7. Kolman Barbara 29 j 8. Leš Vladimir 29 9. Pavlovič Nežka 21 10. Potočnik Zalka 29 11. Srčič Brigita 29 TOZD - INŠTITUT: SIS - ZDRUŽENA DELEGACIJA: glasov 1. Čeferin Mirjana 36 2. Gostiša Ivo 36 3. Kokalj Božena 36 4. Košir Janez 36 5. Mertelj Marjan 36 6. Mulej Ladislav 36 7. Petriček Peter 36 8. Praprotnik Filip 36 9. Pretnar Miha 36 10. Stare Tone 36 11. Vogeljnik Jurij 36 ★ TOZD - VZDRŽEVANJE: SIS - ZDRUŽENA DELEGACIJA: glasov 1. Albinini Anton 104 2. Antolič Francka 104 3. Blažič Franc 104 4. Erman Alojz 104 5. KapusJakob 104 6. Renko Franc (Branko) 104 7. Resman Franc 103 8. Mikič Jožefa 104 9. Selčan Vinko 103 10. Stroj Miloš 103 11. Toman Slavko 103 ★ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: SIS - ZDRUŽENA DELEGACIJA: glasov 1. Berce Majda 138 2. Dragan Milka 139 3. FerkJuljana 139 4. Hegedič Lado 139 5. Kržan Danica 138 6. Mulej Stanko 139 7. Peterman Tatjana 139 8. Repe Marija 139 9. Tonejc Magdalena 139 10. Zupan Marija 138 11. Zerovnik Marjana 138 ★ DELEGATE ZA SAMOUPRAVNE ORGANE DS - TOZD SMUČI: glasov 1. Kolman Anica 302 2. Jerala Vinko 303 3. Galičič Marica 302 4. Palavestrič Milena 303 5. Potočnik Janez 302 6. Heberle Rudi 303 7. Robič Helena 303 8. Kneževič Smilja 305 9. Tancar Anton 302 10. Šmit Vitoslav 303 11. Šmit Janez 301 12. Legat Marjan 302 13. Mrak Angela 303 DS - DO: , glasov 1. PtočnikZvone 304 2. Potočnik Damjan 306 3. Šipeclvana 304 4. Dolhar Branko 307 5. Bešter Jože 304 6. Šinkovec Jožica 304 7. Justin Marta 306 8. StojnšekLuca 304 9. Marčič Ivan 304 10. Prešeren Stanko 304 11. Debeljak Milan 304 12. Beton Stanko 306 13. Bijol Stanislav 308 DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Kržišnik Ladislav 2. Trlej Terezija 3. Rupar Stane 4. Janc Janez 5. Janša Stanislav DELAVSKO NADZORSTVO DO: 1. Peinkiher Matevž 2. Janjatovič Majda 3. T rdi na Srečko 4. Polajnar Vinko 5. Razinger Olga DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1. Parežanin Slavica 2. Jungič Dušan 3. Šimnic Jolanda glasov 303 303 305 303 302 glasov 302 303 307 301 302 glasov 301 300 303 DS - TOZD ŠPORTNA ORODJA: 1. Meglič Alojz 2. Gregorič Franc 3. Mohorč Rok 4. Ambrožič Cvetka 5. Urbanc Janez 6. Pristavec Alojz 7. Špec Jožica DS - DO: 1. Kunčič Jože 2. Pavlenč Marjo 3. Kleindinst Anton 4. Vidic Ljuba 5. Mulej Janez DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: 1. Velikonja Franc 2. Čemažar Marija 3. Komar Štefan DELAVSKO NADZORSTVO DO: 1. Golčman Anton 2. Jauh Darko 3. Golmajer Janez DISCIPLINSKA KOMISIJA: 1. S tun kovič Franjo 2. Ropič Janez 3. Svetina Alojz glasov 126 125 126 127 125 125 124 glasov 126 125 126 125 126 glasov 126 126 125 glasov 127 128 125 glasov 125 127 124 DS - TOZD PLASTIKA: glasov 1. Kos Marjan 83 2. Potočnik Pavel 83 3. Gosak Marija 83 4. Kralj Stanislava 83 5. Boršič Emilija 83 6. Krivic Jože 83 7. Resman Ivanka 83 DS - DO: 1. Ješe Pavel 2. Jan Silva 3. Bogovčič Sonja DELASKO NADZOSTVO TOZD: 1. Kolman Bojan 2. Eržen Stane 3. Jesenko Marjan glasov 83 83 83 glasov 83 83 83 Uspel sindikalni občni zbor DELAVSKO NADZORSTVO DO: glasov 1. Peterman Pavel 83 2. Bratuša Ivan 83 3. GombocTone 83 DISCIPLINSKA KOMISIJA: glasov 1. Peterman Janko 83 2. Langus Mirjan 83 3. Hrustelj Lado 83 ★ DS - TOZD INŠTITUT: glasov 1. Krmpotič Nevenka 36 2. Bohinc Janez 36 3. Mencinger Jože 36 4. Finžgar Primož 36 5. Švab F rane 36 6. TonejcJože 36 7. Kozamernik Stane 36 DS - DO: glasov 1. Stare Tone 36 2. Berce Jože 36 3. Bulovec Franc 36 DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: glasov 1. Kokalj Rudi 36 2. Polončič Vincenc 36 3. Kajdiž Olga 36 DELAVSKO NADZORSTVO DO: glasov 1. Praprotnik Filip 36 2. Peternel Janez 36 DISCIPLINSKA KOMISIJA: glasov 1 Šolar Franc 36 2. Robič Andrej 36 3. ŠiškoRajmund 36 ★ DS - TOZD TRGOVINA: glasojv 1. Rosič Stipe 86 2. Cvetič Dragan 86 3. Jevtič Miodrag 86 4. Leš Vladimir 86 5. Valant Ivanka 86 6. Srčič Brigita 86 7. Jesenko Danica 86 8. Biankini Mirjana 86 9. S tošič Vladimir 86 DS - DO: glasov 1. Lečič Boja 86 2. Kolman Barbara 86 3. Vavpotič Marija 86 DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: glasov 1. Arh Silva 86 2. Jesenšek Vera 86 3. Vujnovič Ksenija 86 DELAVSKO NADZORSTVO DO: glasov 1. Jovanovič Danica 86 2. Skočir Romana 86 3. Mutak Jadranko 86 DISCIPLINSKA KOMISIJA: glasov 1. Radosavljevič Milovan 86 2. Buršič I rena 86 3. Jagodic Ljudmila 86 ★ DS - TOZD VZDRŽEVANJE: glasov 1. Stare Slavko 107 2. Mohorč Marija 108 3. Mohorč Marjan 108 4. Resman Franc 107 5. Hrovat Franc (Brane) 107 6. Banjac Lazo 108 7. Kapus Andrej 107 DS - DO: glasov 1. Selčan Vinko 107 2. Štefelin Anton 107 3. Toman Slavko 107 DELAVSKO NADZORSTVO TOZD: glasov 1. Ferkolj Janko 108 2. Finžgar Ivan 107 3. Ambrožič Maks 107 DELAVSKO NADZORSTVO DO: glasov 1. Gašperin Florjan 108 2. Polončič Franc 107 3. Vidic Anton 107 DISCIPLINSKA KOMISIJA: glasov 1. Prešeren Alojz 107 2. Renko Jože 108 3. Kunčič Anton 107 ★ DS SKUPNIH SLUŽB glasov 1. Vidic Zdravko 140 2. Peterman Franc 140 3. Brejc Ana 140 4. Štefelin Lea 140 5. Mikič Vladimir 138 6. Bleje Ivanka 140 7. Dežman Jože 140 DS - DO: glasov 1. Polak Zofka 139 2. Mihelač Anton 139 3. Praprotnik Helena 139 4. Erman Stašo 140 5. Justin Franc 140 DELAVSKO NADZORSTVO DSSS: glasov 1. VVeithauser Avgust 140 2. Kersik Janez 141 3. Adžič Marija 140 4. Mali Boža 140 5. Kelih Nataša 141 DELAVSKO NADZORSTVO DO: glasov 1. Pavlenč Tomislav 141 2. Resman Andrej 141 3. Fir Vinko 141 DISCIPLINSKA KOMISIJA: glasov 1. Zajc Bojan 139 2. Ferjan Dušan 140 3. Zupan Ana 141 V soboto, 13. marca 1982 je bil v prostorih »KAZINA« na Bledu sindikalni občni zbor vseh osnovnih organizacij TOZD in DSSS. Od 1050 članov, se ga je udeležilo blizu 400, kar predstavlja dobro tretjino. Med gosti je bil tudi preds. obč. sind. sveta Radovljica, tov. Janko Smole in predstavniki iz Brnce na Koroškem. Na občnem zboru so pregledali delo sindikata v preteklem obdobju in postavili plan dela za naslednji dve leti. Iz poročil poudarjamo sledeče: Minilo je dve leti od zadnjega občnega zbora sindikata in dve leti od izvolitve sedanjih izvršnih odborov OOS. Kakor smo mi nadaljevali začeto delo na novo organiziranega sindikata po TOZD, tako bodo morala nova vodstva sindikata v TOZD poglabljati svojo vlogo. Vsaka generacija gradi na temeljih prejšnje, prevzema doseženo in dograjuje novo, seveda boljše. Naše sindikalno delo ni nikoli dokončano in dodelano, kajti živimo v dinamični samoupravno organizi-; rani, napredni družbi, ki zahteva od vseh nas, da smo delovni in aktivni. To je pravilno, kar je tudi moto ELAN, saj mirovati pomeni strinjati se z obstoječim stanjem, kar pa vodi v stagnacijo in nazadovanje. Zelja in gonilna sila vseh nas pa je boljša prihodnost in dograjevanje naše socialistične samoupravne družbe, kajti le to nam zagotavlja, da bomo v svojem delu našli zadovoljstvo in samopo-trditev. Živimo v močni politični razgibanosti današnjega časa, ko se z vso vnetostjo zavzemamo za položaj delavcev, kot učinkovitih in edinih nosilcev današnjih družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov. Z veliko mero obveznosti in odgovornosti smo se poskušali angažirati v prizadevanju za razreševanje vprašanj s ' področja samoupravljanja, gospodarjenja in družbenega standarda. K razreševanju teh vprašanj pa nas je vodilo, da je naša prva naloga in največja skrb delavcev samoupravljal-cev, seveda usklajena z interesi delavskega razreda kot celote. Kljub nekaterim notranjim težavam v preteklem obdobju na področju aktivnosti in zavzetosti članstva ugotavljamo, da se je politična zavest naših članov sindikata okrepila. Polagati račun za opravljeno delo je vedno težko. Odvisno je od aktivnosti in opravljenih nalog, v našem primeru 10 OOS, IOKOOS in ne nazadnje od celotnega članstva sindikata v TOZD in delovnih organizacijah. Delo naših OOS ni temeljilo le na smernicah KOOS, občinskega sindikalnega sveta, zakona o združenem delu in samoupravnih usmeri- tev naše delovne organizacije, temveč tudi na reševanju konkretnih vprašanj, ki so pomembna za naše TOZD in delovno organizacijo, kakor tudi na pobudah in predlogih naših članov OOS. Sindikat je bil prisoten pri vseh problemih in odločitvah v TOZD in v delovni organizaciji, ki neposredno vplivajo na notranje odnose in razpoloženje zaposlenih, vendar je bila ta naša prisotnost večkrat le formalna, za kar pa moramo kriviti same sebe in našo neaktivnost. Pred IO OOS in 10 KOOS so bile v času njihovega delovanja zastavljene naloge, s strani članstva in občinskega sveta ZS. Pri opravljanju prevzetih nalog smo se trudili po svojih možnostih in znanju kakršnega imamo. Zavedamo pa se, da je bilo naše znanje premajhno, da bi lahko v celoti rešili zastavljena vprašanja, ki so se vsakodnevno pojavljala. Ne samo zaradi velike odgovornosti do članov sindikata, in naše samoupravne socialistične družbe, temveč predvsem v želji, da bi bilo članstvo čam bolj zadovoljno, da bi v svoje delo vlagalo čim več volje, smo v našo aktivnost vlagali veliko dela. Trudili smo se, da bi bili v naših akcijah čim bolj efektni, da bi članstvo čutilo, da OOS izvršuje sklepe organizacije, da išče rešitve danim problemom, da daje pobudo celotnemu kolektivu za rešitev težav in da se aktivno vključuje v politično delo v delovni organizaciji. Zaradi velikega števila nalog, pa tudi same zahtevnosti, so bile OOS močno obremenjene. Ugotavljamo lahko, da so bile naloge s strani občinskega sveta ZS večkrat preobilno zadane, tu mislim predvsem 10 OOS po TOZD, ki svoje vloge in načina dela še nimajo docela utrjenih in zaradi primarnih nalog v sami 00 v TOZD je večkrat prihajalo do preobremenjenosti članstva v 10 OOS. Nekateri problemi, ki smo jim morali dati poudarek v dveletnem obdobju: — delovanje delegacij, stabilizacija in izvajanje plana, poživitev delovnih skupin, socialna politika in varstvo pri delu, kolektivno delo v izvršnih odborih 00 in konference sindikata, dajanje pobud za spremembe samoupravnih aktov, krepitev odnosov in delovne discipline, atd. Večino teh nalog smo si zadali že s programi 00 ZS po TOZD in DSSS tako, da naj bi bil program konference in izvršnega odbora konference, predvsem izpeljava programov v 00. V okviru tretjega kongresa samoupravljalcev smo izpeljali zadane naloge. Volitve samoupravnih organov so bile izpeljane uspešno, čeprav s kislim prizvokom pripomb Nadaljevanje na 10. strani Uspel sindikalni občni zbor Nadaljevanje z 9. strani nekaterih. Pri aktiviranju delavske kontrole pa izvršni odbor oz. konferenca ni naredila nič, čeprav moramo spremljati in ji dajati podporo pri obravnavanju problematike. Pri izvajanju gospodarske stabilizacije sicer zagovarjamo vse rešitve, ki jih pripravijo strokovne službe, vendar se še vseeno ne znamo, ne v proizvodnji kot tudi v skupnih službah, prebuditi, da bi več in bolje delali. Menim, da bomo izpit izvrševanja planskih obveznosti polagali prav v letošnjem letu. Zato bomo morali problematiko izvrševanja planov in stabilizacijskih ukrepov obravnavati na vseh sejah tako konference kot osnovnih organizacij. Pa ne samo, da jih bomo obravnavali, ampak, da bomo znali pokreniti akcijo za mobilizacijo vseh nas za boljše in tudi odgovornejše delo. Ugotavljanje odgovornosti je za nas pretežka naloga. Samo z doslednostjo se bomo lahko izkopali iz tega. Prevečkrat se izogibamo odgovornosti, pa naj se pogovarjamo o nedelu, o napakah in nedisciplini. Prav tako smo na sindikatu premalo spremljali delitev osebnega dohodka. V preteklem obdobju smo opravili tudi pomembno vlogo pri dograjevanju obrambne organiziranosti in pripravljenosti naše delovne organizacije. Sindikat je z največjo odgovornostjo sodeloval pri izpolnjevanju načrta in praktično preizkušnjo naše pripravljenosti v akcijah NNNP. IO OOS - TOZD SMUČI: 1. Kelih Joža — predsednik 2. Šinkovec Jožica — tajnik 3. Trdina Srečko — član 4. Gabor Stanislav — član 5. Tavčar Janez — član 6. Kos Milka — član 7. Pongrac Marija — član 8. Radevič Josip — član IOOOS - TOZD ŠPORT. ORODJA: 1. Hrast Oton — predsednik 2. Šimac Ana — tajnik 3. Bec Marija — član 4. Trlej Jože — član 5. Krmelj Janko — član IOOOS - TOZD PLASTIKA: 1. Finžgar Bogdan — predsednik 2. Sekovanič Janez — tajnik 3. Resnik Stane — član 4. Peterman Stane — član 5. Črnivec Marjan — član Akcija zaključni računi 1981 Skupno z drugimi DPO in samoupravnimi strukturami se je enotno pristopilo k obravnavi zaključnih računov. Bolj kot kdaj koli so bila prisotna prizadevanja poslovodnih delavcev, da so bila poročila pripravljena v primerni obliki, razumljiva za vse strukture v delovni organizaciji. V preteklem letu je sindikat tudi sodeloval pri ustanovitvi aktiva invalidov v naši delovni organizaciji in to na pobudo večine članov sindikata kot tudi samih invalidov. Pri njihovem delu jim bomo morali stati ob strani, ker so to tudi naloge, ki nas vežejo s področja humanizacije in varstva pri delu. Razen tega kar je bilo navedeno, mora celotno delovanje sindikata temeljiti na načelih kongresov ZSS in ZSJ. Moramo jih uresničevati pri našem vsakdanjem delu in v praksi. To pa temelji zlasti na naslednjih načelih: — na načelu neposrednosti, ki zahteva, da o vseh pomembnejših vprašanjih odločajo člani sami, — na načelu demokratičnosti, — na načelu odgovornosti posameznih organov za uresničevanje ustrezne politike, — na načelu konkretnih nalog in predlogov. Predvsem pa je pomembno, da naše delovanje na vseh področjih življenjskih in delovnih interesih intenzivneje usmerjamo. Vsem, ki ste karkoli prispevali k uspešnemu delu sindikata se zahvlajujemo. IOOOS - TOZD TRGOVINA, DSSS: 1. Kajdiž Milan — predsednik 2. Podlipec Amalija — tajnik 3. Leš Vladimir — član 4. Kočila Ivanka — član 5. Repe Minka — član 6. Buršič Irena — član 7. Vidic Zdravko — član IOOOS - TOZD VZDRŽEVANJE: 1. Čirin Dušan — predsednik 2. Selčan Vinko — tajnik 3. BanjacLazo— član 4. Ferkolj Janko — član 5. Resman Franc — član 6. Mohorč Franc — član 7. Hrovat Franc — član IOOOS - TOZD INŠTITUT: 1. Bulovec Franc — predsednik 2. Čeferin Mirjana — tajnik 3. Švab Franc — član 4. Kokalj Božena — član 5. Košir Janez — član IZVRŠNI ODBOR OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA DO ELAN 1. Radevič Josip — predsednik 2. Vidic Zdravko — sekretar 3. Kelih Nataša — blagajnik 4. Kelih Joža — član 5. Šinkovec Jožica — član 6. H ras tO ton — član 7. Šimac Ana — član 8. Finžgar Bogdan — član 9. Sekovanič Janez — član 10. Kajdiž Milan — član 11. Podlipec Amalija — član 12. Čerin Dušan — član 13. Selčan Vinko — član 14. Bulovec Franc — član 15. Čeferin Mirjana - član DELOVNA USMERITEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ TOZD IN KONFERENCE SINDIKATA ELAN Delovna usmeritev je nastala na podlagi dosedanje aktivnosti, na podlagi programa, ki so ga osnovne organizacije sprejele v preteklem letu in na podlagi programov Občinskega sveta ZS Radovljica, ter delovnega programa republiškega sveta SZ Slovenije v letu 1981. V delovni usmeritvi so zajeta vsa področja, ki so življenjskega pomena za delovne ljudi in razvoj naše samoupravne socialistične ureditve: Razvoj samoupravljanja in uveljavljanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov 1. Pomembne naloge in aktivnosti, ki nas čakajo na področju samoupravljanja, da bi samoupravljanje še bolj utrdi- lo svoje mesto, se bomo zavzemali zlasti za: — dosledno uresničevanje zakona o združenem delu, — nadaljnje izobraževanje in pomoč azvoljenim delegatom za samoupravne organe in delegacije, — nadaljnje usposabljanje sindikalnih poverjenikov in ostalih sindikalnih poverjenikov, da se bodo uspešno borili za interese delavcev, — boljšo delavno disciplino in dosledno razmejitvijo med delovnimi obveznostmi in samoupravnimi pravicami in dolžnostmi. — Večje odgovornosti pri opravljanju nalog in samoupravnih ter družbeno-politič-nih zadolžitev, — dosledno vsestransko in pravočasno obveščanje delavcev, da bi ti lahko odgovorneje sprejeta stališča prenašali na delegate v samoupravnih organih in delegacijah ter družbenopolitičnih organizacijah, — dopolnitev obstoječega sistema nagrajevanja v sistem, ki bo temeljil na principih delitve po delu, v katerem bodo tudi v grajeni rezultati dela na posameznih stroškovnih mestih ter dosledno ocenjevanje uspešnosti dela za vsakega posameznika. 2. Za nami je obdobje sprejemanja srednjeročnih načrtov, uresničevanje in izvajanje le-teh pa bo stalna naloga. Družbeno načrtovanje mora postati oblika in način dela, ki bo delavcem omogočila, da si za določena obdobja zagotovijo pogoje za gospodarjenje in delitev ustvarjenega dohodka. 3. V letu 1982 nas čakajo izredne težave v proizvodnji in uvrstitvi naših izdelkov, zato se bomo v sindikatu zavzemali za čim večji prispevek slehernega člana kolektiva, za zmanjšanje stroškov na vseh ravneh in za čim večjo kvaliteto naših proizvodov. 4. Večjo pozornost bomo posvetili samoupravni delavski kontroli, saj je v naši delovni organizaciji precej pomanjkljivosti, sindikat jim bo na tem področju nudil vso potrebno pomoč. 5. Organizacija sindikata bo s svojim delovanjem morala prispevati k uresničevanju stabilizacije na vseh področjih dela in življenja v temeljnih organizacijah združenega dela. V ta namen si bomo prizadevali proučiti gospodarjenje in ob obravnavi vsakih rezultatov gospodarjenja sprejemali ukrepe za izboljšanje produktivnosti dela in boljšo izvedbo delovnega časa, delovno disciplino in zmasnjšanje stroškov. Inventivna dejavnost in ustvarjalno strokovno delo 1. V osnovnih organizacijah se bomo zavzemali, da bo čim širši krog delovnih ljudi lahko prispeval svoj delež k inventivni dejavnosti, in da bo za to primerno nagrajevan. Pri tem je potrebno upoštevati do kod segajo delovne dolžnosti (opis del in nalog) in kdaj se začne inovatorstvo. 2. Podpirali bomo kreativnost strokovnih delavcev na področju modernizacije dela, ker menimo, da je na tem področju največ materialnih rezerv. Ostro se bomo borili proti posameznikom ali skupinam, ki bi to zavirali. 3. V naši delovni organizaciji bi morali ob kakšnem večjem prazniku nagraditi tudi naše najboljše inovatorje (praktično ali diplome - plakete) za: a) najbolj uspešno inovacijo b) prijavo največ inovacij posameznika c) ali drugače Socialna politika 1. V naši delovni organizaciji je dosti nerešenih stanovanjskih problemov. Zavzemali se bomo za zagotovitev čim večjih sredstev tako, da bo ta pereči problem hitreje rešen. 2. Zavzemali se bomo za čim boljše zdravstvene usluge (storitve), da dosežemo raven prejšnjega leta. 3. Zavzemali se bomo za povečanje počitniških zmogljivosti, kot tudi za začetek gradnje našega počitniškega doma na Voglu. Izvolili so tudi nove izvršne odbore osnovnih organizacij po TOZD, DSSS in konferenco osnovnih organizacij sindikata, in to: 4. Se naprej bomo nudili pomoč socialno ogroženim delavcem in njihovim družinam. Potrebno bo premisliti tudi o obolelih ter jih pošiljati po potrebi na brezplačno zdravljenje (morje, toplice), zdravilišče in okrevališča. 5. Od strokovnih služb za varstvo pri delu bomo zahtevali, da ostreje ukrepa pri zagotavljanju primernih delovnih pogojev zaposlenih. Dosledneje morajo ukrepati proti posameznikom, ki ne koristijo predpisanih zaščitnih sredstev. V tem bo imela strokovna služba podporo sindikata, saj v tem ščiti delavce, ki se pogosto ne zavedajo posledic. Ljudska obramba in družbena samozaščita Sindikalne organizacije morajo še naprej aktivno sodelovati in spodbujati delo na tem področju. Posebno aktivno se bomo vključili v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« in organizacijo predvidenih predavanj za vse delavce s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Aktivno bomo sodelovali v komitejih za SLO in DS in pra tem pospeševali njeno podružblja-nje. Kultura Nekoliko pospešeno aktivnost na kulturnem področju bomo nadaljevali tudi v letu 1982. Potrebno bo tudi vključiti nekatere na enodnevni ali dvodnevni tečaj animatorja kulture kateri se pripravlja v naši občini. Tudi s kulturnimi prireditvami bomo nadaljeva- li, posebej še ob pomembnih praznikih (republiški, državni). To nalogo bomo izvajali v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, posebno bo treba dati možnost naši OZSM in ji pomagati k boljšemu delu. Rekreacija in šport 1. Prizadevali in zavzemali se bomo, da bodo športne sekcije, ki so že ustanovljene, imele zagotovljene pogoje za delo in za nadaljnji razvoj te množične dejavnosti. 2. Še nadalje se bomo zavzemali za organizacijo športnih iger med TOZD (letnih, zimskih). 3. Sodelovali bomo na športnih srečanjih, ki so v okviru naše občine (Sindikalne športne igre). 4. Na področju športa se bomo povezovali z našim obratom v Brnici in Kočevju. 5. Ponovno bomo zahtevali, da se reši vprašanje strokovnega vodje športne dejavnosti v naši delovni organizaciji. Razumljivo je, da ta usmeritev ne zajema vseh nalog, ki jih bodo imele osnovne organizacije in konference sindikata. V tem programu so zajeti problemi, ki so življenjskega pomena za vse naše delavce. Pri uresničevanju si bomo prizadevali, da na čim bolj poglobljen in demokratičen način pridemo do rešitev, s prepričanjem, da je v ospredju dogajanja vedno človek — delavec. V tej usmeritvi niso zajete tiste sprotne naloge, ki bodo v danem trenutku postavljene pred sindikat, ker takih nismo mogli tudi načrtovati. Po občnem zboru, ki je dobro uspel, je sledila zabava s plesom pozno v noč. sto in vlogo v delovanju političnega sistema socialastičnega samoupravljanja, ki.bo delovnemu človeku in občanu omogočila, da bo postal v celoti subjekt odločanja v naši družbi: 1. Podružbljanje sistema obveščanja Uresničevati moramo nače- lo, da je medsebojno obveščanje v našem samoupravnem sistemu pravica in dolžnost vsakega delavca in občana. Večjo podružbljenost obveščanja bomo v združenem delu uresničili preko odborov za obveščanje, ki bodo kot družbeni organ na ravni delovne organizacije vodili politiko celovitega obveščanja delavcev in jo nadzorovali. 2. Normativna ureditev Novosti in spremembe v organiziranju sistema obveščanja naj bi v vsaki OZD vnesli v samoupravne splošne akte. Pomemben je tudi pravilnik o obveščanju, ki ga v vseh OZD še nimajo. 3. Nadaljevanje akcije »1000 delavcev — sodelavcev« Sodelavce moramo vzpodbujati za vključevanje v vse oblike obveščanja, saj bodo samo tako lahko postali aktivni udeleženci v medsebojnem obveščanju in odgovorni viri informacij. Razvijati moramo usposabljanje, lektoriranje, imenovanje nosilcev obveščanja v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. 4. Sredstva obveščanja naj bodo čim bolj odprta Prizadevati si moramo, da bo v vsebini naših sredstev obveščanja zajeto tudi delo delegacij v zborih občinskih skupščin in SIS, ki je prav tako pomembno kot poslovanje in samoupravno življenje v OZD (preprečiti zapiranje glasil OZD, izkoriščati tudi druge oblike obveščanja delavcev: ozvočenje, interni radio, oglasne deske, letak, plakat; sodelovanje z indok centri, povezave z Glasom in ostalimi sredstvi javnega obveščanja, izmenjava anformacij med uredništvi OZD itn). 5. Odgovornost za posredovanje informacij V pravilnikih in vsebinskih zasnovah sredstev obveščanja je treba posebej opredeliti odgovornost samoupravnih organov, DPO ter strokovnih in poslovodnih delavcev za posredovanje e ustreznih informacij in načine posredovanja nujnih sporočil (»Temeljne informacije za delavce« — Obveščanje in odločanje 1980, št. 1). 6. Prizadevanja za celovitost sistema obveščanja Razvijati moramo kar najbolj celovit in smotrn sistem obveščanja. Zato ne ostanimo zgolj pri glasilu, temveč oblikujmo nove načine obvešča- nja: pisne, ustne, biltene, letake, ozvočenja, sestanke samoupravnih (sindikalnih) delovnih skupin, tiskovne konference ipd. Upoštevati moramo značilnosti posameznega sredstva in njegovo učinkovitost v delovnih okoljih (aktualnost informacij, kvalitetnejši in cenejši tisk ipd). 7. Organiziranost služb za obveščanje Tam, kjer je to mogoče, se moramo zavzemati za oblikovanje centrov za samoupravljanje in obveščanje (vsaj v večjih OZD z več TOZD), ki naj bodo organizacijsko razvrščeni čim višje, da bo zagotovljena njihova čim večja odgovornost samoupravnim organom. Premagovati moramo odpore, v nekaterih OZD so še prisotni, in površinski odnos do samoupravnega obveščanja. 8. Opredelitev del in nalog Dela in naloge novinarjev, urednikov in organizatorjev obveščanja v OZD je treba opredeliti v razvidu del in nalog. V večjih OZD naj bi imel vodja službe (centra) za obveščanje položaj delavca s posebnimi pooblastili. Uredniki naj se z obveščanjem ukvarjajo na osnovi razvida del in nalog in ne kot z neko dopolnilno obveznostjo, ki jim je morda celo odveč. 9. Prizadevanja za ustrezni status Skrbeta moramo za ustreznejši status vseh, ki delajo na 'področju samoupravnega obveščanja v združenem delu. 10. Imenovanje nosilcev obveščanja Skupaj s sindikalnimi organizacijami in ostalimi DPO ter samoupravnimi organi moramo doseči, da bodo določeni delavci za stalno in sprotno posredovanje informacij o njihovem delu (nerazumevanje pomena obveščanja v posameznih OOS, ZSM in ZK, pomoč, usmerjanje, sodelovanje, motiviranje, honoriranje). Novice, novice Oznaka »Volkl-Mikro-Schup-pe« si je priborila priznanje tudi na sodišču. V postopku Volki proti Muller AG — Einsiedeln na sodišču v Miln-chnu so ugotovili, da je Volku uspelo z reklamo povečati stopnjo poznanosti oznake Volkl-Mikro-Schuppe, ki kaže na določene tehniške lastnosti tekaških smuči firme Volki. Sredozemske igre 1983 naj-verjetne ne bodo v Maroku. Kljub finančni pomoči arabskih držav, Maroko ne more garantirati izvedbe iger. Sedaj se komite za sredozemske igre pogovarja — ali ne bi bilo mogoče, da bi organizacijo prevzelo mesto Split, kot že leta 1979. INDOK Služba Uresničevanje stališč RS ZSS o obveščanju v združenem delu Člani aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu gorenjske regije smo Stališča o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu obravnavali na prvem delovnem srečanju aktiva 20. novembra 1981 v Zireh. Stališča, ki jih je sprejel Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije septembra lani, so politična podlaga za dograjevanje sistema obveščanja v naših organizacijah združenega dela. S sedanjim stanjem na področju informiranja ne moremo biti zadovoljni, zato iz omenjenih stališč izhaja vrsta nalog. Zveza sindikatov ima posebno odgovornost za obveščanje v združenem delu, v izpolnjevanju stališč se bomo ob politični podpori sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij aktivno vključevali tudi uredniki, novinarji in organizatorji obveščanja v vseh okoljih in na vseh ravneh. Namen srečanja v Zireh je bil predvsem opredeliti tiste naloge, ki jih moramo izpolnjevati zlasti uredniki, novinarji in organizatorji obveščanja. Ustavno o ustrezno opredeljene pravice do pravočasne, vsestranske ske in popolne obveščenosti se v praksi še ne uresničujejo v dovolj veliki meri. To pomeni, da ljudje še vedno ne razpolagajo s tistimi informacijami, ki jih nujno potrebujejo za odločanje o vseh pomembnejših družbenoekonomskih vprašanjih. Uvodoma je treba pojasniti, da naloge, ki jih bomo nanizali, niso kratkoročne in niti ne zadevajo vseh okolij. Stanje je na področju informiranja je povsod tesno povezano s kvaliteto samoupravnih odnosov in obratno. Zato naj bodo naslednje naloge predvsem napotilo in usmeritev za akcije, ki naj zagotovijo objektivnemu, vsestranskemu in hitremu obveščanju tisto me- SLO in DS BLOKOVSKA RAZDELJENOST SVETA Posebno težavo v razvoju sodelovanja med narodi in državami sveta predstavljajo VOJAŠKOPOLITlCNE ORGANIZACIJE (vojaški bloki), v katere so vključene nekatere kapitalistične in nekatere socialistične države. Pod vplivom vodilne kapitalistične sile Združenih držav Amerike so ustanovili nekaj vojaškopolitičnih organizacij, ki tvorijo zahodni vojaškopoli-tični blok. V njem so zajete ZDA, Velika Britanija, Kanada, Norveška, Danska, ZR Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luxemburg, Francija (Francija in Grčija sta ostali politično vezani na ta blok, čeprav sta obe izstopili iz njegove vojaške organizacije), Portugalska, Italija, Islandija, Turčija, Grčija, Pakistan, Iran, Malaja, Tajland, Filipini, Nova Zelandija in Avstralija. Te države so uvrščene v NATO, CENTO, SEATO in druge pakte (NATO — Severnoatlantski pakt, CENTO — Centralni pakt, SEATO — Pakt za jugovzhodno Azijo). Združene države Amerike imajo tudi posebne vojaške sporazume z okoli 50 kapitalističnimi državami. Če k tem vojaškopolitičnim organizacijam dodamo še številne organizacije političnega oziroma ekonomskega značaja, potem je jasno, da je kapitalistični svet danes povezan s številnimi vezmi. Osnovni motiv njihovega povezovanja je v bistvu povezovanje ekonomskih, političnih in vojaških sil, da se skupno uprejo gibanjem in težnjam ljudstev in izkoriščanih razredov, ki zahtevajo nove družbene odnose v svetu. En del socialističnih držav je vključen v vojaškopolitično organizacijo, ki se imenuje VARŠAVSKI PAKT. Varšavskemu paktu pripadajo: Sovjetska zveza, Bolgarija, Madžarska, DR Nemčija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška. Tej vojaškopolitični organizaciji je v začetku pripadala tudi Albanija, vendar je pozneje izstopila. Ustanavljajoč svojo vojaškopolitično organizacijo, so države, ki so vključene v Varšavski pakt, poudarjale, da to počno zaradi skupne obrambe in vzajemne pomoči v primeru, da bi bila katerakoli med njimi napadena, in ta nevarnost je objektivno tudi obstajala. To organizacijo so ustanovili šele potem, ko se je večina kapitalističnih držav že vkjučila v različne vojaške oziroma politične in ekonomske organizacije. Nasproti grupiranju v vojaške bloke in razdelitvi sveta na vojaškopolitične organizacije je nastalo široko gibanje neuvrščenih držav: v njihovem začetku in razvoju je Jugoslavija najaktivneje sodelovala. Danes tvorita gibanje neuvrščenih skoraj dve tretjini držav sveta in s tem tudi pretežni del svetovnega prebivalstva. To gibanje s svojim bojem za mir in enakopravno sodelovanje in odnose v svetu, kakor tudi za preseganje blokovske razdeljenosti sveta dobiva vse več pristašev na vseh celinah. Vojaškopolitična razdeljenost sveta je nevarna za mir, ker otežkoča razvijanje ekonomskega, političnega, kulturnega in drugega koristnega sodelovanja med narodi in državami. Namesto da bi vzpodbujale povezovanje sveta, so te organizacije pripeljale do njegove delitve. Vojaškopolitično grupiranje sveta je škodljivo za mir tudi zato, ker prispeva k VODENJU POLITIKE SILE. Opirajoč se na svoj položaj v tako velikih in moičnih vojaškopolitičnih grupacijah, ki imajo velike ekonomske in vojaške možnosti, pridobivajo velike sile, ki vodijo te grupacije, še večje možnosti, da vplivajo na razvoj dogodkov v svetu, seveda skladno s svojimi interesi. S tem zmanjšujejo možnosti drugih držav, celo tistih, ki so tu neposredno prizadete, da enakopravno sodelujejo v razreševanju vprašanj,' ki so splošnega pomena. Dokler bo veljala »politika sile«, bodo druge države vedno lahko trpele, bodisi zaradi tega, ker se velike sile sporazumevajo, bodisi zato, ker se spopadejo. Kajti njihovo sporazumevanje lahko poteka na škodo drugih. Ce so v spopadu, potem lahko prisilijo še druge države, da se tudi med seboj spopadejo, čeprav same tega ne bi želele. Obstoj vojaškopolitičnih organizacij spodbuja tudi tekmo v oboroževanju. Ta tekma je zelo nevarna, ker prispeva k nadaljni delitvi sveta in zaostrovanju odnosov med vojaškimi bloki. Še posebej povzroča veliko škodo napredku človeštva tekma v oboroževanju zato, ker se vsako leto izločajo ogromne vsote (za oboroževanje se v svetu letno porabi čez 200 milijard dolarjev) za oboroževanje, posebno v državah, ki predstavljajo velike sile. To so temeljni vzroki spopadanja razredov, narodov in držav v svetu. To so istočasno tudi temeljni vzroki sodobnih vojn. Vsaka posamezna vojna ima svoje konkretne vzroke. Vendar le-ti v bistvu vedno izhajajo iz tistih vrokov, ki so splošni za vse vojne. TOZD Plastika je razstavljala na sejmu ALPE ADRIA svoie izdelke Norveški skakalci, ki so sodelovali na zaključku v Planici pod vodstvom trenerja Ludvika Zajca Iz naše občine Zavrnjen predlog Turistične zveze Slovenije Nujna dograditev prostorov za novo šolo v Radovljici Zaradi povečanega števila šoloobveznih otrok v zadnjih letih, spričo naglega povečanja stanovalcev na območju Radovljice, je morala osnovna šola A. T. Linhart v Radovljici preiti na dvoizmenski pouk v vseh oddelkih od 1. do 8. razreda. Obstoječi razredni oddelki so s po 31 učenci najštevilnejši v naši občini, hkrati pa je takšna zasedba tudi najbolj številna na Gorenjskem. Spričo takšnih, lahko bi rekli nevzdržnih razmer v ra- dovljiški šoli, je izobraževalna skupnost na izvršnem svetu OS Radovljica in na vseh družbenopolitičnih organizacijah sprožila postopek za dopolnilno združevanje sredstev za dograditev 16 učilnic, od teh v prvi faza osem, in prav toliko v drugi. Predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu srednjeročnega plana izobraževalne skupnosti Radovljica je bil v marcu v javni razpravi v vseh TOZD in OZD, kjer smo se odločali o potrditvi tega aneksa. Delovna Čebelarska družina Radovljica O prizadevnih čebelarjih in učinkih njihovega marljivega in nadvse koristnega dela, vemo, roko na srce, kaj malo, ali pa skoraj nič, čeprav se bržčas vsi radi posladkamo z medom in drugimi čebeljimi proizvodi, ki sodijo med najbolj uspešna naravna zdravila. Čebelarska družina Radovljica, ki šteje 53 članov je na rednem občnem zboru ocenila svoje delo, ki so ga prizadevni čebelarji opravili v zadnjih dveh letih. Govorili so tudi o pomenu zbirk v Čebelarskem muzeju, edinem te vrste v naši državi in menda, z najbolj izvirnimi med evropskimi tovrstnimi zbirkami. Največ razprav na občnem zboru je veljalo tokrat boleznim in zdravljenju čebeljih družin, povezovanju s kmetijstvom in oskrbi s sladkornim in drugim potrebnim materialom za vzrejo čebel. Člani radovljiške čebelarske družine imajo na skrbi nad 630 čebeljih družin, zato so sklenali, da se bodo v poletnem času sestajali izmenično pri posameznih čebelnjakih in se pogovarjali o praktičnih čebelarskih vprašanjih. Optimistične turistične napovedi V gostinstvu in turizmu naše občine računajo, tako so tudi zapisali v letošnjo resolucijo, da bodo v letu 1982 prislužili za štiri odstotke več deviz kot lani. Devizni iztržek naj bi torej letos znašal okoli 16 milijonov dolarjev? Upati Organiziranost ZSMS V naši občini je 76 osnovnih organizacij ZSMS v katerih je včlanjenih nad 2.600 mladih. V združenem delu je 38 osnovnih organizacij, v krajevnih skupnostih 24 in 11 v osnovnih in drugih šolah. Razen tega delu- jejo tudi tri osnovne organi-azcije ZSM v enotah JLA na območju občine. Najbolj aktivne so 00 ZSMS v manjših krajevnih skupnostih, med katerimi je ocenjena za najboljšo 00 ZSMS Gorjuše Koprivnik. Predlog družbenega dogovora o namenski uporabi turistične takse v obdobju 1982 — 1985, ki ga je posredoval v obravnavo izvršni svet OS Radovljica vsem zborom občinske skupščine na ločenih sejah 10. marca, so vsi trije zbori soglasno zavrnili. Vzrok je v nesprejemljivih določilih dogo- Investicije lani Lani je bilo v občini Radovljica končanih skupaj 54 investicij s sklepno vrednostjo 465,853.000 din. Gospodarske delovne organizacije so kon- vora o njegovi veljavnosti, če ga podpiše 40 občinskih skupščin, 0,10% združevanju sredstev iz takse za katere ni nobenega utemeljenega obračuna, pa tudi zaradi nesprejemljivih meril skupnega financiranja turističnih potreb v SR Sloveniji s strani TZ Slovenije. čale 37 investicijskih objektov v vrednosti 412 milijonov din, negospodarske pa 17 investicij s končno vrednostjo 53,847.000 din. Dohodek in OD v letu 1981 Gospodarske delovne organizacije v radovljiški občini so v letu 1981 povečale dohodek za okoli 35% v primerjavi z letom 1980, za osebne dohodke pa so porabili za 34 % več sredstev kot pred- Dober obisk razstav v Sivčevi hiši v Radovljici lanskim. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu je bil lani 10.988 din, kar je za 35% več kot leto prej, vendar pa so bili realni osebni dohodki v poprečju nižji za 55 %. smemo, da se bo načrt uresničil tudi zarada tega, ker načrtujejo za letos usposobiti oz. pridobiti okoli petsto novih turističnih ležišč, ki bodo na voljo gostom že v letošnji turistični sezoni. V razstavnih prostorih Sivčeve hiše v Radovljici, ki so se lani povečali za še eno sobo, so po programu Muzejsko galerijskega odbora pri Kulturni skupnosti Radovljica delavci Muzejev radovljiške občine postavili lani devet razstav, od teh osem likovnih in eno fotografsko. Razen teh je z eno razstavo gostovala Narodna galerija iz Ljubljane. Vzgojno varstvena organizacija Radovljica je predstavila otroške likovne izdelke, Zavod Matevža Langusa pa risbe in ročna dela svojih učencev. Likovnega združenja Varaždin, ki jih je povabila ZKO Radovljica. Najbolj obiskana je bila, kot že nekaj let nazej, novoletna razstava likovnikov radovljiške občine, ki si jo je ogledalo skoraj 1500 obiskovalcev. Zelo odmevne so bile prva samostojna razstava akademskega kiparja Staneta Kolmana z Bleda, Jaka Torkarja z Jesenic in Borisa Kebeta, ki je preminil prav v času razstave njegovih del lanskega maja in Bonija Čeha, letošnjega Pre- šernovega nagrajenca. Vse razstave, ki so že dosegle zavidno kakovostno raven, si je lani ogledalo 8.852 domačih in tujih obiskovalcev, kar je približno toliko kot leto prej, vendar pa nad 1500 več kot leta 1979. Novost v letu 1981, ki so jo začeli uvajati organizatorji razstav v Sivčevi hiši so glasbeni in pevski koncerti in recitali, s katerimi so popestri- li otvoritev razstav. Razstave v teh galerijskih prostorih se postopoma že uvrščajo med pomembnejše slovenske likovne prireditve in štejejo med najbolj obiskane v Sloveniji, čeprav se to ne odraža tudi v deležu Kulturne skupnosti Slovenije za galerijsko dejavnost, ki Sivčevo hišo ne uvršča v svoj program. Očitno člani strokovnih odborov za likovno dejavnost pri slovenski kulturni skupnosti niso bili na nobeni razstavi v Šivi-čevi hiši, sicer ne bi tako trdovratno zavračali vloge za sofinanciranje te dejavnosti v teh prostorih. Uspele volitve v celi občini V četrtek 11. marca je na 96 volaščih v združenem delu prišlo volit delegate za zbor združenega dela in za skupščine SIS od 11.784 vpisanih volilcev, 10.906 volilcev, ali 92,55% in od 999 zasebnih obrtnikov in njihovih delavcev 868 ali 86,89% vseh upravičencev. V nedeljo 14. marca je na 71 voliščih v 20 KS od 23.558 vpisanih, prišlo na volitve 21.348 volilcev ali 92,96%. Kmetje so se na 42 svojih voliščih odrezali še boljše. Od 2.154 vpisanih, jih ni prišlo zaradi upravičenih razlogov na volitve le osem, odstotek njihove udeležbe na volitvah pa znaša kar 99,63%. Izidi udeležbe volilcev na volitvah v združenem delu in v krajevnih skupnostih uvrščajo radovljiško občino na drugo mesto na Gorenjskem. cV}&em deLaacem čestitamo za 27. apciL dan OCf‘ in /. ma£ ptaznik dela Vpliv alkohola in medikamentov na vozniško sposobnost Obiski, obiski, obiski, obiski, obiski Italijanski kupci čolnov na obisku v Elanu ELAN 5MUČI 'tlamj r/mM&j ImrvM m/v (Lev ajxj Jumtc/ Č&/x/mcujc injtoTu/ tMm/,k/dftlciMur no, hoj />cr%neiM(l/ hmičv $rrru^)\u /muh Ijud/mv, «la/ ter hvcgrwyvj /muh |u k s- 6 7 el '9 AO >C/|/2|<5 /4 SiT'. '/,ec/o > BLAŽIČ A. l l 0 0 0 0 0 0 2 VII. £. KNAVS 0 l 0 0 0 0 0 0 l VIII. 3 FIR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IX V RESMAN F. 1 1 I s. 0 0 0 0 0 3 VI S~ JERALA 1 • 1 I 1 1 1 1 0 7 I-III c CMEJC 1 1 l 1 0 m 0 0 0 v T POTOČNIK Z. 1 1 l 1 0 i % 1 1 7 I-III. 8 BILIČ 1 1 l 1 0 i 0 0 p 5 IV. 9 VREČKO 1 1 1 1 1 i 0 X 7 I-III. AO rj^r REZULTATI: 1. TOZD - VZDRŽEVANJE: 347 kegljev (Kocjančič, Hanžič, Toman, Stroj, Hrovat) 2. TOZD - ŠPORTNA ORODJA: 295 kegljev (Babič, Mandeljc, Kelih, Blažič, Dje-lalija, Jauh) 3. TOZD - SMUČI: 247 kegljev (Sitar, Peinkiher, Legat B., Legat Z., Kiler) 4. DEL. SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: 226 kegljev (Resman, Vidic, Lavrič, Vidic M., Zajc) 5. TOZD - TRGOVINA: 171 kegljev (Jesenšek, Blažič, Cerar, Leš, Hrustelj) 6. TOZD - INSTITUT: 141 kegljev (Kokalj, Tonejc, Praprotnik, Stare) 7. TOZD - PLASTIKA: — Brez rezultata (Hrustelj, Gosak) Italijanska križanka 1. priimek in ime slov. skladatelja simfonične glasbe (0) 2. težka bolezen — španski spolnik — južni sadež (4) 3. iransko mesto in pristanišče na istoimenskem otoku v Perzijskem zalivu — pogumen človek, heroj — Dylan Thomas (2) 4. priimek in ime soproge umrlega iranskega šaha — reka, ki se pri Medvodah izliva v Savo (2) 5. v grški mitologiji ustanovitelj kraljestva v Argu — izkazovanje nežnosti — kem. znak za dušik (3) 6. kem. znak za kalij — živčni pretres — žlahtni plin — soglasnik in samoglasnik (5) 7. ime pevca Šifrerja — Wyatt Thomas — ime pianista Bertonclja (4) 8. morski rak — samoglasnik — ime filmske igralke Kravanja — kulturna in lepotna rastlina iz rodu ma-kovcev (3) 9. topliško in klimatsko zdravilišče v Boki Kotorski — os. zaimek — zaznamek na dokumentu, da je bil predložen odgovornemu uslužbencu (3) 10. pripomoček za šivanje — ital. m. ime — kem. znak za erbij (3) 11. Janez Oblak — odprto ali polzaprto plovilo, ki je nekoliko pogreznjeno v vodo — vrsta drevesa (4) A B C D E F G H I J K L m N 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 12. ime igralca Patina — kem. znak za barij — oslov glas — naziv za vladarja (6) A) počasno utripanje srca, pulz je manjši od 60(0) B) judovski duhovnik in verski učitelj — kem. znak za natrij — zadetek pri nogometu (2) C) antično mesto in morsko pristanišče v Jordaniji — brezdušno, mehanično učenje (3) D) dihljaj — do 7,5 cm dolg hrošč (3) p]) začetnici am. plesalca in film. igrlaca (1899) — navada, običaj — reka v zah. Sibiriji, 3680 km (3) F) množina razstreliva v minah in drugem strelivu — naziv za Vojvodinca (2) G) pogojni veznik — glavno mesto avstrijske sosede (3) H) slov. skladatelj in planinec, od 1845-1927, Jakob - 8. črka abecede (6) I) ženski okrasek iz žlahtne kovine — naziv (4) J) britanski otok v Irskem morju — glavno mesto Indijske unije (1) K) ime sovj. balerine Pavlove — primorska jed — osvežilna pijača (2) L) drug izraz za pristojbin-ski — samoglasnik — soglasnik (4) M) veznik — kem. znak za kisik — citroenov avto — različna samoglasnika (4) N) Elanov izdelek, dve besedi (0) O) ime igralke Nielsen — duhovnik, ki nadomešča cerkvenega predstojnika — črka abecede (2) Upokojili so se 1. Delavki GRMOVŠEK TONČKI, roj. 17.1. 1930, stan. Zgoša 33/a, ki je opravljala dela in naloge kontrolorja panoge II. v službi kakovosti, je prenehalo delovno razmerje z dnem 31. III. 1982 zaradi upokojatve. 2. Delavki GRUDEN MONIKI, roj. 31. III. 1937, stan. na Bledu, Ljubljanska 4, ki je opravljala dela in naloge čistilke v TOZD Vzdrževanje, je prenehalo delovno razmerje z dnem 31. III. 1982, zaradi upokojitve. 3. Delavcu ERJAVEC KARLU, roj. 24.XI, 1943, stan. Radovljica, Prešernova 15, ki je opravljal dela in naloge vodoinštalaterja I. v TOZD Vzdrževanje, je prenehalo delavno razmerje 16. IV. 1982 zaradi upokojitve. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta GREGORJA MOŽINA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in vsem sodelavcem polizdelka za podarjeni venec na grob. Žalujoči sin Srečko ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MIHA LUKANA se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti, sodelavcem plastike pa še posebej za venec na grob. Žalujoči sin Franci Lukan UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kul-turoSR Slovenije, št. 421-7-72).