Abb. postaieTgruppp01”^ - Cena 80 lir 0° Leto XXVII. Št. 86 (7874) MEDTEM KO V KAIRU ZASEDA «MALI ARABSKI VRH» Jordanska kriza in odprtje Sueškega prekopa v središču intenzivnih diplomatskih stikov Položaj v Jordaniji se je ponovno zaostril - Gen. Dajan za sporazum z ZAR o odprtju kanala - SZ dobavlja Egiptu najbolj moderna letala? freh — Arabska diplomacija je v teh dneh na delu na do«../0'ntah: v Kairu s,a v ,eku dva »»Stanka, od katerih je eden tan«k i- utrdl,vi eno,nosti med državami, ki so podpisale «tripoli-„ Ji*tino», drugi pa položaju v Jordaniji. Vzporedno s tem pa l. -Vl,a med ZAR in Izraelom razprava - polemika okrog vprašanj, zadevajo ponovno odprtje Sueškega prekopa. • ‘Malega arabskega vrha« se ude-Predstavniki ZAR, Libije, •«ja.?a 'n žirije. Sudanski pred-or.ik El Nimeiri in sirski Hafez Al »sad sta že dospela v Kairo, v Prihodnjih urah pa bi moral Driti .»^'Ptovsko prestolnico, poleg li-'jskega predsednika El Gedafija, predsednik centralnega komiteja Palestinskega odporništva Jaser A-Ah3*" P?ro0a današnji «A1 'r'rarns' vsebuje dnevni red zase-anja dve točki: 1. ukrepi za utr-itve politične enotnosti med štiri-Jt arabskimi državami, ki so pod-Pisale »tripolitansko listino®; 2. ak-aalni problem arabske akcije, in razvoj bližnjevzhodne krize, spiosen arabski položaj ter mednarodni položaj. tretji dan se medtem nadaljuje kori^erenca predstavnikov držav-J*n poglavarjev devetih arabskih "*av, ki razpravljajo o položaju \ J°rdaniji. Tudi na tej konferen-n/št*6 zast'°Pano palestinsko odpor SpTO, medtem ko jordanski kralj nsein ni hotel poslati svojega predstavnika. ^pjub sporazumu, ki je bil do-*V'en Prejšnji teden na posredovanih. Yrb°vnega poveljnika sirskih v*oro7.enih sil generala Tlasa med tPndansko vlado in palestinskimi organizacijami, se je položaj v Jor-v zadnjih urah ponovno po-tek ^severu države so v ,u ostri boji med Huseinovimi vin fedajini, ki so menda posrečili že veliko žrtev. Obe staji ..medsebojno obtožujeta, da jj , dali povod za spopade. Najhuj-n°H so v teku v bližini meje s vn'i°’ kjer naj bi oddelki redne ati/ 6 z oklepnimi vozili in topni-ie napadli palestinske položaji ^ dsnik palestinskega odporni-zvJLiV. ^imtu je sporočil, da so zKul» zadali vladni vo.jski hude . v severnih pokrajinah, kjer na V0)?ska kolona ostala blokirana n; d®kem minskem polju pod og-v Tj., Palestinskega topništva. Tudi ostriu reke Jordana je prišlo do stiihkihboiYv: P° Poročilih iz pale-z n*- Vlr0v so jordanski oddelki tarnin°meti. brzostrelkami in rake kaš« naPadli bazo «Martur Abul-so /.a11*1 ^r Prisilili fedajine, da ^odgovorili na ogenj. fcjj1*** .je tudi položaj v Amanu, ske 80 varnasfcne sile kraljeve vojsk-]® Pomočjo oklepnih vozil prei-nekatere mestne četrti, kjer naj bd Palestinci skrivali orožje. Vladni glasnik .je povedal, da so med preiskavo našli veliko min, raket in drugega orožja. Palestinski glasnik pa .je to početje ostro obsodil ter opozoril, da so Palestinci v skladu s sporazumom, ki so ga dosegli z vlado, že zapustili se dem amanskih četrti ter da bodo ostale zapustili v prihodnjih dveh dneh. Varnostne sile so menda izvedle tudi številne aretacije V središču prizadevanj bližnjevzhodne diplomacije pa je še vedno vprašanje ponovnega odprtja Sueškega prekopa. Veliko pozornost so vzbudile izjave, ki jih je dal sinoči izraelski televiziji zunanji minister Moše Dajan. Ta se je odločno izrazil v korist delnega sporazuma z Egiptom o tem vprašanju s pogojem, da bi sporazum ne bil v nasprotju z izraelskimi zahtevami o varnosti ter da bi se vključil v širši sporazum med ZAR in Izraelom. Moše Dajan je sicer odbil predloge egiptovskega predsednika El Sadata, ki da ne morejo služiti kot osnova za pogajanja. Ponovil .je tudi zahtevo, da bi moralo priti do časovno neomejene prekinitve ognja ali do egiptovske izjave o koncu vojnega stanja. Izraelski zunanji minister nasprotuje tudi predlogu, da bi smele egiptovske vojaške enote zasesti ne katere položaje na vzhodnem bre gu kanala, prepričan pa .je, da bi delni sporazum o tem vprašanju pomenil korak naprej na poti proti miru. V tem pogledu je zanimivo pi sapje londonskega tednika »Obser-ver», ki objavlja danes nekatere podrobnosti o načrtu, ki naj bi ga telavivska vlada pripravljala za odprtje kanala. Po pisanju lista predvideva načrt umdk izraelskih čet z vzhodnega brega Sueškega prekopa ter prisotnost egiptovske zastave na tem bregu. Izrael bi si pa lastil pravico, da se nemudoma vrne na svoje položaje ob prekopu, ko bi druga stran kršila politične ali vojaške postavke sporazuma. Načrt naj bi predvideval tudi prepoved za egiptovske čete, da bi se nastanile na vzhodnem bregu. Po pisanju »Observerja® bi bili Izraelci pripravljeni, da se umaknejo za približno sedem kilome trov in pol v notranjost Sinajskega polotoka. Pas ob kanalu bi moral postati demilitarizirano področje, katerega naj bi nadzorovala mednarodna sila, v kateri bi bili tudi izraelski opazovalci. Izrael naj bi tudi zahteval od ZDA jamstvo proti vsakršnemu egiptovskemu poskusu, da bi poslal čete na vzhodni breg ali tu postavil svoje vojaške postojanke. List opozarja, da bi ta delni umik ne pomenil prve faze splošnega izraelskega umika s Sinaja, pač pa povsem ločeno rešitev. Prav to točko bi želel Tel Aviv še posebno poudariti na ta način, da bd o vprašanju odprtja kanala ne razpravljali v okviru Jarringove-ga posredovanja, pač pa preko ZDA. V svojih včerajšnjih izvajanjih po televiziji je Moše Dajan izrazil tudi svojo zaskrbljenost zaradi sovjetske prisotnosti v Egiptu ter opozoril, da SZ si v tem trenutku prizadeva, da bi okrepila egiptovsko vojsko predvsem v njenih najšibkejših točkah. V tej zvezi je včerajšnji «New York Times® pisal, sklicujoč se na washdngtonske «uradne vire®, da .je SZ dobavila Egiptu majhno število lovskih letal najbolj modernega tipa, ki naj bi prekašali vsakršno drugo obstoječe lovsko le talo, vštevši «phantome», ki jih ZDA dobavljajo Izraelu. Last pravi, da gre za letala tipa »mig 23», ter dodaja, da .je malo verjetno, da bi tovrstna letala lahko upravljala e-giptovski piloti. Zaradi tega naj bi bili v krogih Bele hiše zaskrbljeni, ker bi dobava teh letal dala misliti, da se SZ pripravlja, da prevzame nase vedno večje breme v obrambi ZAR. «New York Times® pa po drugi strani komentira, da tudi ta letala ne bi bistveno spremenila obrambnega značaja egiptovskega letalstva. V ozadju te intenzivne diplomatske dejavnosti pa .je vedno prisotna temna senca incidentov, ki bd lahko privedli do ponovne zaostritve krize. Do takega incidenta je prišlo v soboto, ko sta dve egiptovski bombni letali tipa «suhoj 7» leteli nad vzhodnim bregom Sueškega prekopa. Kot so danes sporočili opazovalci OZN, so izraelske sile odprle ogenj proti letaloma. To je drugi incident, odkar se je uradno končalo premirje med ZAR in Izraelom na področju Sueškega prekopa. _____________________ TRST, torek, 13. aprila 1971 Pakistanska armada nadaljuje ofenzivo proti Bengalcem na mejnih področjih Vesti o sestavi začasne vlade in o pozivih za njeno priznanje - Ostro stališče Kitajske in protesti Indije - Kosigin sprejel pakistanskega in indijskega veleposlanika Pakistanski begunci množično zapuščajo ozemlje Vzhodne Bengalije in se skušajo zateči na indijsko področje ............................mn....""""""................................................umu.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.mn....................................................................... IF TRATFF DAriTNIfF 7A VI Ana IM ninmirMrr _ LE KRATKE POČITNICE ZA VLADO IN PARLAMENT Danes obravnava komisija senata zakon o maturah in izpitih V četrtek se sestanejo vlada ter centralna komiteja KPI in PS1UP Zaključen kongres federacije italijanskih anarhistov RIM, 12. — Letošnje velikonočne počitnice bodo za vlado in za parlament kratkotrajne, saj bo že jutri pričel z delom senat, ko se bo sestala komisija za šolstvo, ki mora obravnavati zakonski predlog, ki ga je na hitrem zasedanju že odobrila poslanska zbornica in ki se nanaša na mature ter izpite na srednjih šolah, medtem ko so zavrnili premostitveni zakon Misasi. Senat bo pričel obravnavati 14. aprila zakon o reformi univerz, takoj zatem pa državni proračun. Poslanska zbornica pa se bo sestala 23. aprila. Vlada se bo sestala že 15. aprila, kot so to napovedali na zadnji seji ministrskega sveta, ki .je bila pred velikonočnimi počitnicami. Na se ga udeležujejo državni poglavarji ZAR, Libije, dnevnem redu bodo ukrepi v korist filmske industrije in po vsej verjetnosti bodo odobrili tudi zakonski predlog glede gradnje mostu preko Mesimske ožine, kolikor bo ijm l-vj sncje vsedržavni svet, Ki bo sode- mimster za javna^ dela ta osnutek foval s to komisijo in v katerem Na zaključnem zasedanju so i-menovali tudi novo komisijo za -»pismene zveze®, kar so poverili skupini anarhistov v Firencah in kasneje vsedržavni svet, ki bo sode- do četrtka dokončno izdelal. V četrtek se bo ponovno sestal Centralni komite PSIUP, katerega so izvolili na strankinem kongresu pred dvema tednoma v Bologni. Centralni komite se je sestal takoj po kongresu in je potrdil na svo jih dosedanjih mestih tajnika stranke Vecchietttja ter njegovega namestnika Valorija. Izvodili so tudi izvršni odbor, zapletlo pa se je glede_ sestave in glede pristojnosti političnega urada, v katerem naj bi bili predstavniki vseh struj stranke. Sedaj bo to vprašanje ponovno na dnevnem redu. Jutri ob 16. uri se sestane vodstvo KPI, naslednjega dne pa se bo sestal centralni komite, na katerem bo poročal Galuzzi o bližnjih upravnih in deželnih volitvah. Ferdinan-do Di Giulio bo poročal o delu mladinskih federacij po zadnjem kongresu. Končno bo namestnik tajnika Berlinguer po vsej verjetnosti obvestil člane centralnega komiteja o zaključkih zadnjega kongresa komunistične partije Sovjetske zveze. Tajnik PRI Ugo La Malfa je danes odgovoril sindikalnim konfederacijam, ki so zaprosile vse demokratične stranke za razgovor, na katerem naj se prouči gospodarski položaj in reforme. La Malfa pravi, da je PRI na razpolago za zahtevani sestanek, na katerem bodo prisostvovali tudi parlamentarni predstavniki republikanske stranke. Danes se je zaključil kongres federacije italijanskih anarhistov, ki se je pričel v soboto v Carrari. Sklenili so, da bodo opustili birokratske strukture ter da gre za stalno svobodno in demokratično skupščino, ki naj deluje s pomočjo desetih komisij, v katerih bodo člani, ki jih je imenoval kongres. Gre za novo originalno obliko vodstva italijanskih anarhistov in se ustvarja »združitveni pakt® v zamenjavo za «pakt zavezništva iz leta 1920». Vse kaže, da so v tej zvezi zmagali mlajši anarhisti, ki imajo 20 do 25 let in ki so bili na kongresu v veliki večini. bo petnajst članov raznih skupin, ki so združene v federaciji. Glede mednarodnega kongresa anarhistov, ki bi se moral začeti še letos v Parizu, pa so med kongresom v Carrari ugotovili, da so v Franciji anarhisti izven zakona ter da bi za radi tega kaj takega bilo nemogoče. Zaradi tega menijo, da bo lahko prišlo do mednarodnega kongresa anarhistov v Carrari, kot je to bilo že 1968. leta. ZDRAVSTVENO STANJE ROLOV1ČA SE SLABŠA Razširili so preiskavo proti teroristom Na Švedskem napovedujejo aretacije voditeljev ustaške teroristične organizacije STOCKHOLM, 13. — Ponoči so zabeležili določeno nadaljnje poslabšanje stanja težko ranjenega veleposlanika Vladimdra Roloviča. Kriza se zaostruje in se osredotoča okrog srca. Danes popoldne se je ponovno zbrala zdravniška konzulta, ki je dala nekatere toonejše informacije o zdravstvenem stanju jugoslovanskega veleposlanika. Predsednik švedske vlade Olof Palme je danes sprejel na njegovo zahtevo pomočnika tajnika za zunanje zadeve SFRJ Pešiča. Pešič je ponovno o-brazložil stališče Jugoslavije v zvezi s terorističnim napadom na jugoslovanskega _ veleposlanika, ki izhaja iz stališča zveznega izvršnega sveta, iz protesta sekretariata za zunanje zadeve in iz note jugoslo- ................................ VISOKA POLITIKA PREKO NAMIZNEGA TENISA Pingpongarji ZDA uradno na Kitajskem Prvič po 22 letih so povabili tudi ameriške časnikar/e - Veleposlanik Formoze pri Nixonu Slltian;'' ^ danes začenja »mali arabski vrh», m »o uuut»ujcjv ^ preK ? in Sirije ter palestinski voditelji Jaser Arafat. Na sliki Iz arhiva, ki je bila posneta na tovrstnem srečanju, vidimo (z leve proti desni) Arafata, El Nimeirija, El Sadata in El Gedafija ....HUlilliiniinil.n............................................... .... MED OBISKOM NA KOSOVEM Tito o enakopravnosti narodov Jugoslavije trihuk 13- — Predsednik re- Josilp Braz Tito je z ženo °btsk danes Pričeli večdnevni vo avtonomne republike Koso-viaiit,, J® danes zjutraj «plavi Postair'rlpel-iial v svečano okrašeno Pred-,v, Y Kosovski Mitroviči, so te med "n3 Tita tudl tokrat, kot 'ha v t . TOma Prejšnjima o-blsko-hube^;^ Pokrajini, zelo toplo in ogledal V° PO^irnrili. Najprej st je Trejpfu h-iesto nato pa kombinat stavracH- T 86 J10 v delavski re-J prisrčno srečat z rudaril. TUto je stavnih me Predaval bo tov. Rudi Hbnn, ki nam bo prikazal lepote ln zanimivosti francoskega velemesta ob spremljavi barvnih diapozitivov. Vstop prost I Vljudno vabljeni I SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 1. predavanje sezone 1971/72. Na sporedu Izredno predavanje prof. MARIJANA KRISLJA urednika oddaje «Odmevl lz gora« na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi; DNEVI MOJIH GORA Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6x6, z glasbeno spremljavo umetniško besedo ta intervjuji. Predavanje bo v PETEK, 23 aprila v mali dvorani KULTURNEGA DOMA ob 20.30. Prosimo točnost 1 Včeraj-danes Danes, torek, 13. aprila IDA Sonce vzide ob 5.24 ta zatone ob 18.47. Dolžina dneva 13.23. Luina vzide ob 22.06 ta zatone ob 6.02. Jutri, sreda, 14. aprila VALERIJA Včeraj vreme; najvišja dnevna temperatura 20,00, najnižja 12,7, ob 19. uri 16,5 stopinje, zračni tlak 1014,6 narašča, vlaga 32 odstotna, veter 15 km na uro vzhodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. V Slovenskem klubu bo predaval danes, 13. aprila ob 20.30 diplomirana filozof Iztok Hohn iz Nove Gorice o ŠPANIJI V GLASBI, BESEDI IN SLIKI Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni. Prosimo točnost. GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo, 18. aprila 1971 ob 17. url v veliki dvorani Kulturnega doma koncert orkestra Glasbene matice s popularnim sporedom vokalno - instrumentalnih skladb Solisti: ILEANA BRATU2-KACJAN, sopran IVAN SANCIN, bas ACI BERTONCELJ, klavir Dirigent: OSKAR KJUDER Spored: Addinsell: Varšavski koncert, Suita na temo Straussovih valčkov ter vrsta drugih popularnih skladb za orkester in arije iz znanih oper. Razstave V galeriji «Loža» v Kopru je do 15. aprila razstava del Černigojeve šole. V občinski umetnostni galeriji, v palači Costanzl, je razstava slik z gorsko tematiko. Razstava Je odprta od 10. do 13. ure ta od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. V TRŽAŠKI KNJIGARNI v Ul sv. Frančiška 20 razstavlja od 3. do 30. aprila najnovejše grafike Edvard Žerjal. V galeriji Tergeste v Ul. Battl. stl 23 razstavlja do 19. aprila Vilma Predonzanl svoj e naj novejše slike. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 ta od 17 do 19.30. Ob praznikih od 11. do 13. ure. V sredah popoldne zaprto. V umetnostni galeriji Torbandena Je na ogled razstava del Carla Hol-lescha. Razstava, ki bo do 23. t.m. bo odprta ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ta od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V Nemškem kulturnem klubu Koronejska ulica, bodo prihodnji petek, 16 t.m ob 18. url odprli v prisotnosti umetnika razstavo del slikarja Josepa Klena. P. d. «Valentin Vodnika iz Doli ne priredi 18. aprila enodnevni izlet na Koroško. Informacije ln vpis na sedežu društva v četrtek od 20 do 20.30. * * * P.d «Ivan Grbec* v Skednju priredi v nedeljo, 25. t.m celodnevni izlet v Poreč. Vpisovanje za izlet in informacije vsak dan v društvenih prostorih od 18. do 20. ure PD «PRIMOREC» IZ TREBČ PD »VESNA* IZ KRIŽA vabiita na koncert trija »Veseli rudarji« in mešanega pevskega zbora ter okteta iz Trbovelj «D.p.d. Svoboda ii.» Na sporedu so dela domačih in tujih avtorjev. Zbor in oktet vodi Stane Ponikvar. Gostje iz Trbovelj bodo nastopali v soboto, 17. t.m. ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah, v nedeljo, 18. t.m. ob 17. url pa v kriškem Ljudskem domu. Vljudno vabljeni! SPDT organizira v nedeljo, 18. a-prila avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki tekmovanj za tržaško prvenstvo (Trofeja Tomma-sinl). Mesta za tekmovalce rezervirana Vpisovanje v Ul. Geppa do srede, 14. aprila. Cena 1.500 lir; za tekmovalce 1.000 lir. SPDT organizira v soboto, 1. ma Ja ta v nedeljo, 2. maja, turistično-smučarski izlet na MARMOLADO. Cena 10.600 za odrasle, 9.000 lir za mladince pod 15. letom vključuje: v soboto — kosilo, večerjo ln nočnino v hotelu ob jezeru ALLEGHE, prevoz z žičnico (s povratno vožnjo) do Punta Rocca (3.320 m), v nedeljo zajtrk, kosilo v koči na Marmoladil ter prevoz z avtobusom. Možnost krasne smuke na ledeniku tudil za začetnike. Ker Je Ste-vilo mest omejeno, Je vpisovanje do 20. aprila (torek) v Ul. Geppa 9. Ob vpisu poravnati polovico zneska Gledališča VERDI Jutri zvečer ob 21. url bo v gledališču Verdi drugi simfonični koncert sezone »Pomlad 1971». Orkester gledališča Verdi bo dirigirali francoski dirigent Paul Parajo, kot solista pa bosta nastopite violinsko-planistični duo Angelo Stefane ta Margaret Barton. Spored obsega Brahmsovo Tretjo simfonijo, Virgilia Mor barija Kon-oert a diue za violino in klavir * spremljavo orkestra (v prvi tržaški izvedbi), Gabriela Faureja «Pavft-ne» (prav tako novo za Trst) in za zaključek Paula Dukasa «L’appren-ti soraier«. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Po današnjem odmoru bo igral-ska skupina Teatra Stabile iz Catanie jutri zvečer ponovno nastopila z dramo Giuseppa Fave «Nasilje*. Nazionale 16.00 «Un muochio dl b*" stardi«. Bemie Hamilton, WllliaoH Smith, Adam Roarke. Barvni filtri. Prepovedano mladini pod 14. le tom. Fenice 15.30 »Rio Lobo«, John VJ&T ne Technlcolor. Eden 15.30 «Dumbo», »Penna blaO-ca« »La baiena Ugoladoro«. Walt Disney. Techmcolor. Grattacielo 16.00 «Monre d’amore», Anine Uirardoi 1’ecnmcolor Excelsior 15.30 »Per grazia ricevU-ta«. Nino Manfredi, Lionei Stal)-der, Delia Boccardo. Eastman-color. Kitz 15.30 «Stanza 17-17, palaz delle tasse, uflicio im poste« Tognazzi, Gastone Moschln, Vok Uppe Leroy, Franco Fabrlzi. Tecn-nicolor, Alaha rila 16.30 »Ma che mušic® maesbro«. Gianni Nazzaro, stina Belli, Franeta e Ingrasste Technlcolor. Fiiodrammatico zaprto. Aurora 15.00 «Lo ctaamavano Tri' ni to«, Terence Hill. rectaucolof-Impero 16.30 »Operazlone Crep®® Suzette«, Julie Andrews, Roc® Hudson. Technlcolor. Cristallo 16.40 - zadnja ob 21.00 «1^ figlia di Ryan». Robert Mitchunt S. Miles. Techniooior. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Io nan rompo... spe® zo» Enrico Montesano, Alighieri Noschese Technlcolor Moderno 16.30 «11 trapianto«. Ce/A Gluffrč, Graziella Granata, Renato Rascel. Technlcolor. Vittorio Veneto 16.30 »Brancaleod* alle crociate« Vittorio Gassm*1'1 Stefataa Sandrelli TechnicoK>f Ideale 16.00 »La ballata della cit1* senza nome«. C Easttvood, Je*11 Seberg Technlcolor Astra 16.30 «11 prezzo del poter*’ Gluliano Gemma, Van Johnso*-Maria Ouadira. Technlcolor. Abbazia 16.00: »I magnlficl 7». ^ Brynner, E. Walilach, S. McCJulrf1, Technicolor. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Iva^ Sancina (kovača) daruje Marij« Trt bec 10.000 lir za prosvetno društV* Ivan Grbec v Skednju. V počastitev spomina pok. Ul* Margona daruje družina dr. Tofl^ ča 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. priJJ telja Uga Margona darujejo za F Jaško matico: N.N. 2.000 lir Majf Morelj 5.000 lir, Jakob Renko 1.

bran«, amerlško-italljanskl barvni film — ob 18. in 20. RENČE: Danes zaprto. DESKLE: »Hladnokrvni kaznjeneo«, ameriški barvnd film — ob 19.30. PRVACINA: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: «Mash», ameriški barvni film — ob 19.30. VAZNE IZJAVE PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA-ŽARKA O akcijskem programu Slovencev v Italiji V Ljubljani bo prihodnji mesec simpozij o posebni normativni zaščiti narodnih manjšin, ki ga pri-pravljata Inštitut za narodnostna vprašanja in Inštitut za mednarodno javno pravo pri pravni lakulteti V zadnji številki ljubljanskega štirinajstdnevnika «Naši razgledi» je objavljen intervju, ki ga je uredništvu dal predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race — Žarko v zvezi z reševanjem problemov zamejskih Slovencev. Ker gre za naše probleme, se nam je zdelo primemo razgovor predsednika SKGZ z uredništvom ljubljanske publikacije objaviti v celoti. VPRAŠANJE: Ena izmed zadnjih, pomembnih manifestacij na področju življenja slovenske narodne skupnosti v Italiji, na relaciji odnosov večinskega naroda v Furlaniji — Julijski krajini do manjšine, kakor posredno tudi na črti meddržavnih odnosov, je bila 13. decembra lani v Trstu; prvič se je zgodilo, da je tržaški župan izrekel Slovencem besede, češ da je Trst tudi njihovo mesto: Ali zdaj duh tiste antifašistične manifestacije kaj obseva v vsakdanjem, praktičnem življenju v mestu, v deželi sploh? ODGOVOR: Ob prazničnih dnevih se izrečejo besede, ki v vsakdanjem življenju ne dosežejo dimenzij, kakršne si človek predstavlja v trenutku, ko jih sliši. Ne bi hotel biti preveč kritičen do tržaškega župana in njegovih takratnih namenov. Ne maram tudi zmanjševati pomena prve tovrstne manifestacije, ki je prvič po vojni zbrala tolikšno število strank in organizacij, toda najbolj objektivna analiza ne bi mogla zaznati, da je bila velika decembrska protifašistična manifestacija v Trstu mejnik v odnosih do slovenske manjšine. Ta sodba velja danes po komaj treh mesecih Pri nas se pač kljub hitrejšemu ritmu življenja tako po polževo premika, ko gre za ukrepe, sprejemanja zakonov in podobno. Kljub temu ne moremo mimo izglasovanih resolucij v goriškem občinskem svetu, tržaškem in go-risivem pokrajinskem svetu in v svetu slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem. Resolucije, za katere so glasovale vse stranke, delno tudi liberalci, razen neofa-šistov, se zavzemajo za priznanje pravic Slovencev, nekatere zahtevajo od predsednika vlade Colom-ba, naj sprejme slovensko delegacijo. 0 talilnem loncu nekoč in danes Ostalo je, kot vidite, za zdaj še pri besedah. V. Vprašamo zelo grobo, na splošno, čeprav se zavedamo, da je to zelo kompleksno vprašanje: Ali v asimilacijskem talilnem Ion cu v resnici še vre? O. Stene talilnega lonca so vendar zelo debele, lonec je bil stoletja razbeljen in ni kar tako, da bi se hitro ohladil, tudi če ne bi nihče več podtikal ognja. Verjemite, te stvari so zelo jasno vidne. Ko sem bil otrok, smo se mi, ki smo bivali na podeželju, zgražali, če so otroci slovenskih staršev iz mesta Trsta ah iz neposredne tržaške okolice govorili med. seboj italijanski. Danes ni to nič novega v sleherni vasi vsega tržaškega in goriškega podeželja. Zamislite si, kaj bo čez kako desetletje, če ne bo storjeno kaj izredno korenitega in to kmalu. V. V vendarle ugodnejšem o-zračju je nujno najprej popraviti stare krivice, dohiteti zamujeno. Kakšen je akcijski manjšinski program? O. Zamislite si samo vlogo Slovencev v Trstu in Gorici pred prvo svetovno vojno. Kljub krčevitemu odporu takratnih liberalnih in nacionalističnih občinskih uprav v Trstu in tudi v Gorici in nenaklonjenosti osrednjih oblasti so Slovenci hočeš nočeš po sami logiki stvari, saj so Trst in Gorico imeli v hiši, bik pomemben de ja vnik v družbenem, političnem in gospodarskem življenju, pa tudi številčno so predstavljali močan odstotek prebivalstva. Še tako žilavo skupnost bi prizadelo 25-letno kruto preganjanje in razlaščevanje med dvema vojnama in drugih 25 let neenakopravnosti in tudi razlaščevanja in umetnega naseljevanja. Na kakšen način bodo povrnjene takratne pozicije Slovencev? Vzemimo samo bančništvo, ki bolj ali manj sintetizira gospodarsko moč. Za vse slovenske denarne zavode, ki jih je fašizem uničil, smo po londonskem sporazumu dobili Slovenci v Trstu en denarni zavod, katerega delovanje je omejeno samo na tržaško občino in so 14-ietni napori na vseh ravneh in po vseh poteh dosegli samo to, da sme od lanskega leta, kar zadeva poslovanje z inozemstvom, samo menjavati tujo valuto. Odrezan je torej od vsega zunanjetrgovinskega operiranja, ki predstavlja v Trstu, vsaj za Slovence, najmočnejšo gospodarsko panogo. Z banko v Gorici ni mnogo bolje. Druge štiri hranilnice in posojilnice imajo še bolj omejena pooblastila. Deželni statut in mi Sedanji akcijski program, ki je vsem skupinam v glavnem skupen, obsega zahtevo po uveljavljanju ustave, ki zagotavlja enakopravnost in zaščito narodnostnih skupnosti. Ta uveljavitev bi morala biti vsebovana v deželnem statutu, kot na Južnem Tirolskem. Glede na to pa, da je za spremembe statuta potreben ustavni zakon, kar bi terjalo več časa in zapletljajev, je današnja orientacija nekaterih naravnana na zaščitni manjšinski zakon z morebitno dopolnitvijo drugih zakonov. Ne odrekamo se zahtevi po spremembi deželnega statuta, ki jo bo treba uresničiti. Opozoriti moramo, da so poslanci in senatorji KPI že predložili parlamentu manjšinski zakon, pa tudi socialisti so svoječasno obljubili, da bodo storili enako. Ni treba še posebej poudariti, da morajo ti zakoni veljati za vse Slovence, brez razlike, torej za tržaško, goriško in videmsko pokrajino. Uresničenje" takega ' zakona' seveda ne pomeni popraviti stare krivice, temveč samo preprečiti, da bi še nadalje nacionalno izgubljali. Za to, da bi popravili stare krivice, je potreben širši, kompletnej-ši akcijski program, ki je šele v zarodku, ki pa je uresničljiv. V. 3. decembra lani ste poslali enotno oziroma skupno pismo Slovencev v Italiji predsedniku vlade Colombu. V zvezi s tem pismom, ki bi mu lahko dejali spomenica, je akutno najmanj dvoje. Prvič, Slovenska kulturno-gospodarska zveza si je zelo prizadevala za enoten nastop politično in idejno različno opredeljenih Slovencev; kako je mogoče doseči in dosegati optimalno skupno akcijo glede temeljnih vprašanj? O. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, ki ni izpostavljena prestižnim nujnostim — te imajo svoj izvor v glasovih na volitvah — je zato laže opravila posredniško in kohezijsko vlogo. Ta vloga je bila nekoliko lažja, ker so stališča vseh političnih grupacij, v katere so vključeni Slovenci, do osnovnih nacionalnih vprašanj skoro identična. V pomoč je prišla tudi konkretizacija jožnotiroskega paketa. Dosedanja praksa je pokazala, da je mogoče z dobro voljo, s popustljivostjo in strpnostjo doseči enotna stališča. Sedanja oblika je edino realna in, upam, tudi učinkovita. Podpisniki pisma Colombu, ki jih je 27, oziroma njihove organizacije, predstavljajo nekak plenum. Delegacija, ki je bila sporazumno izvoljena in je zmanjšana na tretjino ali nekaj več, bo morda opravljala izvršne funkcije. V. Prosimo Vas, za konkreten odgovor na vprašanje, kakšen je bil odgovor na Vaše pismo oziroma, kako je bilo sprejeto? O. Odgovora na pismo ministrskemu predsedniku Colombu nismo dobili. Tržaški prefekt Cappellini je povabil delegacijo podpisnikov, naj mu podrobno razloži zahteve, ki jih pismo vsebuje. Če smemo šteti srečanje ožje delegacije s prefektom kot potrdilo, da je pismo doseglo naslov, se je to zgodilo 20. marca. Delegacija, ki je obiskala prefekta, se je omejila zgolj na to, da mu je sporočila, češ da želijo podpisniki slišati od predsednika vlade politično obveznost, da se bodo problemi naše narodnostne skupnosti začeli globalno reševati. Ob tej priložnosti je Cappellini zagotovil, da bo Colombo delegacijo sprejel. V. Pomudimo se pri normativni zaščiti pravic narodne manjšine. Mimogrede lahko omenimo, da bo menda maja v Ljubljani simpozij o posebni normativni zaščiti narodnih manjšin (simpozij pripravljata inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in inštitut za mednarodno javno pravo pri pravni fakulteti). Kakor smo obveščeni, boste sodelovali na tem znanstvenem srečanju s strokovnim referatom. Kaj boste kot tržaški Slovenec zlasti poudarjali? O. Na simpoziju bom skušal obravnavati gospodarski del vprašanja. Toda bolj kot razmišljam, bolj nelahka se mi zdi naloga, predvsem v naših specifičnih razmerah. Zanimiva je normativna zaščita pravic južnotirolskih Nemcev v gospodarstvu, pravic, ki jih vsebuje ustavni zakon za spremembo statuta tamkajšnje dežele oziroma pokrajine. Precedens, in to zelo zanimiv je tu. Zaradi drugačnih razmer ne bo mogoče i>ovsod po njihovih stopinjah, marveč bo treba v marsičem iti po drugačni poti. Recimo: dve mesti, večje Trst in manjše Gorica, sta rasli in se razvijali podobno kot vsa mesta v veliki meri v funkciji svojega zaledja. Posebno velja to za Trst. Če odpade izolacionistični politični faktor v ekonomiji obeh mest, ki je vodil v tem primeru k avtar-hiji. je sproščeno delovanje ekonomskih zakonov in konvenience. In to ima hočeš nočeš za posledico mrzlično iskanje stikov mesta z zaledjem. Morali bi torej biti pred ponovno tesno povezavo med mestom in naposrednim zaledjem. V tem kontekstu je verjetno treba iskati afirmacijo naše manjšine in smer, kako dohiteti zamujeno. Še pred nedavnim ni bilo, kot je danes V. Nedvomno je ekonomski vidik eden bistvenih pri nacionalni eksistenci, tako v matici kakor zunaj nje, in je hkrati seveda tudi lahko bistven vidik asimilacije, denimo konkretneje: raznarodovanja. Dopolnite, prosimo, to našo misel s konkretnimi zgledi, konkretnimi manifastacijami. O. Bila bi izkrivljena podoba, če bi upoštevali samo današnje razmere. Danes je v Trstu in Gorici pomanjkanje delovne sile, Slovenci so, zaradi vedno tesnejših gospodarskih stikov s Slovenijo in celotno Jugoslavijo, iskani Ni pa bilo tako pred petimi leti in prej. In to pomeni mnogo, ker je odstotek Slovencev, ki so se zaposlili v zadnjih petih letih, sorazmerno majhen. Kar se je prej vsak dan dogajalo, je zelo preprosto. Slovenec kratko in malo ni dobil boljšega mesta in žal ga ponekod tudi danes težko dobi, samo zaradi tega, ker je Slovenec. Velika podjetja, državna, poldržavna in lokalna, so enostavno odklonila tiste, ki so prišli prosit za službo s spričevalom slovenske šole. Bilo je več primerov, da so brezposelnega slovenskega pevovodjo ali pevca zaposlili ob pogoju, da opusti slovenski pevski zbor. Koliko slovenskih otrok je šlo na italijanske šole iz golega strahu, da bodo očetje in matere zaradi «zločina» (če bi šli otroci na slovensko šolo) ostali brez službe. Mladi diplomanti tržaške univerze morajo danes v Milan in v Turin, ker ni delovnega mesta v domačih krajih. Vasi Beneške Slovenije so ostale malone brez prebivalstva, ker so morali mladi ljudje za kruhom v Švico, Francijo, Nemčijo in v severna italijanska mesta. V. Sodimo, da bi morala posebna manjšinska zaščita med drugim najprej odpraviti fašistično zakonodajo, ki še zmeraj velja. Katere vidike posebne zaščite bi poleg tega še poudarili? O. Uveljaviti bi bilo treba pravico ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v vseh skupščinah, uradih in na sodiščih, zagotovljeno bi moralo biti: prisotnost primernega števila Slovencev v vseh uradih in komisijah in priznanje dodatnega točkovanja tistim nameščencem, ki obvladajo slovenski jezik, pisava krajevnih Predstavitev nove knjige in začetek nove razstave Na gornji sliki uradna predstavitev knjige M. Škrapa v prostorih sve-toivanskega PD «S. Škamperle«. — Na spodnji sliki začetek razstave v umetnostni galeriji «Kraške hiše« v Rcpnu. (Nadaljevanje na 6. strani) llllllll■llll■MIIIII|||||||||||||||||||||||||||J|||||||l||l|||||||„|„|||I|m|||,|U|||||||||||||||||||||||||||||||||||1n||||||||||||| ZANIMIV VZGOJNI POSKUS V RIMU Defektni in normalni obiskujejo isti vrtec Strokovnjaki menijo, da je mogoče doseči dobre rezultate Otroški vrtec, ki je do lanskega leta v Rimu deloval kot posebna šola, se je spremenil na pobudo 30-letnega psihologa Mas-sima Ammanitija in 28-letne strokovnjakinje za otroško psihiatrijo Alessandre Ginzburg v eksperimentalni otroški vrtec. V prostorih, kjer so do pred nedavnim preživljali svoje dneve samo defektni otroci, v glavnem duševno prizadeti, od mongoloidov do duševno motenih, so odslej tudi normalni otroci, ki bi po starih pravilih spadali v normalne vrtce. Do lanskega oktobra je bil torej ta vrtec edini posebni vrtec v Rimu. Glede na stopnjo sposobnosti so bili defektni otroci razdeljeni po razredih in skupine so bile seveda ločene. Na tak način pa se je ponavljala napaka, ki je privedla do tega, da se je stanje defektnih otrok slabšalo. Letos so začeli vrtec upravljati na novo, po sledeh poskusov iz Francije in Belgije. Normalnih otrok ni bilo težko najti. Objavili so razglas, da je nekje v Rimu vrtec, ki ima na razpolago dovolj prostora in deluje od osmih dopoldne do petih popoldne. Seveda so potem staršem povedali, da bodo njihovi o-troci skupaj da Je Iskanje izdajalcev tako težka naloga, kot j^^kanje šivanke v vreči žita. Potem gre že za vprašanje ^»ke v boju, ki nam ga je v tej situaciji in proti naši volji s°VTa^rL^- Imamo dve možnosti, ki nam obetata uspeh; ^JPTej ustvarimo pogoje, da onemogočimo Nemcem, da bi — iznanada napadali naše počivajoče enote, v ospredje pa potisnemo tiste oblike boja, ki so Nemcem najmanj všeč. To se pravi: puščajmo jim kri na komunikacijskih žilah, kjer se najslabše počutijo. Z nočnimi napadi na postojanke pa jih držimo v nenehni napetosti. In še nekaj bi dodal: zmotno bi bilo pričakovati samo uspehe. Vojna je stanje, kjer moramo računati tudi na izgube. Menjati moramo način boja. Glavno je, da vemo za cilj. Kako ga bomo izpolnili, pa je zelo odvisno od nas, ki nam je partija poverila vodstvo divizije.« Major Hrast je s pozornostjo študenta pred izpitom sledil Duletovemu govorjenju, puhal oblake dima pod zakajeni strop ln si mislil: «Nevamo In blizu strelja ta fant s kanoni leninske taktike in strategije.« Vse izkušnje šolanega igralca mu niso pomagale, da bi ostal ravnodušen. Neugodje se Je stopnjevalo do tesnobnosti, ker je nehote dobil občutek, da je Duletovo govorjenje odkrit napad nanj. Ker se je že dalj časa čutil neposredno ogrožen, je moral odvrnita kopje, ki mu ga je pritisnil na prsi. To je moral napravita tudi zato, ker so vsi navzoči prikimavali njegovim mislim, kar je pomenilo, da so si v stališčih enotni. Sprva je tudi sam nameraval potrditi Duletovo izvajanje, ker pa je bila njegova analiza usmerjena proti njegovim Interesom, se je sklenil spustiti v razpravo, da bi obrnil pozornost drugam. Takoj ko je Dule končal, se je oglasil Hrast. Njegove močne ličnice so se napele, pogladil sl je že nekoliko osivele lase in pomaknil beležnico naprej, da bi ustvaril videz, kot da Je ves čas beležil zaradi razprave. Mimo se Je zazrl Duletu in potem še Lazarju v oči in spregovoril z odobravajačim nasmeškom. Med govorjenjem je lovil z očmi še druge in v njihovih obrazih iskal odgovora na svoje besede. Uvodoma je polaskal Duletu, ki je napeto spremljal njegovo govorjenje, potem pa je prešel v napad: «Kar smo slišali, je resnično. To nas obvezuje z odgovornostjo, da moramo takoj ukrepati. Na osnovi podatkov iz enot in lastnega poznavanja položaja pa se ml zdi analiza Iz vojaškega stališča nekoliko enostranska ln težko sprejemljiva. Naši ljudje posvečajo v izgovorih za poraze pcreveliko pozornost izdajalcem, saboterjem to podobnim ljudem. Izdaja Je postala opravičilo za skrivanje vojaške nesposobnosti, primitivizma in neizpolnjevanja dolžnosti. Kar poglejmo primere po vrsti!« Obrnil je list v beležnici, kot bi iskal, kje Je bil napisal pripombe, se zmagoslavno nasmehnil in zamahnil z roko: «Končno ni potrebno, da bi se spuščali v vsak primer posebej. Moje osebno mnenje je: krivdo za žrtve to poraze iščimo v nepazljivosti to opuščanju vojaškega zavarovanja. Oprostite, zame, kot poklicnega vojaka, je poveljstvo bataljona, ki postavi enega ali dva stražarja v oddaljenosti za lučaj kamna od kontomana — slaboumno. Jasno je, da štirje člani štaba ne morejo biti vsi saboterji. Vojska, ki to vidi, pa mimo spl, je čreda ovac in ne vojakov. Saj se ne vojskujemo več s puščicami in meči, da bi lahko spuščali sovražnika v neposredno bližino. Nemcem to belogardistom pa ne moremo predpisati, naj nas napadejo vedno le podnevi in naj pridejo po najbolj vidni to široki cesti, če mi napadamo predvsem ponoči in izkoriščamo vse možnosti ozemlja. Ne mislite, da podcenjujem starega partizana. Ta ve, kaj je boj. Toda po kapitulaciji Italije so pridrle k nam črede novincev, ki računajo, da bo vojne v treh mesecih konec. Tem je treba vliti strahu v kosti, spoštovanja, discipline. Ti nam kvarijo stare, dobre borce.« Hrast si je prižgal cigareto in se škodoželjno nasmehnil ter Ironično krivil ustnice: «Kaj mislite pomaga stražarju, ki zna Marxov kapital na pamet in pozna vse sklepe naših vodstev, če zaspi na straži? Prav enostavno Je zaklan in zadavljen. Ali mitraljezec, ki pusti, da se mu zapraši ali zamrzne mitraljez? Ali puškar, Id strelja z merilom na daljavo sto metrov na cilje, ki so tristo metrov daleč. Vse to grmi, toda ne učinkuje. Nekateri, naši ljudje, tudi v vodstvu, ld so jih polna usta revoluoije, ne poznajo a in b v vojni znanosti. Za neuspehe pa krivijo izdajalce. Menda je Lenin dejal, da zadene zrno znanja bolj kot jekleno. Zato je smešno! Kako bomo presojali bataljonski štab, ki komaj dve uri hoda od Rdssenerjevega štaba mimo spl, zava- »n ec-2 en° straž0? Podcenjujemo sovražnika. Ne poznamo ' bb“^eneral ^ za svoje mimo spanje žrtvoval ves bata-& “ 10 triinsedemdeset mož, kolikor jih je padlo na Pokljuki. Njemu gre za to, da nas nauči spoštovati, da ga ne bomo vznemirjali v njegovih štabnih poslih in potrebi po spanju in ga ne motili z nevarno prisotnostjo večjih enot Ni prave discipline. Naj spoštujejo vsaj naša navodila, če ne znajo misliti z lastno glavo! Premalo smo strogi do negativnih pojavov v naših enotah. Popolnoma se strinjam s Stalinom, ki je dejal, da kdor slabi, čeprav samo za las, železno disciplino, ta dejansko podpira sovražnika. Predlagam, da za vsak poraz ugotovimo krivdo to postrelimo bataljonski štab ali vsaj odgovornega vodjo. Potem bo kmalu bolje. Pri nas pa je tako: kdor napravi neumnost, ga zamenjajo, čez nekaj časa pa ima spet položaj in dela novo škodo. Politično prepričanje je nujno in važno. Toda v primerjavi s potrebo vojnega znanja le vzporedna naloga. Nemci so nam postavili nož na grlo, zato dobro vemo, zakaj se borimo. Toda treba je vedeti, kako se bomo borili, da bomo imeli čim manj žrtev zato v interesu vseh predlagam, da brez pomislekov to ne usmiljeno postrelimo vse, ki slabijo naše vrste. Dule, Blisk in Metod so se med njegovim govorjenjem večkrat spogledali, Lazar pa je sledil majorjevim mislim hladno to povsem miren. V majorjevi logiki je bilo zrno resnice ^ se ji ni dalo oporekati. Hrast, ki je videl, da s preseneča^ njem spremljajo njegove ugotovitve, čeprav so jih prav tako poznali kot on, se Je spomnil, da je še nekaj, kar bi govorilo v njegov prid, zato je dodal: «Pravljo, da streljajo komandnemu kadri v hrbet Ne pustimo ustvariti lažne psihoze. Zakaj padajo naši komandanti resnično hrabri ljudje? Zato, ker so povsod prvi in najbolj' izpostavljeni uničevanju. Vojna stroka ni delo na tekočem traku, kjer se priučiš v osmih dneh. In še nekaj o primitivni hrabrosti. Mnogo naših Je, ld se izpostavljajo brez potrebe Jemljejo mitraljeze borcem in sami streljajo. Celo stoje ko vsak kaplar ve, da se nič ne zadene. (Nadaljevanje sledi) Podružnica Uprava GORICA TRST Ul. Monteeehl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 . , Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltž Italiana*. Stran 6 13. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT • Trst ODPOR ŠPANCEV PROTI FRANCOVEMU REŽIMU Demonstracija Baskov v središču mesta Bilbao Spopad med policijo in oporečniki na mostu Bourg Madame • Obsodba devetih komunistov v Madridu BILBAO, 12. — Včeraj so baskovske orgainiaaclje, ki so v opoziciji, organizirale mandlestactjo v sreau-Sču mesta, da bi proslavile «dan svobodne baskovske domovine«. Kljub mogočnemu posegu policijskih oblasti, ki so naredile vse, kar je bito le mogoče, da bi preprečile manifestacijo, se je v središču mesta zbralo preko tisoč oseb. Skupine policistov so stale na vseh križiščih in onemogočale ljudem, da bi se pridružili sprevodu, ki se Je počasi odvijal po mestnih ulicah. Skupine Je sestavljalo po dvajset do zob oboroženih policistov. Ko je sprevod kljub vsemu postal preštevilen so posegli še drugi odredi policije, ki so s silo razgnali udeležence manifestacije. PERPIGNANO — BOURG MADAME, 12. — Do svojevrstne mar nifestacije je prišlo včeraj zgodaj popoldne na franoosko-španskem obmejnem prehodu Bourg Madame. Prav na meji se Je zbralo kakih sto oporečnikov, ki so prekinili avtomobilski promet in zahtevali od španskih oblasti, naj Jim dovolijo vstop v državo. Manifestirali so zaradi Joseja Luisa Buen. ze, ki so ga zaprli v ječo, ker ni hotel opraviti rednega vojaškega roka. Nameravali so priti v sprevodu do mesta Valencia, kjer je zaprt Jose Buenza. Dejansko se je manifestacija o-porečnikov začela že 21. februarja, ko se je skupina odpravila iz raznih švicarskih krajev in šla peš preko Francije do španske meje. V skupini Je bilo poleg sedmih fipanoev, nekaj Francozov, Američanov, Belgijcev, Nizozemcev, Angležev in Nemcev. Španske oblasti so najprej ustavile skupino na meji in ji niso dovolile vstopa, niso pa naredile drugega. Po nekaj urah so končno dovolile vstop v državo Spancem, ki so se predali španskim orožnikom. Nemudoma so Jih prepeljali v Madrid, kjer so na razpolago »splošnemu direktorju državne varnosti«. Ostali manlfestanti so medtem zasedli most Bourg Madame, seveda na Španski strani. Ko so španske oblasti ugotovile, da se manlfestanti ne nameravajo umakniti, so oporečnike napadle policijske’ enote, ki so bile že nekaj ur v bližini. Med ostrim spopadom je bilo ranjenih preko deset manife-stanitov. Vsi so se spet zatekli na francosko stran in seveda odnesli 6 seboj ranjence. vabljencev. Točno pred 10 leti je z vesoljsko ladjo »Vostok 1» poletel v vesolje Jurij Gagarin, ki mu je nemila u-soda namenila pozneje, da se je u-bil pri čisto navadni letalski nesreči. Sovjetski vesoljski dejavniki, a za njimi politični odgovorni krogi, so pripisali temu dogodku zelo veliko pomembnost. Morda ne gre pri tem za okoliščino, da je prvi nastopil pot okoli Zemlje neki sovjetski državljan, kolikor za bodoče načrte, ki jih bodo izvajali sovjetski strokovnjaki na eni strani in Amerikanci, oziroma pripadniki drugih držav na drugi strani. Sovjetski znanstveniki se zavedajo, da je vesoljska znanost šele v povojih ter zato pravilno poudarjajo potrebo po sodelovanju med državami, ki so na čelu tega napredka. Sovjeti poudarjajo velike zasluge Amerikancev, ki se jim je posrečilo, da so opravili že tri posrečene odprave na Luno. Vendar pa pribijajo z rastočo upornostjo, da bo v prihodnjih izvenzemeljskih raziskavah levji delež pripadel avtomatičnim sondam tipa «Lunahod». Sovjetski strokovnjaki so že zamislili sondo, ki bi bila zmožna, da preišče nevidni del Lune, se vrne k lunarnemu vozilu ter spotoma pobere večje količine Luninega materiala. Vse to delo naj bi sonda opravila po že vnaprej določenem programu brez direktnega posega človeka z Zemlje. Bodočnost vesoljskih raziskav je po mnenju sovjetskih strokovnjakov v raziskovanju brez človeških posadk. Ne izključujejo pa tudi poletov s človeškimi posadkami posebno v neposrednem območju Zemlje. Sem spada seveda tudi gradnja velikih stalnih krožnih postaj. Na današnji svečanosti v Moskvi sta govorila med drugimi predsednik sovjetske akademije znanosti Mstislav Keldiš in kozmonavt A. Nikolajev. Prisotni so bili tudi vsi sovjetski kozmonavti (19 po številu) razen tistih seveda, ki so umrli v tem razdobju: Gagarin pri letalski nesreči, Beljajev zaradi hude bolezni in Komarov pri pristajanju z ladjo «Sojuz 1». Upor v torinskem zaporu NI znano kako bodo španske oblasti ravnaje s sedmim) Spanci, ki so se predali orožnikom. Izvedelo se je, da je v Skupini sedmih tudi 44-letni pisatelj Gonzalo Arias, ki je sin nekega sodnika španskega vrhovnega sodišča in ki so ga pred časom že dvakrat aretirali zaradi manifestacij, katerih se je udeležil v Madridu. • * • MADRID, 12. — Madridsko sodišče za javni red (osrednje špansko politično sodišče) je obsodilo devet oseb, ki so jih sumili, da so člani KP Španije, na od sedem do devet mesecev zapora. Vseh devet oseb je bito iz Malage in so baje delale komunistično propagando ob začetku lanskega leta. Desetega obtoženca so oprostili zaradi »pomanjkanja dokazov«. Drugega domnevnega pripadnika KP Španije Emllia Diaza Mirando so v odsotnosti obsodili na eno leto zapora, ker Je v Las Palmasu razdeljeval letake za popolno amnestijo španskih političnih jetnikov. Ob 10. obletnici Gagarinovega poleta MOSKVA, 12. — Ob 10. obletnici poleta prvega človeka v vesolje je bila danes v veliki kongresni dvorani, kjer je pred dnevi zasedal 24. kongres sovjetske komunistične partije, velika svečanost, ki so se je udeležili najvišji sovjetski voditelji, Brežnjev, Kosigin in Pod gomi v prisotnosti kakih 6000 po- TURTN, 12. — Do precejšnjega upora, ki zaskrblja policijske oblasti je prišlo danes v turinskem zaporu »Carceri nuove«. Uporniki so najprej skušali uiti iz ječe, ko iim to ni uspelo, so skušali splezati na streho. Medtem je policija ” zelo velikem številu že oblegla celotno poslopje in ga pod večer tudi osvetlila z reflektorji. Uporniki so se končno zabarikadirali v nekatere oddelke. Policiji še ni uspelo, da bi podrla barikade in prišla do njih. O akcijskem programu Slovencev v Italiji (Nadaljevanje s 4. strani) Prijetno nasprotje na Trgu sv. Petra v Rimu ob velikonočnih praznikih: sveto in posvetno imen v slovenščini povsod, kjer bivajo Slovenci, izpopolnitev šolskega omrežja in učinkovita šolska samouprava, uskladitev vloge tržaške univerze s prisotnostjo Slovencev, zagotovitev vzgoje v šoli v nacionalnem duhu, stoodstotno vzdrževanje slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanov, možnost razveljavljanja norm, ki bi nasprotovale življenjskim interesom manjšine, vpliv Slovencev na gospodarsko programiranje in zagotovitev dejanske enakopravnosti v gospodarstvu, ukrepi v korist slovenskega gospodarstva (popravilo škode, ki jo je povzročilo fašistično nasilje), zagotovitev slovenskega zastopstva v najvišjih izvoljenih organih, olajšave za tiste, ki bi si hoteli pridobiti prvotni slovenski priimek ali osebno ime, zaščita am-bientalnih in krajevnih značilnosti območij, ki so pretežno slovenska. V. Beneški Slovenci so zdaj, v zadnjem času, de faeto pravzaprav priznani, niso pa priznani de jure. Menimo, da bi morala posebna zaščita najprej izenačiti vse Slovence iz posameznih regij v Ita- •iiiaii>fiiaiiiiiiiiiiiiiiaivviaiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiai>iaiiif«««vvTaifiiiiiaiiiiiiiiiiai>iiMiiiiiuiiiiiiiiaiiiiiiiitiau«iiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiaiiiifiiiiiiiiniaiiitiiiiiiiiii>iiiiiiiiiaiiiaifiiiii>iiiii>i>iii>iia>i>>>B MOČAN PORAST TURIZMA V DNEH VELIKONOČNIH PRAZNIKOV Domači in tuji turisti so preplaviti morske obale v deželah južnega sonca Naval na južno Italijo, Dalmacijo in Grčijo po cestah in s trajekti - «Veiika noč» za rudarje v Sulcisu šele po sprejetju njihovih zahtev - Verske svečanosti v Vatikanu RIM, 12. — Velikonočni prazniki so zabeležili letos nov rekord miroljubnega preseljevanja ljudi in celo narodov v okviru Italije in sploh srednje Evrope. Iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in celo An glije ter Danske so čez mejne prehode pri Brennerju in pri drugih prehodih privrele trume avtomobilistov ter se napotile proti deželam južnega sonca. Ne gre pri tem samo za turizem, ki bi zajel izključno italijanski polotok, saj so mnogi tuji turisti prevozili z avtomobili več kot polovico italijanskega polotoka ter se končno ustavili v pristaniščih v Puglii, kjer so zasedli trajekte, da bi se odpeljali v Dalmacijo ali v Grčijo. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na mejnih blokih med Avstrijo in Jugoslavijo, kjer so v teh dneh zabeležili tudi do 70.000 prehodov na dan. Dolge vrste avtomobilov so se nizale na mejnem prehodu na Ljubelju in nič boljše ni bilo stanje na drugih mejnih prehodih. Izredno veliki dotok velikonočnih turistov je treba pripisati deloma jugoslovanskim delavcem, ki so pri- ••iimiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiimimfifiiiMMmmiiimiiiiiHMHiiMMHmiHmumHmmHHmmHi VRSTA SNEŽNIH PLAZOV V DOLINI AOSTA Štirje Švicarji so umrli pod vrhom Petit Plateauja Od skupine smučarjev se je rešil samo 26-letni mladenič, ki je hodil prvi AOSTA, 12. — Vrsta snežnih plazov, ki se je sprožila z bližnjih pobočij, je prekinila nekaj poti in cest v dolini Aosta. Tako so bile za nekaj ur neprevozne ceste pri krajih Rheme, Valgrisanche in Val-savaranche. Skupine uslužbencev cestnega podjetja so z buldožerji skušale čim prej spraviti sneg s cestišča, popoldne je bila še vedno neprevozna samo cesta Valsavaran-che, kjer je baje ogromen plaz podrl tudi avtomobil s potniki — ta vest vsekakor ni potrjena. Jasno je, da je bilo na poti precej zmešnjave, zaradi vrste avtomobilov, ki niso mogli nadaljevati poti in ki se tudi niso mogli umakniti. Snežni plazovi pa so terjali tudi nekaj smrtnih žrtev. Štirje švicar- ski smučarji so izgubili življenje pod vrhom Petit Plateauja. Skupina sestavljena iz petih smučarjev se je odpravila še v soboto iz Chamonixa. V skupini so bili 26-letni Romolo Motoris in Giovanni Ferrittis ter 30-letni Roberto Men-ghini iz Lugana, 27-letni Gabriele Petazzi iz Bellinzone in 28-letni Daniele Vennetta iz Cademagna. Z vlečnico so se smučarji podali do vrha Ayguille du Midi ter nadaljevali pot na smučkah do koče Grandes Mulets. Včeraj so se povzpeli do vrha Mont Blanca, šU nato do koče Vallott, od koder so se nameravali vrniti v kočo Grandes Mulets. Mimo vrha Grand Plateauja so dospeli do Petit Plateauja, ko jim je na področju Combe Maudit — v višini 3642 metrov — nenadoma prestregel pot snežni plaz, ki se je sprožil s pobočja Dome de Goutherja. Rešil se je samo Motoris. ki je skupini utiral pot in je torej hodil kakih 100 metrov pred ostalimi. Floris je nadaljeval pot in obvestil reševalno skupino v koči Grandes Mulets. Reševalci 30 se lahko podali na kraj nesreče šele davi s helikopterji. Do sedaj so našli samo dve trupli: Giovanni ja Ferrittija, Daniela Vannette. Skupine so prekinile iskanje ob temi. Tudi v Švici in Avstriji niso plazovi prizanesli smučarjem. Pri Schielsu v vzhodni Švici pod vrhom Fadeu je plaz podrl tri osebe, od katerih je ena izgubila življenje, ostali dve pa sta dobili samo lažje rane. V Avstriji so plazovi danes povzročili smrt dveh oseb pri Wart-hu, šest ranjenih pa pri Zuersu. Nica: policijski odred skuša razpršiti francoske vinogradnike, ki so nameravali prekiniti promet med Italijo in Francijo PARIZ, 12. — V pariški kliniki Fontainebleau je umrl znani fran coski romanopisec in literarni kritik 88-letni Andre Billy, ki je bil tudi član akademije Goncourt. šli v domovino za nekaj dni ob velikonočnih praznikih, toda številni so bili tudi tuji turisti, ki so rinili proti jugu na dalmatinsko in črnogorsko obalo. Vsem tem je bilo vreme v glavnem naklonjeno. Tudi v Italiji vreme ni nagajalo preveč, razen, morda v nekaterih predelih, kjer je ponekod tudi nekoliko časa deževalo. Toplo vreme pa je iz vseh velikih mest izvabilo tudi domače turiste, ki so se zgrnili v trumah z avtomobili na številne državne ceste in avtoceste. Računajo, da je iz samega Turina odšlo v teh dneh okoli 300.000 ljudi. Izredno velik dotok turistov, in še posebno smučarjev, so zabeležili v vseh glavnih zimskih športnih središčih v dolomitski pokrajini, to je Cortini d'Ampezzo, Misurini itd. Letošnji velikonočni promet turistov je presegel morda za 20 odstotkov število lanskoletnih nočitev. Nekoliko šibkejše je bilo morda turistično gibanje na področju Milana, kjer se zdi, da je precejšnje število meščanov ostalo v mestu. Tujski promet pa se je zelo povečal v vseh krajih ki ležijo ob glavnih magistralah, ki peljejo proti jugu. Zelo mnogo turistov so zabeležili Capriju, kamor so šli na oddih tudi nekateri predstavniki javnega življenja. Časnikarji so opazili med prišleci ministre Tanassija, Viglia-nesija in Zagarija, podtajnika Fado ter poslanca Pajetto in Cossutto od KPI. Fotoreporterje je seveda bolj zanimala ameriška igralka Carol Baker in Italijanska plesalka Carla Fracci. V Benetkah pa je bil v gosteh za-hodnonemški kancler Willy Brandt. Tudi na Sardiniji je bilo vreme precej nestalno, toda kljub temu so številni turisti preplavili vse obale. Nekoliko drugačni so bili velikonočni dnevi za rudarje v kraju Sulcis Iglesiente, ki so prebili praznične dneve v jamskih rovih in na deloviščih. Tamkajšnji rudarji so namreč že pred 15 dnevi zasedli delovna mesta, da bi dosegli odločilne posege odgovornih oblasti v zvezi s krizo, ki je hudo prizadela to rudarsko področje. Kriza zadeva posebno vprašanje polne zaposlenosti rudarjev. Delavcem so poslali voščila in bodrilna pisma predstavniki oblasti in tudi zasebniki. Trije mladeniči rudarskega področja pri Bindui so začeli pred nekaj dnevi gladovno stavko ter so se utaborili s svojim šotorom na trgu Sella v kraju Iglesias. Enemu od mladeničev je postalo slabo, toda do sedaj še ni zahteval zdravniškega pose ga. Rudarji so izjavili, da bodo zapustili rudnike šele tedaj, ko jim bodo oblasti zagotovile, da bodo njihovi problemi rešeni v celoti. Šele tedaj — je izjavil neki rudar bomo prišli iz rudnikov in samo tisti dan bo za nas prava velika noč». V teh velikonočnih dnevih je bil cestni promet, kot smo že omenili, zelo živ. Policijski organi so se dobro pripravili, da bi bili kos večjemu navalu avtomobilistov na vse ceste. Kot je že v navadi, so poleg običajnih policijskih patrol opravljali policijsko službo tudi oddelki s helikopterji, ki so nadzorovali promet na glavnih prometnih žilah. Kljub priporočilom policijskih oblasti in avtomobilskega kluba Italije - ACI je prišlo do raznih nesreč, ki so v mnogih primerih zahtevale tudi smrtne žrtve. Tako sta izgubila življenje dva alpinca pri prometni nesreči na državni cesti, ki pelje čez goro Grappo in gorski prelaz Rolle. Nemška turistka Edit Brunhilde Winter, stara 46 let, iz Ulma je izgubila življenje pri prometni nesreči, do katere je prišlo 3 km pred Bocnom. Njen mož je hudo ranjen, sin pa le laže. Prav na velikonočni dan je prišlo v bližini Rima do treh prometnih nesreč, ki so terjale prav toliko človeških žrtev. Huda prometna nesreča se je pripetila tudi v bližini Barija, kjer je izgubil življenje voznik avtomobila. Prišlo je tudi do drugih nesreč, nekatere žrtve so bile kolesarji ali pa pešci. Štiri smrtne nesreče so se pripetile tudi v deželi Furlanija Julijska krajina. Pri treh nesrečah so izgubili življenje en moški, ena ženska in en otrok, ki so jih povozili šoferji na robu cest, pri četrti pa je umrl neki karabinjer, ki se je peljal v avtu. O drugih smrtnih nesrečah javljajo iz Milana, Lodija in Foggie. Danes so zabeležili na italijanskih cestah 15 milijonov vozil, kar je za 2 milijona več kot lani. Na velikonočni dan je papež Pavel VI. obiskal rimsko župnijo Sv. Urbana in Lovrenca, katero je bil obiskal že pred 6 leti, ko je prišlo do hude poplave reke Tibere. Papež je v župnijski cerkvi bral mašo ter potem govoril vernikom o vprašanjih današnjih dni. Po maši je papež odšel v Vatikan, kjer je pred pročeljem cerkve sv. Petra ponovno bral mašo. Pozneje je vatikanske lože blagoslovil vernike, ki so bili navzoči, mesto in ves svet. Pomembne verske svečanosti za veliko noč so bile tudi v Jeruzalemu in na Dunaju. BONN, 12. — Vsaj 118 ljudi je po izjavah policijskih organov izgubilo življenje pri prometnih nesrečah v Zahodni Nemčiji v dneh velikonočnih praznikov. Spopad mod turškimi študenti ANKARA, 12. - V Istambulu je prišlo včeraj do hudih spopadov med turškimi študenti. Skupina skrajnodesničarskih študentov je napadla neki «dom» in ustrelila na prednega študenta Niyazija Tekina, katerega zdravstveno stanje je izredno hudo. liji, in, drugič, izenačiti bi morala vsebinsko (globalno) slovensko narodno skupnost v Italiji z drugimi manjšinskimi skupnostmi v tej državi. O. Bistveni del akcijskega programa Slovencev v deželi Furlaniji — Julijski krajini je prav izenačenje vseh Slovencev ne glede na pokrajine in ne glede na to, kakšno je danes stanje. Zaščitni zakon bi moral torej enako veljati za Slovence na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji ali Kanalski dolini. V. Kako sodite, ali bi za posebno pravno zaščito manjšine zadoščali notranji državni akti. ali pa naj bi zaščito dvostransko formalno utelesili na mednarodnem nivoju, se pravi v meddržavnem dokumentu. Ali pa naj bi bilo morda smotrno in nujno oboje? O. Načelno bd morala zakonodaja urejati zaščito manjšine, toda današnje izkušnje nas uče, da je bilo v tei smeri malo uspeha. Poučen je v tej zvezi južnotirol-ski primer in delno londonski memorandum za tržaško ozemlje. Je že res, da je položaj manjšin odvisen od demokratične stopnje v družbi in zaradi tega je prav, da se pripadniki manjšine vključujejo v boj za demokratične odnose. Toda, ali je danes demokracija pri nas na taki stopnji, da je njen sestavni del zaščita manjšine? Stvarnost nam tega ne potrjuje, če smo še bolj .jasni: od matične dežele terjamo, da je naš problem vedno navzoč, ko gre za bilateralne odnose. To delamo pač zaradi tega, ker nas država, katere državljani smo, ni nacionalno zaščitila. In če bomo kaj dosegli, bo to sad nash’ naporov: podpore demokratičnih sil v Italiji in zavzemanja matične dežele. Če sodim po današnjem položaju, bi bil po mojem mnenju zares potreben tudi meddržavni dokument o zaščiti. V. Ali je po vaši vednosti nedavni obisk predsednika SFRJ Tita v Italiji kaj bolj ali bistveno odprl vrata za take akte? O. Prepričan sem, da bo spadalo reševanje naših problemov^ v kontekst odnosov med dvema državama bolj kot doslej. To prepričanje temelji na tistem delu skupnega sporočila, ki govori, da tudi liberalna politika do etničnih manj šin prispeva k prijateljskemu sodelovanju med državama in da v? prišla ob obisku predsednika Tita do izraza obojestranska pripravljenost po večjem sodelovanju in po poglobitvi odnosov na vseh področjih. V. V stvarnih življenjskih razmerah narodne skupnosti, ločene od matice, lahko marsikaj gradimo na recipročnosti. Po tem vidiku lahko trdimo, da so državljani SFRJ, po narodnosti Italijani, deležni pri nas de faeto in de iurt dobre zaščite. Celo tržaški Piccolo, nekdaj znan po neprijaznem tonu, piše 31. marca letos o izboljšanju položaja italijanske manjšine v Jugoslaviji. O. V zvezi s tem vašim vprašanjem bi najprej rad pojasnil, da TOREK, 13. APRILA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Violinist Pacchiori; 12.10 Bednarik: «Pratika»; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Ansambel «Los Marimberos«; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Zgodbe iz življenja v ladjedelnici; 19.25 Beneški zbor »Rečanej«; 19.45 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.35 Puccini: «Ma-non Lescaut«; 22.50 Zabavna glasba. TRST darsko-sindikalni pregled: 19.00 Plošče; 19.30 Poje Joe Cocker; 20.20 Puccini: »La Boheme«; 19.15 Orkestri lahke glasbe; 22.40 Ital. folklorna glasba. II. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja strarfc 15.10 «Kot juke box»; 16.20 Mali koncert. 7.30, 8.30, 13.30, 15 30, 19.30, 22.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.15 Radijska igra: «Kdo je Jonathan?«; 10.05 Plošče za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Plošča za poletje; 14.00 in 18.06 Kako in za -kaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studio; 18.15 Plošče; 18.45 Novosti; 19.02 Spored s Pippom Bau-dom; 20.10 Oddaja z M. Bongior-nom; 21.20 Ping pong; 21.40 Novosti; 22.00 Zabavni spored; 22.40 Radijska igra »Eugenia Grandet«; 23.00 Lahka glasba. za srednjo stopnjo; 9.35 Igrajo »Veseli planšarji«; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Simoniti: dva odlomka iz opere »Partizanka Ana«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Lepe melodije; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Godala v ritmu; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Majhen recital tenorista Mitje Gregorača; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.43 Lahka glasba; 22.15 Francoski samospev; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA KOPER lil. PROGRAM 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Za vas, mlade; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Operne skladbe; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Poje Rafko Irgolič; 16.30 Istrski samospevi; 17.10 Lahka glasba; 17.30 Glasbeni klasiki; 18.00 Neka osebnost in njen svet; 18.15 Ritmi za mlade; 19.00 Orkester Quinzy Jones; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni kok-tail; 22.35 Iz opernega sveta; 23.00 Prenos RL. 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Rossini v Franciji; 13.00 Medigra; 14.00 Klasična glasba; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Simf. koncert; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 17.35 Jazz, plošče; 18.45 «Kaj bom delal po univerzi?«; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Mednarodna tribuna skladateljev. FILODIFUZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Načrt Niimberg«; 22.20 Znanost in tehnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 »Boome-rang«; 22.20 Benny Goodman. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 13.15 Glasbena fantazija; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.15 Plošče; 18.45 Gospo- 8.00 (17.00) Koncert za začetek: 9.00 (18.00) J. S. Bach; 9.40 (18.40) Ital. sodobna glasba; 10.00 (19.00) Franc Schubert; 10.20 (19.20) Vzporedne skladbe; 11.00 (20.00) Medigra; 12.00 (21.00) Klasična glasba; 12.20 (21.20) Bela Bartok; 12.30 (21.30) Strnjena melodrama; 13.30 (22.30) Portret avtorja; 14.15 (23.15) Antologija izvajalcev; od 15.30 do 16.30 Lahka glasba (stereo). JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Glasbeni pouk; 14.45 TV v 1K OC __1CCC rm7___ šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina, 18.00 Obzornik; 18.15 Niso samo rože rdeče; 19.00 Mozaik; 19.05 Samoupravljanje; 19.30 Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Suha veja — it. film; 22.05 Nokturno: Lirika; 22.20 Poročila. SLOVENIJA Poročila: 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.05 Barvni monoskop; 19.30 Oddaja za otroke; 19.50 Risanke; 20.00 Dokumentarec; 20.15 TV film. more samo manjšinec presoditi« kako z njegovo skupnostjo ravnajo. Tega vam ne pravim zaradi tega, ker bi dvomil o vaši objektivnosti, marveč izhajam iz lastnih izkušenj, ki govore, da se pripadnik večinskega naroda mnogokrat, ne da bi se tega zavedel, moti. Slovenska kultumogospodarska zveza ima tovrstne sodbe iz prve roke, ker je do pred dvema letoma vzdrževala tesne stike z Unijo Italijanov za Reko in Istro. Ob tisti priložnosti smo lahko pri; merjali položaj Slovencev v Italiji s položajem Italijanov v Jugoslaviji. Podobnega primera, kot so pri nas beneški Slovenci, tam nimajo. V mnogih občinah v Istri je položaj Italijanov dobro urejen, so Pa nekateri primeri v hrvatskem delu Istre, kjer .je treba še s marsikaj storiti. Verjetno ste torej mislili na slovenski del Istre in na zahodno istrsko obalo. Tam vsekakor drži. da imajo dot>ro zaščito. Recipročnost odklanjamo, čeprav vemo. da kakršen-koli meddržavni akt o manjšinah pomeni recipročnost. Mehanična recipročnost pa ni mogoča zaradi različnih družbenih in ekonomskih razmer. V tem pogledu imamo zelo slabe i*-kušn.je pri izvajanju londonskega memoranduma. V. Oktobra letos bo v republiki Italiji popis prebivalstva. Ob po-pišu leta 1961 je veljal sloveči 11-stolpec samo za Tržaško in za Tirolsko. Ali bo mogoče doseči, da bi spraševali, na kratko rečeno, o družinskem jeziku tudi na Goriškem in v Benečiji? Ali so okoliščine takšne, da je mogoče dobiti objektivno podobo o narodnostni razporeditvi prebivalstva? Če so vam znana navodila, nam ji*1 lahko orišete? Piccolo je nedavno pisal, da bo popis v Jugoslaviji koristil pri nas živeči italijanski narodnosti — bi lahko to pričakovali tudi za Slovence od popisa o Italiji? O. Ni mi znano, če bodo tudi letos šteli Slovence in ali bodo to storili samo na Tržaškem. O teni ni bilo še nič objavljenega. Tudi kriteriji mi niso znani. Zadnjo in- j formacijo je pred dnevi dal predsednik tržaške pokrajine Zanetti, ki .je izrekel upanje, da bo letošnji popis prebivalstva dal dovolj elementov za reševanje manjšinskih pravic. Moje mnenje je enako, kot j* bilo leta 1961 mnenje vseh političnih strank in organizacij, v katere so vključeni Slovenci. Takrat je bila dana skupna izjava, v kateri je bilo rečeno, da štetja ni mogoče izvesti brez pristanka : manjšine, da tako štetje ne bi odsevalo dejanskega stanja zaradi raznarodovalne politike fašizma in neenakopravnosti Slovencev v vsei povojni dobi in da daje štetje P° pogovornem jeziku v družini prav tako delno neobjektivno sliko. Zaradi tega ne more imeti tak® štetje nikake veljave, V desetih letih se razmere niso toliko spre-menile, da bi lahko zavzeli drugačno stališče, zato se ne morem strinjati z Zanettijevim mnenjem-Rezultati, la ne bi izražali resnice, ne morejo še talm debromisle-čemu politiku biti podlaga za U-krepanje. Tudi letos bomo morali biti Slovenci enotni v oceni ljudskega štetja. V. Se vam zdi v dosedanjem 9°" spodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo zadovoljivo upO' števano območje, kjer žive Slovenci? O. Odločno premalo in moram reči, da je bilo mnogo truda '*! dokazovanja zaman. Maloobmejni blagovni promet je do lanskega l* ta skoro shiral. Mnogo stvari $e mimo našega prostora in mimo slovenskega človeka, prav tako je veliko neizrabljenih možnosti. Nai bi tudi v tem pogledu začeli novo obdobje. Elisabeth Shafer je končala unlv^ zo in doktorirala iz medicine. N*** se je zaposlila kot zdravnik v P\ deriksbergu Hospitalu v Kopenh* nu Med potovanjem v Pariz pa * je srečal »Monsieur Le Roma^ ravnatelj modne hiše Dior, ki J Je prepričal, da je prekinila s\°r zdravniško kariero in postala vsaj začasno — manekenka