Na Škofljici je pred sprejemom urbanistični red za industrijsko cono. Za žago HOJA (na sliki) bo še precejšnje območje, na katerega bi na Škofljici radi dobili nekaj industrij-skih obratov, v katerih bi zaposlili domače delavce. Posebno poudarjajo, da imajo na voljo tudi industrijski tir.
Nova šola na Škofljici bo sprejela v 16 učilnic okrog 700 otrok. Za 12 učilnic so dali sredstva iz programa II. samoprispevka, za ostale pa krajevna skupnost in občinska izobražeralna skupnost. Šola bo imela tudi zadostno veliko telovadnico.
PRED PRICETKOM POUKA V NOVI OSNOVNI SOLI ŠKOFLJICA
Razburiti ali miriti?
Sodelavce krajevne skupnosti Škofljica, gradbenega odbora osnovne šole Škofljica, občinske komunalne skupnosti in občinskih upravnih organov čaka pri uresničevanju programa II. samoprispevka v naši občini nov trd oreh.
To tokrat (še) ni novi objekt, ki bo po zagotovilu SGP Grosuplje nared za tehnični pregled avgusta, ampak so komunalni vodi: vodovod, kanalizacija in peš pot.
S temi pomanjkljivostmi so bili seznanjeni člani občinskih upravnih organov in izvršne-ga sveta s strani krajevne skupnosti Škofljica že julija lani. V slabem letu so bile izpeljane določene rešitve, slab dotok sredstev v ko-munalno skupnost (le 17 odstotkov) pa je razpredel v njihovo blagajno pajčevine.
Te sicer še niso povsem zapolnile komu-nalne blagajne, saj bo letos zgrajen vodovod med Lavrico in Škofljico, so pa vseeno tako krepke, da bo v njihovi mreži prav težko narediti pot, ki bo peljala do sredstev za naštete komunalne objekte pri novi osnovni šoli Škofljica. Po ocenah in delnih predraču-nih bi za vse to do konca avgusta potrebovali in potrošili okrog 13 milijonov dinarjev.
Na Škofljici in tudi občinski komunalni skupnosti ter pri ostalih reševalcih zapleta računajo na pomoč Galvanotehnike z Glin-ka, ki naj bi še za eno leto premaknila odplačilo prispevka v višini tri milijone di-narjev in primerni pomoči izvršnega sveta, ki naj bi bila vsaj tolikšna, da bi zbrali zadostna sredstva za 50 odstotni polog pri banki.
Takorekoč je ves položaj še v milosti in nemilosti različnih ravni reševanja in denar-ne (ne)moči. Pa vseeno je vredno postaviti ta strošek ob številko 120 milijonov, kolikor bo stala nova škofeljska osnovna šola. Bi bilo primerno to pridobitev le opazovati, ne pa tudi uporabljati?
Pošta in trgovina                           -    '
Prebivalci krajevne skupnosti Škofljica radi povedo, da so že dalj časa (izvzemajoč zadnje leto) na repu občinske pozornosti.
To je žal occna, ki se kar prcvcčkrat sliši od Karlovškega mostu proti šmarskcm klancu. Zato je ocena lahku odraz resnične pozablji-vosti v občinskcm načrtovanju, ali pa prc-majhne zainteresironosti prebivalcev za svoj razvoj. Prav gotovo je tudi posledica neka-terih republiških planiranj. Vseeno je odraz premajhnega zanimanja za lasten razvoj. Tudi vse preredko povabilo novinarjem, da bi pisali in spregovorili o problemih in uspe-hih, ki so bili doseženi, potrjuje to. Tega verjetno ni kriva le skromnost.
Za pošto in trogovino so na Škofljici našli zemljišče. Žal so s to vestjo oziroma deja-njem vstopili v čas, ko prav povsod primanj-kuje sredstev. Pošta je bila sicer načrtovana v preteklem srednjeročnem obdobju, v na-črtu je bil tudi prvo leto tega srednjeročnega plana. Sedaj pa je ni več na spisku objektov, ki naj bi jih obrnočna SIS za PTT promet zgradila v tem srednjeročnem obdobju. Kra-janom Škofljice in okoliških vasi bi prav privoščili novo po pošto in telefonsko cen-tralo, saj predstavlja sedanja telefonska po-vezava preje odrezanost kot povezanost s svetom. Ko se človek odloči, da bo pričel klicati 666*6..., bi si skoraj moral vzeti dopust, da lahko prikliče naročnika.
Za trgovino so boljši obeti. Sedanji sta res pretesni, predvsem, če upoštevamo, da ne zadovoljujeta le potreb krajanov Škofljice, ampak v trgovinah na Škofljici kupujejo tudi iz Pijave gorice, Želimelj in Smarij. ABC Tabor Grosuplje zagotavlja, da bodo dobili na Škofljici 600 kvadratnih metrov veliko trgovino z okrepčevalnico (bife) 1984. leta.
Vodc ni dovolj
Če smo prcbivalcc Škofljicc v prejšnjih vrsticah tudi nekoliko pokarali, kcr so prc-vcč tihi in prcmalo v/.trajni, jih moramo tu pohvaliti in jim pritrditi. Dosedaj so /. voda-rino in komunalnitn prispevkotn, ki jozbira-jo v kraju, z denarnimi prispevki in delom uredili že vrsto komunalnih problemov. Ta-ko so napeljali primarni vod za kanalizacijo, zgradili čistilno napravo prečrpovalnico in še nekatere naprave in vode. Napovedujejo, da bo Zalog kot zadnji imel rešen problem oskrbe z vodo. Žal so vsi ti napori prešibki, da bi popolnoma rešili komunalno proble-matiko. Kanalizacija je brez sekundarnih vodov komaj uporabna, prešibka napajalna cev povzroča na Škofljici pogosta pomanj-kanja vode. Najbolj žalostno pa je, da ob pridnih gasilcih, skoraj nimajo požarne vo-de.
Če izvzamemo del naselja ob potoku. Razumljivo je, da težko pričakujejo nov primarni vodovodni vod z Lavrice in, da bodo storili vse, da bodo dobili refundirana sredstva, ki so jih vložili v gradnjo primarne-ga voda s strani zveze komunalnih skupnosti Ljubljana.
Tudi na Škofljici in proti Glinku bo v naslednjih mesecih nekaj novega asfalta in luči javne razsvetljave. Najpomembnejša pridobitev bo vsekakor nova šola. Posebej zato, ker upajo, da bodo zapleti s kanalizaci-jo, vodovodom in potjo za peščce (šolarje) rešili do pričetka pouka.
STANE JESENOVEC