Danes. Pr,loga: ’ »POGOVORI 61« ;• 'j ';/•. .fv v Sobota, 21. oktobra 1061 Štev. 42, leto XIX ZAPISKI O GOSPODARJENJU IN SAMOUPRAVLJANJU V MEŽIŠKEM RUDNIKU SVINCA »PISARNIŠKA MATEMATIKA« JE IZGUBILA SVOJ SMISEL ffinil3iaililll!!!!nillUnil!illl!i:i!!!lfilllll!UIIIII!IIIU!ll^ ■■K Frankfurtski konstruktorji strojev in naprav so pred tremi leti zapisali v spremni list: »Naročnik: Rudnik in topilnica svinca Mežica* Predmet: Bobnaste peči. Maksimalna zmogljivost: 25 ton surovega svinca v 24 urah.« V podatkih mežiškega rudnika piše: Aprila 1961. leta: dosežena povprečna dnevna proizvodnja 25,9 ton surovega svinca v 24 urah. Januarja 1961. leta: 39,8 ton surovega svinca. Februarja 39 ton. .. * Podatki iz dnevnika odkopne številke 19 in 20 v 1960. letu: odkopa sta obratovala v eni izmeni z devetimi do desetimi možmi. Dnevna proizvodnja povprečno 40 ton rude. Leto 1961: odkopa sta združena. Obratujeta na dve izmeni skupno z desetimi možmi in tremi skra-perji. Dnevna proizvodnja 100 ton. i * ■ Pred štirimi leti so začele redno obratovati pra-Žilne naprave. Planerji so dve leti pred tem računali: 60 ton rude zmorejo naprave spražiti dnevno. Dovolj je za zmogljivost jame. Leto 1960: pražarna je povprečno dnevno spražila 79,5 ton koncentrata. Leto 1961: »Grozi nevarnost, da bo pražarna kmalu ozko grlo za jamsko proizvodnjo. Komaj 84,5 ton koncentrata uspe predelati v 24 urah. Rudarji pa planirajo, da bodo drugo, 1961. leto nakopali še za 10°/o več rude. Nujna je rekonstrukcija Pražarne...« Priznam, nisem prehodil vseh sUh soo in $e nekaj kilometrov s 0v> ki so jih v zadnjih dvaj-etih ali tridesetih letih utrli p e*iški rudarji pod vznožjem v 606 in ki jih utirajo zadnji čas Grabnu in Mučevem. - ^isem bil na vsakem delov-n ^ mestu v topilnici, pražami, otaciji... (j ^isem govoril s številnimi j*®* kolektiva, ki bi mi znali predevati še bolj zanimive flatke od pričujočih. 4* ^en,lar *e mi kljub temu zdi, ^ *° Gl® podatki, zbrani iz razgo-s6i V 8 posamezniki, zapisani na kobratnih delavskih svetov s«ii * *n krojnega oddelka in na ^dniškega komiteja, dovolj £**>■■■■■■■■■ zgovorni, kolikšen uspeh je dosegel mežiški rudar, ki koplje rudo pod Peco ali v Mučevem, topilec, ki dela ob visoki peči, za katero ne bi dal nihče počenega groša, ali električar, ki pravkar montira celice v novem rudniku svinca v Zajači, daleč v Srbiji. Nekaj poprej, ko sem se poslovil od mežiških rudarjev, mi je dejal predsednik sindikalne podružnice Rudi Vrčkovnik: »Mislim, da ni hvalisanje, če trdim, da je lahko naš kolektiv glede decentralizacije delavskega samoupravljanja in dobrega gospodarjenja za zgled marsikateremu drugemu kolektivu. To trditev opravičujejo podatki, da je naš kolektiv z večjo prizadevnostjo, z boljšo ekonomičnostjo poslovanja dosegel takš- ne uspehe, ki jih v začetku poslovnega leta niti sami nismo pričakovali. Prepričan Sem, da bodo uspehi kolektiva v mesecih, ki so še pred nami, takšni ali pa še boljši, kot so bili v prvem polletju. Naši osebni dohodki, doseženi z večjo produktivnostjo in ekonomičnostjo poslovanja bodo še višji...« Potlej, ob slovesu, sem v mislih pritrdil tovarišu Rudiju. Ne, takšna primerjava ni hvalisanje. Mežiški rudnik se je letos znašel v težavah. Lani in še prej je prodajal svinec po 200.000 dinarjev tono. Letos v prvem četrtletju pa je bilo določeno z uredbo o maksimiranju cen: gospodarska organizacija obračuna tono svinca po 150.000 dinarjev. Torej 50.000 dinarjev pri toni Svinca manj. Toliko manj, čeprav ni to neekonomska in ne svetovna cena, saj je nižja od cen svinca drugih držav izvoznic. Določena je bila na podlagi lanskoletne septembrske kotacije londonske metalne borze. Celo mednarodna komisija za svinec in cink pri Združenih narodih ugotavlja, da to ne more biti merilo svetovni ceni svinca. Toda tako jd pi*Uo v uredbi. V pisarnah mežiškega rudnika šo računali: po toliko bomo prodajali svinec, tolikšni bodo materialni stroški* tolikšne so družbene dajatve (stalni družbeni prispevki so porasli za 21"/», amartizacija je višja za 18 V«, ostane sicer rudniku, zmanjšuje pa dohodek ...) in za prejemke ob enaki storilnosti kot lani nam zmanjka 196 milijonov dinarjev. Mi pa, so ugotavljali, smo pravkar pripravili vse za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov po delu za še večjo materialno osnovo ekonomskih enot in njihovih samoupravnih organov. Odpirali so vrata, se posvetovali, nekateri so jim obljubljali, češ če boste res v stiski, »vam bomo primanjkljaj v osebnih dohodkih pokrili iz rezervnega sklada« in mežiški rudarji so »zamenjali« neodločnost za pogum in zdravi optimizem. V aprilu mesecu so sprejeli na delavskem svetu podjetja (potlej ko so o osnutku razpravljali že na vseh samoupravpih organih enot) pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po enoti proizvoda. — Dohodek ekonomske enote, so zapisali, je odvisen od količine in kakovosti izdelkov ali izvršenega dela. Odvisen je od uspeha poslovanja. Podjetje ugotavlja dohodek na podlagi fakturirane realizacije. V obračunu med enotami je upoštevana le tista količina proizvodov, ki jih je v tekočem mesecu prevzela druga enota glede količine in kakovosti. Upoštevana so le tista opravljena dela, za katere so napisani in potrjeni računi. Ekonomske enote so dobile • tam materialno podlago za svoje delo. Seveda pravicam so bob pridružene obveznosti, uspeh enote je bil odvisen od večjih ali manjših materialnih stroškov, od večje ali manjše storilnosti. Osebni dohodek, izračunan za enoto proizvoda (tona kovine v izkopanini 19.283 dinarjev, za sledilna dela glede na profil spet določeno število dinarjev za meter) je bil odvisen od tega, s kolikšnimi gibljivim? in fiksnimi stroški je »pridelala« enota tono kovine in koliko ljudi je bilo zaposlenih pri tem, - (Nadaljevanje na 3.: strani) I V OKVIRU Ob ustanavljanju in utrjevanju ekonomskih enot se pojavlja čedalje več ne samo vsebinskih, ampak tudi organizacijskih problemov. Čeprav smo trdno prepričani, da ne kaže v nobenem primeru predpostavljati organizacijskih rešitev pred vsebinskimi, se bomo tokrat samo na kratko pomudili pri majhnem organizacijskem problemu, ki lahko posredno vpliva tudi na vsebino samoupravljanja. Ob ustanavljanju ekonomskih enot se poleg njenih materialnih gospodarskih pristojnosti takoj pojavi tudi problem, kako najti za uspešno delo ekonomskim enotam naj- ski učinek. Težave pa nastanejo povsod tam, kjer imajo ekonomske enote blizu sto in več proizvajalcev, kjer je iz tehničnih razlogov zelo težko smotrno razpravljati, kjer je težko določati vsebino posvetovanjem in se takšni sestanki brez skrbnih priprav lahko spremenijo v zborovanja s preveč posplošenim obravnavanjem. V teh večjih ekonomskih enotah so v večini primerov postavili predsedstvo in odbore, ki pripravljajo dnevne rede zasedanj, ki razpravljajo in tudi ukrepajo o manj pomembnih stvareh. Zasledili pa smo tudi težnje, ,da bi tem odborom in Ali naj imajo ekonomske enote svoje odbore? bolj ustrezno organizacijsko formo. Ne nameravamo polemizirati o tem, kolikšno naj bo število delavcev, ki tvorijo ekonomsko enoto, ker je to pogojeno in tesno povezano s samo proizvodnjo. Toda mimo tega so v podjetjih iskali in uzakonili dokaj različne organizacijske oblike. V nekaterih podjetjih, teh je na srečo najmanj, so za vodjo ekonomske enote postavili delovodjo ali mojstra, tako da se je orga-nizacijsko-tehnična služba najtesneje zlila v družbeno. Takšne rešitve se nam zdijo v osnovi zgrešene, ker nasprotujejo osnovnim težnjam samoupravljanja. V večini podjetij pa so ubrali drugi dve poti: ekonomska enota ima samo izvoljenega predsednika, ves odbor pa sestavljajo vsi proizvajalci. Ta oblika je najlaže uresničljiva v manjših, produktivno zaokroženih obratih, kjer je možno meriti ekonom- predsedstvom prepustili podobne pristojnosti, kot jih ima v okviru celotnega podjetja delavski svet. To pa praktično pomeni, da imamo še zmerom posredno upravljanje, samo da poslej tudi na nižjem nivoju. Neposrednega samoupravljanja pa s tem nismo do kraja uveljavili. Ce torej strnemo naša razmišljanja, potem naj zaključimo, da je zaradi boljšega dela. večje smotrnosti, koristno imeti tudi odbore ali predsedstva pri ekonomskih enotah, ki pa naj imajo le omejene pravice. Njihova pooblastila naj bi se omejevala predvsem na pripravo zasedanj vseh proizvajalcev v ekonomski enoti, verjetno bi lahko odločali tudi o manj pomembnih zadevah tehničnega značaja, ne bi pa smele imeti enakih pravic, kot jih ima delavski svet za celotno podjetje. VINKO TRINKAUS V NEKATERIH MARIBORSKIH PODJETJIH O GOSPODARJENJU PROIZVAJALCEV V EKONOMSKIH ENOTAH USPEHI, KI JIH M MOČ PREZRETI Res pa je tudi, da je gospodarjenje neposrednih proizvajalcev v ekonomskih enotah vendarle že obrodilo prve sadove. Se pred nedavnim je vodja ekonomske enote orodjarna v TOVARNI AVTOMO-BILOV pripovedoval... > ... S tem, kar so nam prinesle ekonomske enote, smo lahko več kot zadovoljni. Tako smo na primer v naši ekonomski enoti v minulem letu povečali vrednost bruto produkta za 300 milijbnov dinarjev, čeprav se število zaposlenih pri tem ni prav nič povečalo in čeprav nismo kupovali novih strojev. Čisti dohodek naše enote — kar pa je po svojem bistvu znižanje proizvodnih stroškov — smo v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim časovnim razdobjem v minulem letu povečali za približno 20 V«... Ne vem več natanko, mislim pa, da so bile prav te njegove besede povod za razgovor v računovodstvu TOVARNE AVTOMOBILOV: -Kaj pravzaprav pomeni gospodarjenje v ekonomskih enotah za podjetje kot celoto? Lahko govorite že o kakšnih konkretnih uspehih? »Pri nas imamo ekonomske enote že dobri dve leti. In iiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiitiijii mtaBii-iiiiMiiiiiii! g Res, morda je še prekmalu, da bi že zdaj polo-§ žili na tdhtmco sadove gospodarjenja proizvajalcev i v ekonomskih enotah. Prekmalu že zaradi tega, ker | je neposredno upravljanje šele na začetku, ker | neposredni proizvajalci še niso v celoti prevzeli | pravic in dolžnosti samostojnega gospodarjenja, 1 ker odločajo samo o nekaterih stvareh in gospoda-1 rijo samo z delom ustvarjenega dohodka. Zato bo j bržčas na tiste velike rezultate, ki jih vsi priča- | kujemo in za katere trdno vemo, da se bodo poka- | zali, treba še počakati. IffllMMlfflllMlMimillllBfflllMIIMIIMM .. Kaj pa znižanje proizvodnih stroškov? »Računamo, da je gospodarjenje ekonomskih enot — bolj smotrno izkoriščanje surovin, boljša organizacija dela, znižanje režijskih stroškov, skratka: s sprostitvijo tako imenovanih notranjih rezerv, ustva- _ rilo predlani za približno 3 °/o uspeh gospodarjenja proizva- in v minulem letu za nekaj več jalcev v ekonomskih enotah se kot 4 "/e prihranka pri lastni prav gotovo skriva v podatku, da je v minulem letu porasla vrednost ustvarjenega bruto produkta za nekaj več kot 23 odstotkov, medtem ko se je vrednost osnovnih sredstev v primerjavi z vrednostjo v predlanskem letu povečala samo za dobrih 5 odstotkov.« TovoriS direktor sl odmerja osebni dohodek — Kaj praviš, kaj bo pa tale potem delal? Karikatura: milan maver '^Mmmuhhhumhnmmimm In produktivnost? Morda tn-di tn opažate vpliv gospodarjenja v ekonomskih enotah? »Nedvomno. Predlanskim je' produktivnost narasla za 2,8, • lani pa za 8,8 odstotka.« ceni proizvodnje.« PO RAZLIČNIH POTEH V DECENTRALIZACIJO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Poti v decentralizacijo delavskega samoupravljanja je veliko. Delitev dela in proizvodni proces sta pravzaprav odločilna elementa, ki določata shemo ali zunanjo podobo samoupravljanja in vseh njegovih organizmov. Zato tudi ni moč iskati kakršnih koli po- splošitev pri prenašanju pravic in dolžnosti gospodarjenja na neposredne proizvajalce. Tako so na primer pripovedovali v METALNI: ...Dosedanji sistem samoupravljanja, ko smo imeli ob osrednjem delavskem svetu in upravnem odboru še 22 ekonomskih enot in 5 obratnih delavskih svetov, smo prav v poslednjih tednih bistveno spremenili. Izkazalo se je namreč, da naše ekonomske enote niso bile vsklajene z organizacijsko strukturo podjetja, da so. file bolj na umeten način zasnovane kot pogojene s proizvodnim procesom. In obratni delavski sveti, čeprav so jim osrednji organi prepustili nekatere pravice in dolžnosti, so vendarle bili v svojem bistvu le posvetovalni organi. Pa tudi sicer niso mogli ti sveti uspešno usmerjati dejavnosti (Nadaljevanje na 2. strani) V NEKATERIH MARIBORSKIH PODJETJIH O GOSPODARJENJU PROIZVAJALCEV V EKONOMSKIH ENOTAH USPEHI, KI JIH MI MOČ PREZRETI (Nadaljevanje s 1. strani) ekonomskih enot, ker je vsak od njih združeval po več enot s povsem različnimi značilnostmi poslovanja. Tako urejen sistem samoupravljanja pa je seveda onemogočal razvoj upravljanja in gospodarjenja neposrednih proizvajalcev v ekonomskih enotah. Zdaj smo zaradi / tega zmanjšali število ekonomskih enot in jih obenem prilagodili organizacijski strukturi podjetja. Tudi obratnih delavskih svetov nimamo več. Vse pravice in dolžnosti gospodarjenja pa smo prenesli na svete ekonomskih enot oziroma na zbore proizvajalcev v tistih enotah, kjer je manj kot 30 zaposlenih ... Predsednik sindikata v TOVARNI. ČEVLJEV je dejal: ... Tudi v našem podjetju smo že prenesli dobršen del pravic in dolžnosti gospodarjenja na neposredne proizvajalce v ekonomskih enotah. Osnovni organ upravljanja pa je v našem podjetju zbor proizvajalcev ekonomske enote, njegov izvršilni organ svet enote. Po pravicah in dolžnostih sodeč je torej zbor proizvajalcev delavski svet, medtem ko je svet enote njen upravni odbor ... In če bi bolel opisali sistem samoupravi jan ja neposrednih proizvajalcev v ekonomskih enotah v TOVARNI AVTOMOBILOV, potem bi moral reci, da sta pri njih delitev dela in proizvodni proces izoblikovala pravzaprav dve obliki upravljanja. Tako pri njih proizvajalci v osmih ekonomskih enotah oziroma 'predračunskih enotah volijo svoje predstavnike v obratne delavske svete, pri čemer so ti sveti v celoti odgovorni za gospodarjenje in upravljanje znotraj enote. Od tod tudi jme posredna oblika upravljanja. V vseh drugih dvajsetih ekonomskih enotah, ofedračunskih in poslovnih enotah pa ie zbor proizvajalcev kot celota odgovoren Za gospodar jen je ekonomske enote. Zbor proizvajalcev v teh enotah sicer izvoli svoje predsedstvo. toda to je V pravem pomenu besede predsedstvo, saj samo"-sklicuje zbor proiz-va ialcev. pripravlja gradivo *ft seje, medtem ko sklepa in od- loča zbor proizvajalcev kot celota. Zato tudi imenujejo to drugo obliko samoupravljanja neposredno obliko upravljanja. Toda če so že pota v decentralizacijo delavskega samoupravljanja različna, je namen v celoti enak: vsak proizvajalec naj bo hkrati aktiven upravljavec. Kakšne pa so pravice in dolžnosti proizvajalcev-upravljavcev v ekonomskih enotah, za sedaj še ni moč določneje povedati. Ni moč zaradi tega, ker so se v nekaterih primerih osrednji organi veliko laže odrekli nekaterim svojim dosedanjim pravicam in dolžnostim ter jih prepustili proizvajalcem v ekonomskih enotah, drugod pa to prenašanje pravic in dolžnosti bolj počasi napreduje. Zato ponekod proizvajalci v ekonomskih enotah že samostojno gospodarijo s svojimi osnovnimi in obratnimi sredstvi, že Ustvarjajo svoje sklade, kot na primer amortizacijski sklad, rezervni sklad, drugod pa spet še vedno odločajo samo o deln tistih sredstev, ki jih je ekonomska enota ustvarila z znižanjem proizvodnih stroškov, A naj že bo tako ali drugače, povsod tam, kjer so uvedli ekonomske enote in prepustili neposrednim proizvajalcem vsaj del pravic in dolžnosti v gospodarjenju, povsod tam vedno znova ugotavljajo, da odkrivajo ekonomske enote bogate rezerve Mar ne priča o tem dovolj zgovorno vest iz KONSTRUKTORJA? ... Mariborsko gradbeno podjetje Konstruktor je že pred časom osnovalo ekonomske enote. Kaj le-te pomenijo zanj, pove najbolj zgovorno podatek, da je podjetje ustvarilo letos v prvem polletju za 33 %) večjo vrednost bruto produkta kot v enakem časovnem razdobju v minulem letu. In če upoštevamo, da se je mehanizacija v podjetju v tem času povečala samo za 15 odstotkov, potem najbrž ne bo mogel nihče dvomiti, da so dobršen del tega povečanja prinesle prav ekonomske enote s sproščanjem notranjih rezerv, kajti v prvi poloviči letošnjega leta je bilo v podjetju za 50 ali 60 delava cev manj kot v prvem polletju minulega leta... PEKARIJA TRŽIČ PROSI OBČINO, NAJ DOVOLI POVIŠATI CENO KRUHA Bo slabo gospodarjenje plačal potrošnik? Medtem ko v tržiški občini kljub dobrim gospodarskim uspehom v industriji niso osebnih dohodkov nikjer preobčutno povečali, pa so v raznih manjših, predvsem uslužnostnih podjetjih nekako od junija dalje poviševali osebne dohodke tako, da so zašli že v prava nesorazmerja z ostalimi Vejami gospodarstva. Tak primer je predvsem Pekarija Tržič. Ko spi v Pekariji začeli poviševati osebne dohodke ni za to nihče vedel, ko pa so v zadnjem mesecu . dohodki narasli tja do 71.594 dinarjev In ko so hkrati poslali Svetu za . blagovni pro- . met Občinskega., ljudskega odbora prošnjo, naj jim dovoli povišati cene kruhu, je vse to naletelo med, javnostjo na ostro kritiko in nezadovoljstvo. Delavski svet. Pekarije je sklenil, naj bodo osebni dohodki tako visoki, da bo pekovski pomočnik dobil mesečno 35.000 dinarjev (izjava knjigovodje), vsi ostali pa seveda temu ustrezno več. Tako je prišlo do tega, da so zaposleni v pisarni dobili po 53.000, 60.000 in 71.000 dinarjev. Res je, da je delavski svet tisti, ki lahko določa osebne dohodke, res pa je tudi, da potem za te odločitve nosi vse posledice. V tem primeru je to celoten kolektiv Pekarije s 27 člani. V njihove, osebne dohodke se ni nihče ‘spotikoval vse dotlej, dokler ni delavski svet ponovno sklenil, da zaprosijo Svet za blagovni promet, naj jim dovoli zvišati prodajne cene za bel in črn kruh za 1 dinar pri kilogramu, za ržen kruh pa celo za 5 dinarjev pri kilogramu. Kako uteme-iju.iejo svojo prošnjo? Kot glavni razlog navajajo to, da je tudi Občinski ljudski odbor Kranj dovolil tamkajšnjemu pekovskemu podjetju zvišati cene kruhu. Drugi razlog je povišanje cen moki, za tretji in hkrati najvažnejši razlog, zakaj kar za 5 dinarjev podražiti ržen kruh,, pa navajajo podražitev kumine, ki jo za 160 kilogramov kruha porabijo 70 dekagramov. Ko smo povprašali predsednika sindikalne podružnice, ki je hkrati tudi predsednik upravnega odbora, zakaj so tako sklenili, je dejal, da so pač tudi, v Kranju naredili tako in da ne bodo mogli shajati, če pri malenkostnem povišanju cen moki ne bodo podražili še kruha. Sicer pa naj na to odgovarja kar knjigovodkinja, ki vso stvar bolje pozna, je še povedal. Torej, če niti predsednik upravnega odbora dodobra ne pozna vsega, kar se dogaja v podjetju, je toliko bolj jasno, kako je kolektiv glasoval najprej za take osebne dohodke, nato pa še za omenjeno prošnjo. Ni težko pripraviti ljudi, da bodo dvignili roke, če bodo tudi sami več prejemali. Težje pa bo kasneje povedati, da so delili preveč. Pekarija je že Večkrat povišala cene kruhu — seveda zaradi podražitve moke, toda pri tolikšnih osebnih dohodkih, ki presegajo vse one iz industrije, bi morali le vzdržati tokratno podražitev moke za 1 dinar. Dvomim, da bodo potrošniki tr-žiške občine mirno prenesli tako gospodarjenje v Pekariji in stalno poviševanje cen kruhu. (Že pred nedavnim so na primer skušali kar čez noč povišati cene kruhu in nekaterim izdelkom, vendar jim je to tedaj preprečila tržiška tržna inšpekcija). Na tako politiko gospodarjenja v. podjetju, ki je skrajno nezdrava za vso občino, je reagiral tudi občinski sindikalni svet, ki jih je v odprtem pismu opozoril na posledice takega nenormalnega poviševanja osebnih dohodkov na račun cen kruha in s tem na račun potrošnika. Prepričani smo, da bo tudi Svet za blagovni promet, kjer sedaj čaka njihova prošnja za povišanje cen kruha, skrbno proučil njihovo gospodarjenje, preden bo dokončno odločil. VE Pojem notranje rezerve pa vsebuje v sebi vse preveč elementov, da bi bilo moč omenjati vsakega od njih posebej. Zato se omejimo le na tiste, ki najbolj odločilno vplivajo na dohodek ekonomske enote, podjetja in na dohodek slehernega zaposlenega. Najprej režijski stroški. V METALNI so pripovedovali, da so ekonomske enote pred časom sklenile kar najbolj zmanjšati režijske stroške. Zato tudi v podjetju že dlje ne zaposlujejo režijske delovne sile. »Samo tiste strokovnjake,« pravijo, »ki bi s svojim delom lahko odločilno vplivali . na razvoj podjetja. Pa tudi sicer si vedno bolj prizadevamo zmanjšati število režijskih delovnih mest.« In v dokaz so dodali, da so v ekonomski enoti računovodstvo zmanjšali število zaposlenih za šest uslužbencev, ki so odšli na normirska delovna mesta v proizvodne ekonomske enote. Normirce s teh delovnih mest pa so ekonomske enote premestile na proizvodna delovna mesta. »Takih primerov pa bi lahko našteli še več. V- ekonomski enoti mehanski obrati so na primer imeli še do nedavnega samo enega inženirja, čeprav bi jih potrebovali veliko več. Sedaj pa imajo v tej enoti že šest inženirjev in kolikor jih je na novo prišlo v enoto, vsi so prišli iz pisarn, torej z režijskih delovnih mest. Tako zdaj sodimo, da smo v podjetju doslej zmanjšali režijske stroške za približno 3°/«.« Bržčas pa ekonomske enote niso napovedale vojne samo režijskim delovnim mestom, temveč poskušajo z boljšo organizacijo dela in s povečano produktivnostjo sprostiti delovno silo na prav vseh delovnih mestih, kjer je to pač mogoče. »Da je bil notranji transport dobro in pravočasno opravljen,« pripovedujejo na primer v TOVARNI VOLNENIH IN VlGOGNE IZDELKOV, »smo morali imeti zaposleiiih v tej službi vsaj šest ali sedem delavcev. Odkar pa so začele ekonomske enote samostojno gospodariti, odkar so začeli delavci sami obračati vsak dinar posebej, se je število zaposlenih v notranjem transportu zmanjšalo ža polovico, delo pa je prav tako kot prej pravočasno in dobro opravljeno.« Tudi v PREDILNICI IN TKALNICI je moč poiskati po-, doben primer. Še do nedavnega je v tem podjetju veljalo pravilo, da mora šteti snemal na brigada dvanajst delavcev da je delo dobro in v predpi sanem času opravljeno. Eko nomske enote pa so jim to pra vilo v celoti postavile na gla vo. Namesto dvanajst snemal cev jih dela zdaj v brigadi sa mo osem. Nedvomno pa je za sleher no ekonomsko enoto najbolj zanimiv element v poglavju odkrivanja notranjih rezerv znižanje proizvodnih stroškov, kar je moč doseči z boljšo organizacijo dela, s povečanjem produktivnosti, z boljšim izkoriščanjem strojev in surovin ... Vsi ti elementi namreč lahko najbolj občutno in neposredno vplivajo na čisti dohodek ekonomske enote in s tem tudi na osebne dohodke zaposlenih. Tako so še pred nedavnim pripovedovali v TOVARNI AVTOMOBILOV, da bi lahko primerov, ko proizvajalci znižujejo proizvodne stroške, našteli iz vsake ekonomske enote nič koliko. »Samo v ekonomski enoti karoserniea smo znižali proizvodne stroške v prvem polletni letošnjega leta za 28 odstotkov, in to predvsem ž boljšo organizacijo dela in bolj smotrnim izkoriščanjem materiala. Seveda pa se je to znižanje poznalo tudi na Osebnih dohodkih. V primerjavi z istim obdobjem v minulem letu sp se v naši enoti dvignili osebni dohodki menda celo za 72 %>.« NAMESTO STARIH NOVI ODNOSI V celoti velja, da se je z ekonomskimi enotami začel v gospodarskih organizacijah boj za čimboljše gospodarjenje. In če bi hoteli z besedami označiti to trditev, potem bi morali reči, da zdaj že večina proizvajalcev začenja razmišljati, kako dinar čimbolj smotrno obrniti, naložiti. Znotraj kolektb vov, pa tudi med njimi so torej začeli delovati ekonomski odnosi. V vsakdanjem življenju pa se ta trditev konkretizira Y najrazličnejših variantah, naj-ražnovrstnejših primerih: TOVARNA AVTOMOBILOV: V ekonomski enoti orodjarna imamo veliko večje kapacitete strojev, kot pa so potrebe tovarne. In dokler je podjetje iz skupnih sredstev odvajalo amortizacijo, si pri nas nihče ni belil glave, če stroji niso bili izkoriščeni. Je pa zato zdaj precej drugače. Po vsej državi že iščemo delo. Tako na primer izdelujemo zobate letve za Prvomajsko. Res, pri tem ničesar ne zaslužimo, ker je proizvodna cena tako rekoč enaka prodajni. Vendar pa je tudi to za nas rentabilno, kajti . tako ustvarimo vsaj del amortizacije, ki bi jo sicer morali odvesti, tudi če bi stroji stali, bi pa bil zato tudi manjši dohodek naše ekonomske enote. KONSTRUKTOR: Prejšnja leta je skladišče sprejemalo in izdajalo material kat tako, na lepe oči in lepe obljube. Seveda se je na ' gradbiščih zaradi tega marsikaj izgubilo. Zdaj pa... Vsaka deska premerjena, vsaka lopata peska prešteta. In če se izkaže, da je ekonomska enota porabila več materiala, kot bi ga smela, ali pa če ne vrne v skladišče vsega, kar bi morala, dobi kmalu račun Za primanjkljaj, ki pa ga mora poravnati iz svojega čistega dohodka. PREDILNICA IN TKALNICA: Pred nedavnim so predi-ce v ekonomski enoti predilnica predlagale, naj bi poslej delale po tri na dveh strojih in ne več po štiri. Izračunale so si namreč, da bi tako vsak mesec prihranile od 16.000 do 21.000 dinarjev samo pri plači za četrto. Ta svoj predlog pa so utemeljevale s tem, da bi si lahko povečale svoje osebne dohodke, a tudi ekonomski enoti bi ostalo nekaj več sredstev. In povsod tnm, kjer smo se pogovarjali o gospodarjenju in upravljanju neposrednih proizvajalcev v ekonomskih enotah. pa naj že bo to v Tovarni avtomobilov, v Konstruktorju, v Metalni, v podjetju Mlin-testenine, v Predilnici in tkalnici, v Tovarni čevljev ali v Tovarni volnenih in vigogne izdelkov, povsod so se izrekli, da morajo ekonomske enote čimprej dobiti še več pravic in dolžnosti. Njihove besede pa, če bi jih združil v sklep, bi dobile .približno takšnole formulacijo: , • Prenos pravic in dolžnosti gospodarjenja na neposredne proizvajalce v ekonomskih enotah je v razmeroma kratkem časovnem razdobju prinesel takšne sadove, da je potrebno decentralizacijo samo* nnravljanja čimbolj posoešiii. Proizvajalci v ekonomskih enotah nai samoslojno gospodarijo s svojimi skladi, samostojno odločajo o delitvi čistega dohodka. BOJAN SAMARIN Poročilo okrajnega sindikalnega sveta in referat predsednika tovariša Jožeta Jošta sicer zajemata vso obširno problematiko, s katero so se ukvarjali sindikati celjskega okraja v minulih dveh letih, vendar P« ocenjevanju uspehov, problemov in težav izhajata stališča: kolikor trdnejše je samoupravljanje v gpsP°' darstvu in na vseh področjih našega javnega ziylje nja, kolikor več ljudi neposredno sodeluje v njem, toliko hitrejši je gospodarski in družbeni napredek V minulih dveh letih se je družbeni bruto proizvod v celjskem okraju povečal od 79 milijard na 105 milijard. Hkrati se je povečal narodni dohodek od 33 milijard na 46 milijard. V prvem polletju letošnjega leta se je industrijska in rudar- V prvem polletju letošnjega leta se je povečala industrijska in rudarska proizvodnja za 9,6 Vo, proizvodnost dela pa za 5,6% v primerjavi z istim obdobjem lani. Tak razvoj gospodarstva sta predvsem omogočila naslednja dva činitelja: spodbudne j ša decentralizacija samoupravljanja in delitev dohodka. Spočetka so zagovorniki centralističnega načina upravljanja trdili, da je prizadevanje prozvodnostjo dela, so se zvišali osebni dohodki: leta 19J" za 21%, 1960 za 23%, v prv' polovici letošnjega leta pa z 18%. Spremenila se je tucu struktura zaposlenih glede j1 višino osebnih dohodkov. V lu' niju letos je bilo že 49,8% ds' lavcev, ki prejemajo od 20 o 40.000 dinarjev. Do 20.000 narjev dobiva še 40% zaposl® nlh (1% še vedno manj koi 10.000 dinarjev). Več kot 40.0U dinarjev je januarja zasluzil 2,5% zaposlenih, junija pa z“ 10,5 %. ..„ Sedaj sestavljajo pravilnike o delitvi čistega in osebneg dohodka. Od 363 gospodarsko organizacij jih je 69 že. sprejelo pravilnike o delitvi osebni* dohodkov. Predvsem v večjii1 OBČNI ZBOR OSS CELJE Boljše samoupravljanje hitrejši vsestranski napredek sindikatov za ustanavljanje ekonomskih enot in delavskih svetov v obratih in ekonomskih enot "preuranjeno«. Drugi so pojmovali decentralizacijo kot tehnično-upravno reorganizacijo, ne pa kot družbeni proces, za katerega je značilna nova vsebina samoupravljanja, nov odnos do dela in do. kolektiva, novi odnosi med delavci itd. Nekateri pa so o decentralizaciji vedeli povedati veliko lepega, ko pa je bilo treba prenesti materialne pristojnosti na nižje organe, so našli kopico izgovorov. Ostanke takšnih mnenj je moč opaziti še danes. Do sredine septembra je 14 podjetij V okraju sprejelo poslovnike ekonomskih enot. V Železarni Štore, Tovarni nogavic Polzela, Rudniku Velenje, GG Nazarje, v Ingradu in še v nekaterih drugih podjetjih, so s poslovniki že prenesli na ekonomske enote razen samo- podjetjih so se lotili te na'Tla zelo resno, iščejo nova merh za ovrednotenje dela in za litev poslovnega uspeha, ki “ bila kar najbolj spodbudna, P v praksi preizkušajo in izP0^ polnjujejo. V nekaterih gospo darskih organizacijah, Pre^ vsem v manjših pa le popravljajo stare pravilnike, ne veda koliko laliko razdelijo, ker nimajo pravilnikov o delitvi cl stega dohodka itd. Med razpravo pa so o vsej1 teh problemih malo govorih' Razen redkih izjem so razpra ^ Ijali predvsem o šolstvu, zdra' stvu, socialnem varstvu, trgy vini. Ne rečem, da so bile nJ1 hove razprave slabe, nasprotna odkrile in pokazale so na številne pereče probleme, toda in tudi bolj konkretno pa delegati le morah spregovori o upravljanju in delitvi dobo0 ka, saj je to tudi centrala s katerim se ukva1' m' enoiioiiisivt; triruie oa-mu- vl:)raSan-i0 stojne operativne proizvodnje njihoiVe sindikalne orga: tudi delitev osebnih dohodkov, . urejanje norm, kadrovsko služ- J • zaščito, bo, higiensko-tehnično tekoče vzdrževanje sredstev itd. V nekaterih kolektivih pa se še izgovarjajo, da tega ne morejo storiti, ker **so v rekonstrukciji«, čeprav rekonstrukcija ne bi smela biti nobena ovira. Proces decentralizacije upravljanja so močno pospešili novi, spodbudnejši načini delitve osebnega dohodka po delu posameznika in uspehu ekonomske enote ter vsega kolektiva. Hkrati z večjo proizvodnjo in Bilo je tudi precej pavšaln^ osnovnih ugotovitev, brez konkreb* ' ’ predlogov za akcijo. Na prim6^ govorili so, da so se v zadnje1, času dvignili osebni dohod nekaterih vodilnih uslužbenci nad vse razumne meje, ot>s dili so ta pojav in pri^ te. ostali, niso pa odgovorili . vprašanje, kaj je treba sl®1? i ne jutri, ampak takoj, da p1 e odločilnimi ukrepi te V°P n. odpravili in da takšnih ter P, dobnih napak ne bi bilo v Prav to pa je najvažnejše. I. v’ OB NEUREJENIH NOTRANJIH ODNOSIH V SGP »GORENJU« RADOVLJICA Selitev na| temelji na proizvodnost* Tudi v radovljiški občini v zadnjem času politične organizacije, posebno še občinski sindikalni svet, spremljajo gospodarjenje posameznih gospodarskih organizacij, z njimi analizirajo pozitivne dosežke in jih opozarjajo na slabosti. Na posvetovanjih, ki jih občinski sindikalni svet sklicuje po gospodarskih organizacijah, razpravljajo o vseh aktualnih problemih in pojavih, ki bi utegnili imeti slabe posledice pri nadaljnjem delu podjetja. Na teh posvetovanjih nenehno poudarjajo, da je treba vložiti vse n&pore za povečanje proizvodnosti dela in vzporedno s tem za razvijanje sistema delitve osebnih dohodkov na osnovi doseženih rezultatov. Razen splošnih principov so na te probleme opozarjali posamezne gospodarske organizacije, kjer so se kazala odstopanja od takšnih principov. Tako so na primer opozorili Splošno gradbeno podjetje »Gorenje« v Radovljici na nesorazmerna izplačila nekaterim vodilnim uslužbencem; o tem so govorili na plenumu občinskega sindikalnega sveta v razgovorih z izvršnim . odborom sindikalne Podružnice in prav tako opozarjali tudi delavski svet, naj uredi th nesorazmerja. Vendar so kljub temu v podjetju po teh razgovorih izplačali direktorju v septembru kar 356.000 dinarjev! Na čem je to izplačilo utemeljeno? Morda na Uresničevanju polletnega plana, ki so ga dosegli le s 46,9 %? Tudi na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Radovljici so, ko so obravnavali polletne bilance gospodarskih podjetij, ostro obsodili način poslovanja v SGP »Gorenje« Radovljica. To podjetje je namreč v vsem prvem polletju kljub temu, da je,zaradi ugodnih predpisov ustvarilo znatno več čistega dohodka kot lani, dalo na sklade borih 4 milijone dinarjev, od nekaj več kot 63 milijonov, ki so jih ustvarili v prvem polletju. Pri tem pa so temeljito segli po dohodku za osebne dohodke, ne toliko za fizične delavce kot za tehnično osebje in vodilne uslužbence. Ta izplačila so še toliko . bolj neutemeljena, ker niso dosegli niti polletnega plana. Direktor je na primer dobil v septembrskem izplačilu 356 tisoč dinarjev — tudi trotneseč-ni poslovni uspeh, čeprav tega sploh ni bilo. Razen tega so tudi Ostali vodilni uslužbenci prejemali po 100.000 do 300.000 dinarjev mesečno. Gradbeni tehmk-projektant P. D. je na primer v vseh mesecih od januarja naprej, prejemal po 100 tisoč do več kot 250.000 dinarjev mesečno. Ob tem pa so bili povprečni osebni prejemki nekvalificiranih delavcev v prvem . polletju 11.584 dinarjev, polkvalificiranih 14.380, kvalificiranih 19.269 in visokokvalificiranih 29.595 dinarjev mesečno. Nekateri primeri kažejo tudi na zelo nenačrtno gospodarjenje. Tako so na primer v za- četku leta nabavili veliki jav za visoke gradnje, ki s%r leži na dvorišču in je vPr«jio nje, ali ga bodo sploh in ko ga bodo uporabljali. *nJe5te' torji se namreč vedno Po^01\y je pritožujejo nad slabo kV . teto gradbenih del, zato P j jetje izgublja ugled na in gradnje prevzemajo gradbena podjetja izven °°c In kaj ob vsem tem PraJrli-delavski svet, sindikat in ge politične organizacije, v P jetju? Vsi ti organi kljub ^ kajkratnim opozorilom, na?efji)< mi uredijo stvari v jg- niso storili ničesar. lavskem svetu imajo > glavno besedo delovodje rl ma vodje gradbišč, ki so s ^ vsi zastopani v delavskem a(y tu, ostali člani pa se b°ie varjati zaradi konsekven > jj) utegJ }e ■a) OK zKdV; bi jih v takem primeru imeti. Komisija opozorila, da tak sestav skega sveta ni najboljši, vc(j1jJi3 je opozorilo naletelo na ».^1' ušesa. Podobno je tudi v ^ §1‘ kalni organizaciji, kjer jjStV9 mimo javnega nezadh^ nekaterih delavcev proti AeT prejemkom vodilnih uS;.Ir) o®' cev. Zato je na priporo01 0b-činskega sindikalnega sv® j d* činski ljudski odbor skl® ^ ’ gr bo ponovno razpravU3/ spodarjenju, razmerah. in ge gJ' sih v SGP »Gorenje« Bhjjeu* mi organi znotraj teg.a. te' nočejo ničesar ukreniti, meljiti ukrepal. analizi sam 0- ZAPISKI O GOSPODARJENJU IN SAMOUPRAVLJANJU V MEŽIŠKEM RUDNIKU SVINCA »PISARNIŠKA MATEMATIKA« JE IZGUBILA SVOJ SMISEL (Nadaijevanje s 1. strani) |. '»»j kmalu, ko so bila uve-^ena ta in še druga načela, ^ v Mežiškem rudniku okoliča-^an trkali na vrata. »Ne jim e°u^erno novih delavcev«so lav Člani obratnih de- skih svetov v posameznih so ugotavljali: Dovolj da lahko opravimo to, kar ^ srtl° sklenili. Nobenega no-^ a n® Potrebujemo več. Tisti; doh'80 Zapusti^ podjetje, niso ti* svojih naslednikov. Sta->rv* 5® ob zaključku letošnjega Polletja zapisal: N Prveni polletju je bilo v zaposlenih 1769 ljudi j. ° manj kot lani v enakem tj ^ jami je bilo zaposlenih kot v prvem polletju tih a sedaj ob zaključku deve-•hesecev je k tem številkam ‘ ^žil §e (iruge. Zapisal je: |( fizični obseg proizvodnje h ^ovetih mesecih letos za jj Ve®ji kot smo planirali, ali k ^ večji kot lani ob ena-^asu. ^ ^ Storilnost je za 9 °/o večja .»Unirane ali za 16,3»/» večja H. v prvih devetih me- v °sebni dohodki so porasli jflJ^^ih mesecih za 13,7 "/o v 1^1 eriavi z osebnimi dohodki ^animi v lanskih devetih C* in ravnanju s koncentratom in koksom. Predlagali so, da je treba skladišča za koks zgraditi čim bliže peči. Manj prevoza bo in manj razsipavanja. »Več bomo prihranili,« so menili. In k temu sklepu so pride-jali še tegale: »Režijska dela skladiščnikov ob nedeljah so nepotrebna. Nedeljski dodatek plačujemo za opravila, ki jih lahko.skladiščnik opravi v soboto. Takrat naj pripravi potrebne surovine« Kapitalist, ki je začel graditi topilnico, Rotacijo in pražarno v žerjavu, ni ustregel današnjim težnjam topilničarjev in pražil-cev. Tako raztresena so poslopja v tej ozki dolini, da so morali topllničarji, pražilci, pol ure prej zapustiti svoje delovno mesto, če so se hoteli kopati in preobleči in »za rep« ujeti avtobus, i Letos so našli rešitev. — »Avtobus naj ustavi ob gornjem vhodu. Bolje je, da pride vratar pol ure prej k njemu, kot da mi zapuščamo agregate in peči. Brez nadzorstva so in zato včasih zastoji« Sedaj »izgubi« ob vsaki izmeni le vratar pol ure, desetero in desetero topilničarjev in pra-žilcev pa se izmenjuje ob visoki peči in pražilnih pečeh. Predolg o podaljšani dobi obutve, ki je poseben problem, pranje oblek in še drugi predlogi so navidezno malenkostni, vendar je vsak od teh pomenil tisočak ali stotisočak prihranka, večjo storilnost, zmanjšanje materialnih stroškov. Vsak tisočak ali stotisočak pa je zmanjšal vnaprej planirano izgubo mežiškega rudnika zaradi znižanja cen svincu. In prav v teh dneh predlogi kar »dežujejo«. Kako izboljšati to ali ono, kako čimbolj smotrno urediti način oblikovanja in delitev čistega in osebnega dohodka. Na obratnih delavskih svetih, na zborih proizvajalcev v ekonomskih enotah namreč razpravljajo o osnutku teh dveh pravilnikov. Hkrati ob tem razpravljajo proizvajalci ekonomskih enot še o svojem lastnem pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pravilnik podjetja namreč vsebuje le splošna načela: pravica in dolžnost vsake ekonomske enote pa je, izdelati pravilnik o delitvi osebnega dohodka z merili, ki najbolj ustrezajo njenim pogojem. Še se pojavljajo težnje, da bi si ta ali oni rad zagotovil »stalne prejemke« ne glede na svoje delo. Tako recimo menijo v laborato- 'OStjo. so torej najmanj kar SEJA PREDSEDSTVA RO SINDIKATA KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV h skladu z doseženo produk- ‘Hf11 - CPosamezni s° bin * *akoIe: odkopni 4818 5,1,na izmeno v lanskem prvem in 6111 ton v letošnjem ^ k Polletju, rudniški učinek 1^1 Ovino 64,59 kg na izmeno, tjjjj* letos v prvem polletju \i: na izmeno, izbiralniški V i?5 na kovino 369,1 kg lani y *kg letos kovine na izme-<;j'°Pilniški učinek na kovino lani in letos 253,1 kg e na izmeno. \ tlalitik je k tem razveselji-S^al manj razveseljive iljj. e' z dobrim gospodarje-4^ ’ Večjimi učinki, ob manj-liglj evilu zaposlenih, smo do-.. kšne uspehe, da smo iz-^ n * 0se'3ne dohodke, doseže-% er>oti proizvoda. Hkrati W, pa smo v prvem pollet-I* j, tal’ že na račun prispevka rede -e Kj6v družbenih obveznosti. Oblast brez zakonov Kako naj človek upravlja, preudarno gospodari, če nima femeljnih osnov za gospodarjenje, če ne ve, koliko je vredno njegovo delo in delo vseh zaposlenih v gospodarski organizaciji, kako naj ustvarjena sredstva deli in koliko teh sredstev lahko tudi sam pridrži? dohodek 20 milijonov (4 družbenih obveznosti. 14^ Celotni dohodek naraščal Sl Produktivnosti, ekonomič-S,la podobno v naslednjem ’Sh 0 v prvih osmih me-6t°S, potem bo vrednost ll>dnje v letu 1962 za H Se Vtaja. Večja bo zaradi ^r°duktivnosti in ekono-tada če bo še v veljavi (Sj5 o Prispevku na izreden k\[ > bomo morali tega pla- Sev Zriesku 136 milijonov di- tažiški rudarji so letos v pr- ^etju dosegli izredne 4 / J'0 Jim bo moral prizna-sk« ^en črnogled. In v čem SS1108* teh uspehov? Po Po zapisnikih obratnih sfS ki _ . *ifarji so razpravljali o Svetov in zborov eko-ftitnv Kl 80 že uresničeni. enot in preberimo Mr* _ S lza=?a so- novembra 1942. 'Mo ‘ i? republiški svet 'lv0rni oven)i°. Glavni in urednik: ° TRINKADS uJeaniškl odbor: Peter Gašperšifi, Mi-■:,.1 Urear;„Jane2 Voljč. Teh-t. *Iov anlk Janez Šuster SMan^^ilštva in uprave: D’Kopltar]eva ul. 2, ?*Sni*tvi? recimo, kakšna je splošna legatov. Oboje pa pomeni, da je organizacija v podjetjih, kako v na vsem koprskem področju v podjetjih spremljajo delovne zadnjem času v središču pozor- uspehe, torej kakšna je evidenč-nosti gospodarjenje in samo- na služba, kakšna je dinamika upravljanje, bolje rečeno, utr- proizvodnje. Toda o teh navi-ditev in nadaljnji razvoj samo- dežno tehničnih problemih so upravljanja. razpravljali z vidika, kako do- V 100 gospodarskih organi- ločene slabosti ovirajo, da eko-zacijah, ki skupno zaposlujejo nomske enote in njihovi samo-86 %> od vseh zaposlenih v go- upravni organi (zbori proizva-spodarstvu družbenega sektorja jalcev, delavski sveti itd.), še in ustvarjajo 84 % družbenega niso polno zaživeli. Nemogoče produkta, so doslej osnovali 690 je pričakovati, je dejal eden od ekonomskih enot. V 616 eko- udeležencev, uspeh v ekonom-nomskih enotah odločajo o vseh ski enoti, če recimo komerciala pomembnih zadevah zbori pro- naravnost posega v proizvodnjo, izvajalcev, v 74 ekonomskih ji diktira njen tok, čeprav sa-enotah pa so izvolili delavske ma nima jasnih predstav o posvete, to je posredniške organe trebah in željah trga. Dalje, če in jim zaupali nekatere pravi- tehnična služba nima pokazate-ce v odločanje. Ijev o prodaji, če splošna upra- Tako kot se dosedanji okraj- va Pose»?a na podrtija, kjer ni-ni svet ni zadovoljil s temi si- 80 njene pristojnosti.^ To pose-cer razveseljivimi ugotovitva- Sanje posameznih služb v druga mi, se s tem niso zadovoljili področja takrat, ko še svojih tudi udeleženci v razpravi. Opo- nalog niso opravili, otežkoča zarjali so na določene vrzeli, Poslovanje, drobi sile, zmanjšu-predvsem v tem smislu, da ne i® učinkovitost, onemogoča obvelja ostati samo pri formalni račun dohodka v ekonomski decentralizaciji, pri številu enoti, skratka, demoralizira in osnovanih ekonomskih enot, dezorientira proizvajalca in temveč da gre za nadaljnje ut-r- upravljavca, jevanje delavskega samouprav- Razprava s teh vidikov je Ijanja. Na vrzeli opozarjajo po- razčistila tudi vprašanje, kakš-datki (vsebovani tako v poro- na I?aM':>0 sP^na organizacija v Čilu kot tudi opozorjeni v raz- Podjetjih, namreč takšna, ki bo pravi), da je recimo šele v dvaj- pospeševala tako gospodarski setih podjetjih sprejet poslov- razvoj podjetja kot tudi delavnik o delovanju ekonomskih s*to samoupravljanje. Pomemb-enot in komaj v 22 v razpravi. ne3š' je bil seveda tisti del raz-V polovici podjetij (v 85 so Prave, ko so udeleženci opozar-namreč osnovali 690 ekonomskih iali, kakšne naj bodo pristoj-enot) še torej s poslovnikom ni- nos^’ ekonomskih enot, kakšna so uredili pristojnosti novih sa- merila se za oblikovanje oseb-moupravnih organov. Samo v 30 dohodkov niso obnesla in podjetjih so sprejeli pravilnike kakšna naj bi bila, kakšne po-o delitvi čistega dohodka, oziro- manjkljivosti so ob tem očitne ma osebnega dohodka. To po- ’n katerih se velja izogibati, meni, da v 58 "/o anketiranih Skratka, razprava udeležen-podjetij šele pripravljajo osnut- cev, pa najsi je obravnavala ke, marsikje pa še danes ne ve- področje izobraževanja, obliko-do, katere in kakšne pravilnike vanje in delitev osebnega do-naj bi ekonomske enote sploh hodka ali navidezno povsem sprejele. Dohodek obračunavajo strokovne probleme podjetij, in-v ekonomskih enotah le v de- vestiranje in podobno, je izha-setih podjetjih, v 29 podjetjih jala z vidikov, kako naprej so to obračunavanje prilagodili utrjevati sedanje pridobitve, to po merilih dvomljive vrednosti, je, kako preiti od formalne de-v vseh ostalih pa se dohodek centralizacije k temu, da bodo oblikuje na ravni podjetja. Ra- imeli novi samoupravni organi zumljivo je, da tako nastaja res pravo podlago za svoje delo. praznina v. ugotavljanju uspe- P. D. IZGOVORI ZARADI NEPRAVOČASNO SPREJETIH PRAVILNIKOV Pomoč zavračajo, izdelavo pravilnikov pa zavlačujejo Rok, do katerega morajo biti sprejeti pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, je pred vrati. Kot kaže, pa se še sedaj nekatera industrijska podjetja in tudi druga podjetja v občini Maribor-Tabor tega ne zavedajo dovolj. To potrjuje tudi to, da sta le gradbeno podjetje »Gradnje« in Opekarna Razvanje opravili svojo dolžnost, ostalih 34 podjetij v občini pa izdelovanje pravilnikov zavlačuje oziroma zapostavlja. V Kmetijskem gospodarstvu Pohorje na primer nimajo še niti koncepta za svoje delo. Zaradi tega položaja je o tem razpravljal tudi občinski zbor proizvajalcev. Takoj zatem je več komisij, ki jih sestavljajo občinski politični delavci, obiskalo podjetja, da bi proučili, v kakšni fazi so priprave za sprejem in uveljavitev teh pravilnikov. Ugotovitve komisije so bile dokaj porazne. Povsod so namreč našli izgovore za odlašanje dela, tako se ponekod izgovarjajo na dopuste, drugje na pomanjkanje strokovnih kadrov, angažiranost pri organizaciji ekonomskih enot itd. Prav gotovo dopusti ne bi smeli biti ovira, saj so kolektivi vedeli za svoje dolžnosti že pred več meseci. Morda je ponekod lahko objektiven vzrok za zavlačevanje pravilnikov le v tem, da so se gospo- darske organizacije doslej v precejšnji meri posvečale organizaciji in poslovanju ekonomskih enot; več kot polovica podjetij ima namreč že ekonomske enote in tudi izvoljene samoupravne organe. Nekoliko bolj dvomljiv pa je izgovor o pomanjkanju kadroV, čeprav je morda ponekod delno opravičljiv. Obrtno komunalna zbornica je namreč na primer pripravila za obrtna podjetja osnutke pravilnikov v več variantah in postavila tudi posebno komisijo strokovnjakov za pomoč podjetjem pri sestavljanju pravilnikov. Toda od 160 obrtnih podjetij v okraju jih je le osem zaprosilo za pomoč obrtno zbornico. Torej stokanje zaradi pomanjkanja strokovne pomoči le ne bo povsem držalo. Pomanjkljivost pri sestavljanju osnutkov pravilnikov pa je tudi v tem, da komisije za sestavo teh osnutkov ne iščejo sodelovanja kolektivov, še manj pa političnih organizacij v podjetjih. Prav gotovo ni vloga sindikata samo v tem, da postavi splošna načela, temveč je potrebno, da člani sindikata razpravljajo in sodelujejo prav pri vseh podrobnostih osnutkov in da hkrati sodelujejo tudi s svojimi predlogi n pripombami. K. AUDIC ...................................................1.............................n.Hlinili.. KALEIDOSKOP Šesti križ mu je sedel na hrbet. Toda sivina njegovih las ni samo posledica let, marveč tudi skrbi. Je vodja osemletne Šole s skoraj 300 učenci. Strpane jih ima o treh zgradbah, ki so med seboj oddaljene nekaj kilometrov. Pisarno si je namestil o kuhinji, šolski arhiv pa spravil o spalnico. Takole je pripovedoval: »Zračen vsega imamo še nad glavo zelo slabo streho. Prosili smo, dajte nam denar, da bomo vsaj nekaj napravili. In res so nam obljubili 2 milijona dinarjev. Dobro bo, smo si mislili. Obvarovali se bomo vsaj pred dežjem. Potem pa smo čakali in čakali. Končno smo dočakali — toda kaj? Naša Šola je dobila račun za nekaj, kar sploh ni bilo pri nas napravljeno. Ta račun nas je opozoril, da je ljudski odbor porabil denar, ki je bil namenjen za najnujnejše potrebe naše šole, nekje drugje.< Čez čas je spet nadaljeval: >Odpravil sem se naravnost na okrajni ljudski odbor. Nisem hotel več moledovati na občini. Na oddelku za družbene službe sem vse povedal in jih povprašal, če imajo na občini pravico tako delati s sredstvi. Veste, kaj so mi odgovorili — tovariš, vi senzacionalistično utemeljujete zadevo.*. Po tem pripovedovanju se je tovariš zamislil. Morda se je zasanjal v čas, ko bo tovarna, o bližini katere je šola, zbrala dovolj sredstev za gradnjo novih svetlih učilnic. Toda to ne bo tako kmalu. Sedaj je zbranih šele okoli 30 milijonov dinarjev — njegova glava pa je že siva. Imeli so dva službena osebna avtomobila: črni mercedes in dobro ohranjen Fiat 1100. Razmišljali so in Razmišljali ter se končno odločili: prodajmo ju. In res so ju odprodali. Direktor, ki se je doslej vozil privatno v svojem malem fičku, je postal potem lastnik dveh avtomobilov — fička in mercedesa. Ne zanima nas, kaj bo delal z njima. Zanimiva pa je pot drugega avtomobila. Dobil ga je predsednik delavskega sveta, ki je bil doslej le lastnik motornega kolesa. On nima službenih poti. Je le vodja izmene v nekem obratu podjetja. Morda Se bo z njim vozil na seje delavskega sveta. Da ni morda Črni mercedes našel svojega sedanjega lastnika samo po zaslugi drugega vozila? Verjetno bi sicer delavski svet le nekoliko pomišljal, preden bi se odločil za to, da proda mercedes človeku, ki že ima svoje vozilo. Ne smemo namreč pozabiti: vozili sta bili prodani po smešno nizki ceni. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Osemletna šola v Desklah 2. Soške elektrarne Nooa Gorica JURIJ STRELA JURIJ STRELA ODLOČILNI TEST ‘ r . ’ * ' £ * ^ i1 *' ■- , _' •*’ ~' T ovariš direktor je šel v zasluženi pokoj. Komisija za razpis delovnih mest pri občinskem ljudskem odboru je razpisala natečaj za novega direktorja. Prijavili so se trije kandidati: prvi z dolgotrajno prakso v socialnih ustanovah, drugi z ekonomsko fakulteto in prakso v trgovskih podjetjih, tretji z izkušnjami družbenopolitičnega delavca in prakso v organih družbenega in delavskega samoupravljanja. Komisija je njihove prošnje pregledala in, ker je zdaj moderno, da sleherrtega človeka, preden ga vzameš v službo, testiraš, torej da pobrskaš po njegovi intimni notranjosti, so poklicali na pomoč še psihologe in napovedali razgovor s kandidati dne 3. oktobra leta 1961. Vsi trije so prišli. V posebni sobi je sedela komisija za razpis delovnih mest, okrepljena s psihologi. Poklicali so prvega in psiholog ga je vprašal: »Koliko je 2 X 3 X 5?« Mož je zinil: »Petindvajseti* 'if ' »Hvala,* je dejal psiholog ih ga poprosil, naj nariše kakršnokoli tovarno. Vzel je svinčnik in jo narisal. Potem ga je psiholog vprašal: »Kam pogledaš, ko greš čez cesto? Na levo ali na desno?« »Na levo,- je dejal prvi kandidat, ne da bi razmišljal. Na ista vprašanja sta odgovarjala tudi drugi in tretji kandidat. Drugi je odgovoril: »2X3X5 je 35!« Nekdo iz komisije je nekaj zamrmral, oh pa je pribil: »Petintrideset!« Narisal je tovarno in na vprašanje, na katero stran gleda, ko gre čez cesto, je odločno dejal: »Na levo in na desno.« Tretji,je odgovoril: »2 X 3 X 5 je lahko 25, lahko pa je tudi 35, odvisno od veljavnih. gospodarskih instrumentov.« Komisija se je pritrjeval-no nasmehnila. Narisal je tovarno in na vprašanje, kam se obrne, ko gre čez cesto, je odgovoril: »To je odvisno od ceste in od mojega položaja. Ce je cesta enosmerna, pogledam v tisto smer, ki je dovoljena za vožnjo, če ni enosmerna in je ravna, grem iz hiše in ko hočem iti čež cesto, pogledam na levo in na desno, če pa je na levi ovinek, potem pogledam...« »Zadostuje,« je rekel psiholog, ki je govoril v. imenu Svojih kolegov. Po kosilu so se psihologi spet sestali in razpravljali so dolgo v noč ter ugobMlvu: Prvi kandideCs Njegov odgovce na matematično vprašanje (rekel je 25) dokazuje, da ima čut manjvrednosti in da je preveč širokega srca, preveč radodaren. Ta njegova narava se kaže tudi v sliki tovarne, ki jo je narisal. Nima plota, vsa vrata in okna so odprta, vrata nimajo kljuk in ključavnic in nad vhodnimi vrati je nakazal celo nekakšne rožice. O tem, ali Je narisal nageljne ali krizanteme, je komisija razpravljala, reci in piši 48 minut, kajti to je bistveno vprašanje. Nageljni so cvetlice ljubezni, krizanteme pa nosimo na grobove. Tudi njegov odgovor, da pogleda na levo, ko gre Čez cesto, je dokaz, da njegov značaj ni uravnovešen, da preveč teži na eno stran ter pri tem zapostavlja drugo. Drugi kandidat: : >--h • • «?;, *v • • • . Njegov izračun (rekel je 35) Jej' dokazuje agresivnost, napa% nost njegovega značaja. tovarne, ki jo je narisal, J* \ sok plot, vrata so zaprta« ključavnicah ni ključa, vra^ ja sploh ni, od tovarne se ,, dijo samo strehe. Vse to 3«, raz njegove zaprtosti vase, 1» riranja družbe in njenih nov. Tudi odgovor na vpra j nje, kam pogleda, ko Sre cesto, dokazuje, da je v ei \ individualni interes prem« družbenega. Tretji kandidat: Odgovor na prvo vpraša je zadovoljiv (lahko je 25, * , ko pa tudi...). Znajde se v kem položaju, nič nepred^1 nega ga ne more doleteti. risal je tovarno z nizkim Pj( tom, ki pa ga lahko poviša« ^ je potrebno, in iz dimnike^,j, zmerno kadi, kar dokazuje % govo preudarnost pri presoj® problemov, hkrati pa prlP*"^ Ijenost, da poveča proizvod1 . Naslednje jutro so se j1 ,t. komisije in psihologi spe} ^ stali in predsednik komisij® a razpis delovnih mest občiiW»jf ljudskega odbora je že pi Stankom sporočil: »Dragi tovariši, za direktorja smo izbrali žetoni tovariša, ki so nam ga P05 novejl z okraja.« JANEZ VOl DISKRlMIMOJi ■IT se skupaj se je začelo V z ugotovitvijo na sestanku ” kolektiva: »Tovariši, to je škandal. Znancem, ki delajo v drugih podjetjih naše stroke, me je sram povedati, koliko dobim. Saj mi ne gre za plačo, gre pa za odnos, za odnos do delovnega človeka. Kar poglejmo številke. V Kegradu imajo 4881 dinarjev večje povprečje osebnih dohodkov, kot je pri nas, v Vasgradu je povprečje večje za 3727 dinarjev. V Kegradu je prejšnji mesec potegnil polir 52.000 dinarjev, v Vasgradu 48.000 dinarjev, pri nas pa 42.000. Da ne govorim o razlikah v prejemkih delavcev. To je škandal in diskriminacija« Člani delovnega kolektiva so tej ugotovitvi pritrjevali S ploskanjem, spodbudnim mrmranjem in medklici. Predsednik delavskega sveta je dejal: »Strinjam se s predgovornikom, da takšne razlike v prejemkih niso pravilne in pravične in zato bomo storili vse, da jih odpravimo.« Naslednji mesec je devet ljudi iz uprave — ki so jim zabičali, naj do podrobnosti proyče, koliko dobijo delavci na slehernem delovnem mestu v sorodnih podjetjih - delalo noč in dan. Seštevali so, odštevali, delili In množili in z njimi vred je seštevalo, odštevalo, delilo in množilo 171 Članov delovnega kolektiva. Takšne enotnosti in takšnega demokratičnega vzdušja že dolgo ni bilo. Pride Jaka k Mihi, Člahu komisije, in pove: »Veš, ni res, da bi imel Peter pri Kegradu 192 na uro, ampak ima 194.« Pride Janez k Tonetu, članu komisije, in pove: »Res Je, da ima France pri Vasgradu 173 na uro, toda on dobi Še...« Ves kolektiv je vohunil. »Koliko ima Slavko? Ni res, jaz poznam blagajnika Vasgra-da. Torej, če ima Tone pri Vasgradu toliko, moram imeti jat...« Tudi na stavbi so se pomenkovali. ' »Pravkar sem se pogovarjal s komisijo. Je Že pečeno. Ti boš imel 188, ja, toliko imajo na takem delovnem mestu pri Kegradu.« Po mesecu dni so člani komisije predlagali delavskemu svetu, koliko naj dobi sleherni izmed 171 zaposlenih, in delavski svet je njihov predlog sprejel in ga preko oglasne deske sporočil kolektivu. Istega dne je bila v podjetju veselica. Spet je minilo mesec dni. V tem mesecu so Že izplačali vsem zaposlenim nove, višje prejemke in dali so jim še nekaj »za nazaj«. Proces vsklajevanja osebnih dohodkov se je po dveh mesecih nadaljeval na ponovnem sestanku kolektiva z ugotovitvijo: »Že res, da smo uravnali naše prejemke s prejemki delavcev v drugih podjetjih naše stroke, toda mar ni diskriminacija, da v naši stroki dobivamo toliko manj kot dobivajo delavci v drugih strokah. Pogovarjaš se na primer s kovinarjem, pogovarjaš se z rudarjem, in ko ti pove, koliko dobiva, molčiš. Poglejmo sosedno podjetje, samo Čez cesto stopimo; tam imajo za 6689 dinarjev večje povprečje kot pri nas. Delovodja ima na primer 62.000 dinarjev, Pri nas pa ima polir 52,000. Da o delavcih sploh ne govorimo. Dobro, to je kovinsko podjetje, toda kje je rečeno, da morajo ljudje, ki delajo v kovinski tovarni, več zaslužiti, kot zaslužimo v naši stroki.« Člani delovnega kolektiva so tudi tej ugotovitvi pritrjevali s ploskanjem in s spodbudnimi medklici. Predsednik delavskega sveta je zatrdil, da bo delavski svet tudi to krivico popravil. Spet je noč in dan delalo devet ljudi iz uprave, in ves kolektiv, vseh 171 zaposlenih, jim je prinašal podatke, koli-« ko ima v sosednjem, kovinskem podjetju Jože in koliko Pavle, koliko stari Sever in koliko zasluži Mirko. Tudi ta obvestila je komiiij* upoštevala. Na stavbi so posedali in r® Čunali: »Ce ima Jože toliko, bi ral imeti jaz, ki delam na en kovrednem delovnem mestu, 1 di toliko.« Nihče ni več mislil na del0, »Ce ima tam Mirko.. ■" Po dobrih treh tednih ^ zdaj so imeli že prakso " flV se iz prizadevanja 171 član, delovnega kolektiva rodili no osebni dohodki posamezni^0 ^ vsklajeni z osebnimi dohod«1 sosednjem, kovinskem podj* 1 Komisija jih je predlagala lavskemu svetu, delavski 5 „ jih je sprejel in Jih preko ne deske pojasnil kolektivu- ^ Tudi tistega dne je bil* podjetju veselica. ^ Naslednjo jutro pa je veselo razpoloženje računu ja, ko je ves obupan izjavit- »Ja, že prav, novi doh°d j. toda pravkar sem izr®, Je storilnost Je močno padla. tudi po starem smo PI'ese%fliivJ še zmogljivosti; še nazaj no t dajali. Ja, od kod pa na] ° vzamemo?« _.;[y Po tem poraznem spur ^ je vse podjetje onemelo in ces vsklajevanja osebnin hodkov se je končal z u® vitvijo: »Mojduš, na to smo Pay_ zabili.« i TraT i 1 MED NERAZUMEVANJEM EV ZAVISTJO ' aša podjetja skoraj redno odklanjajo domače izume, ^ uspeh na tržišču ni zagotovljen s stotimi pečati! !ui*na pa jih ceni in se zanima zanje - Vse dotlej, .°kler za dejavnost izumiteljev in avtorjev tehničnih ^boljšav ne bo več resničnega razumevanja in zavestne ^užbene akcije, manj pa besedičenja in zavisti, za to stran razvoja proizvajalnih sil ni perspektiv. |W,ll|IIIHIIIIIIIII!!||||!l!|!|||!||||!|!|!|!|||!||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||,||||||||||,|n | ■ Mar je dejavnost izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav n | v naši družbi smiselna in koristna? Odgovorimo lahko le pri- j | trdilno. Kajti nove tehnične in tehnološke rešitve, ki sledijo g | izumom ali tehničnim izboljšavam, pogostokrat vplivajo na H | boljšo in cenejšo proizvodnjo, višjo storilnost, prihranke, smotr- 1 | oejše izkoriščanje strojev in naprav, pa tudi na večjo varnost 1 j Pri delu. H Ce je tako, potem je naša družba zelo zainteresirana, da bi 1 | lrueli takih ljudi čim več; da bi z realizacijo njihovih koristnih 1 | m rentabilnih predlogov pospešili in utrjevali razvoj našega g | gospodarstva. M Ni lahko pripovedovati o tem, kolikšen obseg je pri nas za- 1 | vzela tovrstna dejavnost. Uprava za patente FLRJ registrira v g | zadnjih letih povprečno okoli 1700 patentov. Od tega je dobra g | Polovica domačih. Patentni uradi po svetu pa letno prejmejo 1 | okoli 700.000 patentnih prijav; 92 % od tega samo iz kapitali- 1 | stičnih držav. Nekaj manj kot dve tretjini vseh patentov pa je M | v rokah ZDA in Zahodne Nemčije! Številnih racionalizatorskih in novatorskih predlogov po sve- 1 | t« jn prj nas niiiče ne registrira. Znano je zgolj to, da v raz- j | vitejših državah nagradijo vsako idejo. Z naših domačih tal pa g | vemo, da so avtorji tehničnih izboljšav bolj redki kot štiriperes- s | ne deteljice. Za ilustracijo: jeseniška železarna premore pri 7000 1 | zaposlenih letno okoli 40 do 50 tovrstnih predlogov... Kljub 1 | 'semu pa je očitno, da se v tem podjetju glede nagrajevanja «1 j avtorjev izboljšav še najbolj trudijo in da imajo te zadeve men- I | ^a še najbolje urejene ... | Kje je odgovor na vprašanje, zakaj je izumiteljev in avtorjev | | tehničnih izboljšav pri nas tako malo, čeprav je njih delo — 1 | vsaj načelno — zelo cenjeno in priznano? IWllll|||||,|||llll>!lllllllllllllllllll!lllll!ltl!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||N se prav spomnimo, je bilo v času !>! po vojni, veliko racionaiizatorjev Vragih avtorjev tehničnih izboljšav. Kra.t smo dobili prvi zakon o nagra-^tr U Povatorjev in racionaiizatorjev. v ^arije pa je kmalu pojenjalo, kar krj0sPo<3arskih organizacijah pripisu-hdei^Podbudni višini, nagrad, pred-lfl 2 omenjenim zakonom. SkuDr?d letom dni je Zvezna ljudska fscina sprejela nov zakon o patentih inV£*m 80 v ,!ospn,^k* železarni pri-t! ni ra2Pis na temo: odstranjeva- ,>knv„nin Pri bramah. Gre za odstranitev “.i, rov" 1 'i* nastanejo pri vlivanju velikih lili tajo , , *eza — ingotov. I.e-te zdaj odstrani -V0' P'1 delavci toliko časa z veliki- i*Kriva i.VlJ razbijajo po njih, da odpadejo. ^pdiet ja je dobila tri odgovore. Eden b|°v. .n ie uresničljiv brez večjih stro- I, vs« le bil prvi poskus v n a ki državi, da Vaftje 'ln‘‘ kolektiva zainteresirali za sode-pri reševanju proizvodnih problemov izboljšavah. Z njim je do 'Sra: ^ti urejeno obravnavanje in T vSg Vanje izumov. Predvideno je, da t t|0gori?®ŠitoUporabo tehničnih izboljšav ter .8ZtiQg£V 0va®^freč, da bi to precej poglobilo nji- samo toliko denarja in da more- 280 ur dela z orodjem in jo vsak dinar tudi pametno obr- rialom. Da bo tako nekat«' 4 riala in dela bistveno spremenil, njo, da bo snet znanje drit^{ lemucno z.jiaujc v ran, ua oc... ufence 0beh zadnjih razredov. Po Začeli so delo resneje vrednotiti« imelo svojo prek+’čno vredno , znal odpreti patron ne da bi m dve uri tedensko preizkušajo v Pripovedoval pa je učiteli Da se je šola tudi po tej P pri tem odneslo kak prst. V šest delavnici šolske zadruge sedmo- Prančič tudi o tem, da imajo pri tesno povezala s svojim nl gimnaziji se mi je menda Prvl žolci in osmošolci svoje znanje, proizvodnem delu precej težav, srednim zaledjem. S. ” posrečilo popraviti varovalko, po - maturi celo kuhalnik. Toda še to sem se naučil doma in ne v šoli Tako sem zdaj pri kleščah, pili in žagi popoln samouk in seveda tudi prav tako popoln laik. Ti pa... OB SEMINARJU ZA. PREDAVATELJ^ »Zakaj pač s tistim, kar si je mladina najbolj in česar doslej ni mogla dobiti nikjer, prav je bil tak program seveda nujno offl J ^ odnosi med fantom in dekletom, pripr®^ po zakon, družinsko življenje, vzgoja otrok'^ danes pa se je ta oblika izobraževanja ^ razvila in smo lansko leto imeli v SloveiHJ ^ . < « VI v. 1. . 1 , • 1 • J .J 115 šol za življenje, katere je obiskoval® gIjj mladih ljudi, kj so v 15 do 30 urah pred ^ j in pogovorov dobili nekaj splošnih oS®?oj<' področja medsebojnih odnosov in spolne v e j« Kljub velikemu razmahu pa to seve zdaleč ni dovolj, zlasti zato je tovrstna x zajela predvsem mladino iz kolektivov, ^ tem ko je tako po osnovnih kot strokovn lah to vprašanje še vedno preveč zanetn® • Razen tega so te šole kljub temu, d® n . 1« podcenjevati njihovega uspeha in P0*® pr?' že postale ponekod preveč ozke v gramu, ki se je omejeval zgolj na vprašanj okoli spolne vzgoje in U11 •i-o fe, odnosov. Mlad človek pa ne more pJ,®T1 jo j0' ševati svojega osebnega življenja, če j« urejf čeno od splošno družbenega, če ne.ZI?jLjb Tati, če ne razume splošnih, socialisti® ^ nosov med ljudmi bodisi v kolektivu a j0te A, in komuni. Človek je odvisen ^ obratno in odnos med spoloma, družin* Ijenje ne more biti stvar zase. Zato pa mora istočasno spoznavati ^ vrsto drugih problemov, njegova vzgeJ^b«0',} biti kompleksna, v okviru splošno d* pr« interesov. Prav zaradi tega bodo v bo« o šolami za življenje nove in odgovoru J ž t loge. Zveza delavskih in l judskih nrl nripravlia širok okvirni program, P0jct.vlj*,i, bi te šole dobile širšo obliko in pr« ~ ^ h pravzaprav nadaljevanje osemletke z® besnet film M predstavil Na začetku vsakoletne filmske **2otte, to je vsako jesen, se ra-“VVefiinost vseh obiskovalcev ki-predstav in ljubiteljev filma Ustavlja ob vprašanju, kaj bodo v*8«i na filmskem platnu. Po-sanaezna distribucijska podjetja sicer objavljajo naslove in glavne ustvarjalce posameznih filmov, vendar jz tega povprečen gledaje ne more kaj prida sklepati 0 vrednosti filmov. Ljubljansko distribucijsko podjetje Vesna film dbralo bolj neposredno pot in nekaj let prireja svoj »teden«, uier potem predvajajo nekaj izbranih filmov iz celoletnega repertoarja. Ta propagandna akci-ia ima svoj določen pomen, da tuko lahko naenkrat spoznamo in ocenimo vsaj nekaj in to po večini res kvalitetnih filmov enega distribucijskega podjetja, na dru-£i strani pa so ti tedni postali že uekaka tradicionalna, sicer manjka in omejena, a vendar zanimiva kulturna manifestacija Ljubljane. Toda res samo manifestacija, kajti širšega pomena ti tedni za propagando Vesninih filmov po vsej Sloveniji, In letos tudi po dru-kih republikah, skorajda nimajo, kakor tudi ne morejo bistveno Vplivati na izbor programov posameznih kinematografov, ker se Pač upravniki še vedno lahko naslanjajo le na skromni propagandni material in kritike po časopisih. Toda o tem pozneje. V letošnjem tednu so bile ali še bodo na sporedu same po veči-Ui res kvalitetne in zanimive stvaritve filmske umetnosti, ki sPet potrjuje soliden izbor Vesna filma, (ki mimogrede povedano, slavi letos tudi 15-letnico svojega obstoja), čeprav je to seveda le ždo skromen izsek iz ostalega repertoarja (število filmov, ki jih Uabavlja Vesna film vsako leto, Se vrti okoli 30). Poljski film »Mati Ivana Angelska«, ki je prejel posebno nagrado na festivalu v Cannesu za leto 1961, se uvršča med najboljše filme, s katerimi bo gledalcem postregla v letošnji sezoni ljubljanska distribucija Vesna-film .Ostali repertoar tedna sestav- jalci grškega filma »Nikoli v ne- film), Romanca o solzi (Triglav Ija še pet drugih filmov Angle- deljo«, glavna igralka Milena' film), Ti si kriv (Viba film), Izko- Kot prvega smo lahko videli ški film »Sinovi in ljubimci«, je Mercouri in ameriški režiser Ju- pana je bojna sekira (Viba film), M),*, zgodovinski spoM.kel v r.i!,ral Jack Cardiff, posnel po "“2; 2HJ? «5*? »Vzkipelo mesto« Zablestel je v Pulju, kjer je bil na letošnjem filmskem festivalu deležen oec nagrad in priznanj: »Velike zlate arene* in diplome »Film leta*, »Zlate arene« za scenarij ter posebnega priznanja in diplome igralcu amaterju Zaimu Muzaferiju za vlogo »KaranfiU, Marsikdo je priznanja ocenil za malce pristranska, da ne rečem krivična, ter to podkrepil z očitki, da film po svoii dramaturški ■ gradnji in umetniški realizaciji nima do kraja utemeljene osnove za velike nagrade. jj j .j Nehote se mi misli vračajo k Bulajicevcmu predhodniku »Vlak brez voznega reda«, s katerim je našel nekaj povsem novega. Našel je svoj žanr, svoj stil in predvsem tematiko, ki ni tematika človeka, temveč naše dobe in naših ljudi, ter s tem uspel. V »Vzkipelem mestu« je dal svojim junakom, ki so se o »Vlaku« spoprijemali s surovo povojno vsakdanjost jo, primitivnostjo in neznanjem v neznanih vojvodinskih ravninah, samo drugo okolje in druge naloge. V »Vlaku« je preprosto in hkrati umetniško prepričljivo ter dosledno prenesel na filmsko platno zgodbo o priseljencih, bodočih kmetovalcih, medtem ko je o »Vzkipelem mestu« to želel storiti še z graditelji industrijskega kombinata o Zenici in bodočimi industrijskimi proizvajalci. Zamisel je vsekakor lepa. Idejna zasnova — zgodba o ljudeh in dobi, v kateri živimo, je prav zaradi tega vredna zapisa. Zal pa je resnica, da tokrat Bulajic ni presegel svojega »Vlaka«. Velika akcija, ki je osnova avtorjeve ustvarjalnosti. zaživi na platnu premalo akcijsko, dinamično in umetniško izpovedno. Priznanja vredna umetnina so predvsem množični prizori, kajti Bulajic je ponovno dokazal, da je mojster v usmerjanju kamere in o izdelavi detajlov. Kljub očitkom pa je film kot celota veren dokument dobe, v kateri živimo, dokument ustvarjalnih sil našega človeka in prav v tem je njegova prednost, vredna priznanja. I. B. Gvidon Birolla osemdesetletnik Škofjeloški muzej — v gradu nad Škofjo Loko — je že postal znan po svojih izbranih razstavah, ki niso nikdar kričave, ampak povsem v skladu z vzdušjem in značajem tega našega edinstvenega mesta. Ta mesec so povsem sodobno postavljene v razstavnih prostorih oljnate slike, ilustracije in risbe akademskega slikarja Goi-dona Birolle, ki je letos praznoval svojo osemdesetletnico in ki rav Škofjeločan, čeprav je bil rojen o Trstu. P • • v * -I I... . / v, .n ^ +-.4« sss sst.zurss.- sesjs r?a„x dr.«r ■ ursm znanega režiserja Aleksandra -in so „a v Veliki Britaniji pro- nd la5sl'‘em fe , v“u v C311?-811 -*bi lutkovni film Akrobat Pio _ . starega mesta in njegove okolice, kasneje je študiral na Corda. Ta Jiinr o Mik spop.. g* “ 'JSS& Sta SSiSTiS, l.SS S £ I "tJUlP.til giasiii_iza najooijsi unoiesiu n'a istem festivalu nagrado Evro- nenapisano pravilo, najbrž ne bo- s leta 1960. Jugoslovanska kinema- pa za režijo. Zadnji dc imeli te sreče, da bi jih videli p med Poljaki in nemškim vi 5^ po^isToimenskem^romaTu Srn & dokumentarnim8 fflrnom £ilm pa ^ »Resnica« fTancoskega tudi pri rednih programih. Pisatelja Sienkiewicza, je kljub Fadila Hadžiča »Dežela petih strabh^ BrigittrBardot^vglavni Celoten letošnji program ted-Riorebitni razvlečenosti svež in kontinentov«, kjer je režiser ^ nVnb Tee« filma l bdo la ' ? Ves,na “ma n*bakor m raz-MniM, prikaz poliskeklnjinato; ztol „etaj znafilnih kontastov ^ ®5^,"=»SS? 2. naše zanimive rac£1 pretirane in nenavadne re- so Ljubljančani edini, ki imajo pedobota, »oriikim, in SSmSUH. n»« v-dS Strnilo'oMo ^taSS Mafije in prav nič ne zaostaja za Podobnimi £ skimi filmi. države, opisal e običaj« naravne lepote. Poljska je zasto- pa je bil konec koncev le pro- prireditve tudi v vseh drugih re- || rti o /-»vi rro t-i ci iai fmnnnclH ♦v«-.« _ j ___»s »Ti-.-ta ^ Švedski film »Pouk o ljubezni« pana še z enim filmom: »Mati glašen za najboljši francoski film pubHŠkih centrih Tovariš Šuštcr-Pn nas se premalo poznanega, a »Ivana Angelska«, režiserja Jer- ” . . rqRn Rn«dni rm ie puoiisKm ceiunn. lovans ■•er v svetu zelo unnštevaneea Šved- zvia Kav/alerowicza (pri nas smo v le.tu ljo0> Bngitte Bardoi, pa je SJC dire{ctor Vesna filma, nam je. Rt etu v. °. uPostevane°f s e zj ja Kawaierowicza, ipn na^ smu dobiia za svo 0 vlogo priznanje dal sledeče notasnilo- skega režiserja Ingmarja Bergma- videli njegov film »Vlak«), ki je , , „„-11^14;:;, francoska ieralka * "1H 0 P0'*3811110, Oa, je prikupna komedija o za- na letošnjem filmskem festivalu »Zaradi zastoja pri nabavs ee- konskih težavah in razprtijah, v Cannesu‘dosegel velik uspeh in Poleg teh filmov so na spore- loine kvote filmov za prihodnje. čeprav bi morda še raje videli dobil priznanje mednarodne film- du tedna tudi kratkometražni fil- leto smo morali nekatere filme ,„,„..,.0. ....---------------— . ... - kako boljše delo tega režiserja. ske kritike. Prav tako so ustvar- mi: slovenski Novo Velenje (Viba že predhodno uvrstiti v retini pro- n je že pred desetletji začela spreminjati in izginjati oiki se ________________________________• gram v Sloveniji in po drugih re- = ..... » J<- n—- ~ J~4 setega stoletja, polni ljubezni do domače slovenske zemlje, ustanovili »Pesno«. Njen namen — med ustanovitelji sta bila tudi Hinko Smrekar in M. Gaspari — je bil ustvariti res domačo, slovensko umetnost. Misel je bila sama po sebi romantična, rodila pa je žlahtne sadove v delih »Vesnanov«. Otožni svet slovenskih pravljic in pripovedk, desetnic, Mlade Brede, tlačanov in hudobnega graščaka je kasneje upodobil Birolla v svojih številnih ilustracijah slovenskih pravljic, koroških narodnih... N a razstavi je pokazan samo izbor, med njim so tudi ilustracije za Finžgarjeoe »Iveri«. Jedro razstave predstavljajo oljnate slike, med katerimi jih je bilo nekaj razstavljenih že leta 1952 v ljubljanski narodni galeriji. Poleg škofjeloških motivov, Puštala, Gorajl je tudi slikarjev avtoportret iz leta 1955. Poetično »Lastovičje gnezdo« in »Iz minulih časov« kažeta Birollo kot pravega pesnika slovenske zemlje, ohranjevalca njene podobe, ki sc • i! _ -___J ^ 7 ^ rtn%s»1r» O »* »O »n J »1 I n i I in 17 filT) IFtll iti. ki Na ŠOLAH ZA ŽIVLJENJE ste> ki se zaposlijo na delovnem mestu. Tu bi Nadina imela možnosti tako za splošno in ^rokovno izpopolnjevanje, spoznavali bi naše mužbeno življenje in se usposabljali za upravljavce in dobivali odgovore seveda tudi na Probleme svojega osebnega in družinskega živ-ijenja ter spolne vzgoje. S takim stalnim in ^tematskim kompleksnim izobraževanjem bi korali pričeti takoj, ko se zaposli in mlad člo-Vek se. bo potem nedvomno veliko bolje znašel v kolektivu kakor tudi v osebnem življenju, njegovi delovni uspehi in osebno življenje boli0 boljši, privzgojil si bo pravilen odnos do Sv°je okolice in s tem seveda tudi do drugega sP°la, do družinskega življenja, v vMorda se bodo pri kom vzbudili pomisleki, da je to le preoptimistično gledanje glede ?,a id. da tako šolanje precej stane. Če pa upo-®i®vamo, koliko sredstev gre za razne občasne ,ečaje in seminarje, ki večkrat niti nimajo ma-iisiinalneffa uspeha, taki izgovori odpadejo. Pri ?as kolektivi še ne verjamejo, da je tako izo-“raževanje zelo koristna investicija, ki na eni sirani zagotavlja podjetju boljši in sposobnejši ®trbkovni kader, ljudje se tesneje navežejo na Ppojetje, na drugi strani pa ustvarja in po-?.lahlja humane socialistične odnose v kolek-samem in med posamezniki. Pri propagi-^a®ju in uvajanju tovrstne vzgoje Idhko imajo pomembno vlogo tudi sindikalne podruž-jCč, ki so se s tem doslej vse premalo ukvar-lale. Vsekakor pa bi bilo prav in zelo potreb-da bi bila ta spodbuda delavskih univerz P^sod sprejeta z razumevanjem in. da bi vsi r^ttagali pri reševanju začetnih težav, ki se ^do prav gotovo pojavile, čeprav je precej šol za življenje že tudi začelo z razširjeno vzgojo. ® Šolo za življenje tudi v osemletke Prav zaradi vedno večjega pomena šol za življenje je Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije skupno z Zvezo prijateljev mladine organizirala za predavatelje na šolah za življenje na Bledu tridnevni seminar, kjer so govorili predvsem o novi in razširjeni vlogi teh šol. Nadvse zanimivo uvodno predavanje Vide Tomšičeve ter diskusije in razprave pozneje so udeležencem dale osnovne smernice za njihovo praktično delo. Osnovne poglede smo že navedli, omenimo naj samo še nekaj glavnih misli, ki so se izoblikovale med diskusijami. Predvsem so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, da je treba splošno družbeno in spolno vzgojo uvesti in razširiti tudi že v osemletkah in pozneje v strokovnih šolah. Tu lahko priskočijo na pomoč ravno šole za življenje, ki že imajo svoj strokovni kader. Prav tako morajo šole za starše obravnavati enake in podobne probleme kot šole za življenje, saj je vzgoja mladine odvisna tudi od razumevanja staršev. Med drugim so potem_ govorili tudi o vlogi žene v socialistični družbi, ki mora imeti vse možnosti, da se poklicno usposobi ne glede na starost in predizobrazbo, ter še o vrsti drugih problemov. Vse te misli, zaključki in predlogi bodo lahko ob pravilni praktični realizaciji šole za življenje usposobile za njihov nadaljnji razvoj in preusmeritev. Seveda pa bo ob tem potrebno vsestransko razumevanje in pomoč tako kolektivov; kot komun in družbenih organizacij. V. S. publikah. Zato letos ni imelo srni- i sla prircj'ati še posebnih predstav, ; čeprav je to za nas škoda, i Bomo pa prihodnje leto to zopet ; uvedli. Tudi program v Ljubija- i ni je okrnjen, ker nismo mogli ; pravočasno nabaviti vseh filmov, i ki bi jih radi uvrstili v naš teden, i Mislim pa, da je naš teden vse- ; eno koristen, saj je prejšnja leta i bilo močnejše povpraševanje pravilo filmih, ki smo jih vrteli med našimi tedni. Sicer pa to ni naša edina propaganda. Ker je nemogoče, da bi po vseh krajih informativno prikazali naše filme upravnikom kinematografov, smo letos spomladi povabili vse upravnike na ogled naših filmov v Ljubljano. To nameravamo storiti tudi zdaj, čeprav je bil odziv manjši, kot smo pričakovali, in to verjetno zaradi tega, ker je večina upravnikov le honorarno zaposlenih in nimajo časa za take oglede.« Kot vse kaže, bodo torej tudi v bodoče v Sloveniji samo Ljubljančani zaradi bolj ali manj objektivnih razlogov deležni pozornosti Vesna filma. Razumljivo je, da se v manjših krajih podobne prireditve ne splačajo, vendar pa bi take prireditve le lahko prenesli še v dva ali tri centre Slovenije, seveda, kolikor so posamezna kinematografska podjetja sploh zainteresirana za to. Te prireditve bi si gotovo potem tudi upravniki kinematografov lažje ogledali. Vesnini filmi bi tako popularizacijo nedvomno zaslužili. Sicer pa bi tudi drugače morali najti upravniki manjših kinematografov čas in sredstva, da bi se lahko odzvali povabilu Vesne nima, kadar jim je pripravljen | pomagati pri njihovi repertoarni | politiki. I - m ne bo' nikoli več povrnila. Prav v delih tega simpatičnega, tihega slikarja in umetnika pa bo ohranjena in to je njihov veliki pomen in dragocenost. E- L- Obet in potrdilo Koncert pianista AC1JA BERTONCLJA je pravzaprav samo člen v verigi dogodkov iz zadnjih let. Na videz ni minilo mnogo časa, odkar smo obnovili naše glasbeno šolstvo. Spominjamo se produkcij, ki so nas veselo jiresenetile z nadarjenimi učenci, njihovih prvih nastopov na radiu, koncertov s študenti Akademije za glasbo in končno samostojnih diplomskih večerov. Spominjamo se drobnih časopis- . . = nih obvestil in nekoliko daljših spodbudnih poročil, ki naj g bi bila dopovedala slovenski kulturni javnosti, da nam ra- g stejo mlade moči. Skoraj neopazno so minila leta. ko tega ^ ali onega »mladega« nismo srečali ha koncertnih programih, p in so njegovi prijatelji vedeli povedati, da se izpopolnjuje ^ pri tem ali onem mojstru o tujini. In zdaj — jem ah dve ^ je mogoče tega — smo nenadoma (večidel začudeno) olistali = vred dejstvom, ki terja priznanje in potrdilo in upoštevanje. m V slovenskem glasbenem življenju je zrasla nova generacija g poustvarjajočih glasbenikov. Res da lahko podobne gene,- = racije najdemo povsod in vedno, toda ta naša. pravzaprav ^ prva povojna, pomeni več. Številčno je izredno močna, zdru- ^ Žide najrazličnejše instrumentaliste in kvalitetno sega zelo g zelo visoko..Treba je računati z njo. - Pred kratkim mt je e eden naših zrelih glasbenikov zaupal: ni več vseeno, kako | igraš; ti mladi imajo moči na pretek in zdaj ne zadostuje. m če si na koncertnem odru samo domačin. Treba je že dobro g premisliti, ali zmoreš toliko kot mladi. . ,.v H Med to novo generacijo je pravzaprav težko ločiti boljše ^ in najboljše. Gotovo je le. da lahko k najboljšim prištejemo = tudi pianista Arija Bertonclja. Njegov zadnji samostojni || koncert (16. oktobra o Filharmoniji) je namreč pokazal nov m vzpon mladega umetnika. Nekdanjo mladostno neugnanost g polagoma nadomešča premišljeno oblikovanje, izredno na- s ravno muzikalnost pa je poplemenitila oblikovna in stilna ^ kultura. Vse to daje igranju zanesljivost, možatost in jasnost. ^ ki ni več vsakdanja. Moč njegove interpretacije upravičuje' g tudi naš naslov: Aci Bertoncelj je obet in potrdilo novih do- ^ godkov o slovenski glasbi. 1 n Pomenek na Blejskem gradu Nad Trento so se spustile megle Pleskanje nove palače konzorcija v Ljubljani. Morda Je tudi zato pleskanje tako drago... Prejšnji teden je kolektiv kranjske »Iskre« proslavil pomemben delovni uspeh — izdelali so dvamilijonski števec. Ta števec ni bil črn kot po navadi temveč so ga pozlatili. V imenu kolektiva ga je prejel predsednik delavskega sveta Jože Kenda kot spomin na delovno zmago V Ljubljanskih mlekarnah šo te dni montirali nov stroj za čiščenje ter polnjenie steklenic za mleko. Delo na stroju je popolnoma avtomatizirano. Na uro opere in napolni 7000 steklenic z mlekom. Z novim strojem bodo lahko krili vse potrebe Tudi Prcddvorčani so pred nedavnim dobili težko pričakovani zdravstveni dom Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava« pravi, da je zagotovilo dovolj krompirja za potrošnike po 19 dinarjev za kilogram K MŠIH K01II V o IZ VAŠIH K0MI \ o IZ NASlH K«Mli\ o IZ NAŠIH KOMUN • LJUBLJANA Pomanjkanje sredstev ali malomarnost? Pred dnevi je Svet za delo pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana razpravljal o poročilu Okrajne komisije za higien-sko-tehnično varstvo o rezultatih delovne varnosti v I. polletju letošnjega leta. Pričakovati je bilo, da bodo zaradi številnih akcij v preteklem letu tako s strani okrajne kot občinskih komisij zij higien-sko-tehnično varnost rezultati letos boljši. Toda temu ni tako. Podatki kažejo, da se je v I. polletju letos število nesreč dvignilo od 9143 v lanskem I. polletju na 9933, ali za 8,64 %. Število zaposlenih pa se je v tem času povečalo za 6 %>. Tudi podatek, da se je pogostnost nesreč na 100 zaposlenih dvignila od lanskih 5,85 na 6 nesreč v letošnjem I. polletju, resno opozarja na to, da se bodo morali delovni kolektivi in odgovorni činitelji v komunah odločneje zavzeti za odpravo vzrokov, katerih posledica je nenehno naraščanje nesreč. Lani je znašala izguba na narodnem dohodku v ljubljanskem okraju zaradi delovnih nesreč okrog poldrugo milijardo dinarjev. Kot kaže, bo letos ta izguba še večja, saj se je samo v I. polletju povečalo število izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč za 12.381 dni ali povprečno na mesec za več kot 2000 delovnih dni. Zanimiv je tudi podatek, da se najbolj pogosto ponesrečijo delavci, mlajši od 20 let. To pomeni, da je vzrok večjega števila nesreč tudi nepoučenost in neizkušenost mladih delavcev. Kakšni pa so vzroki za to, da se položaj na tem področju slabša, namesto da bi se izboljševal? Praksa v delovnih kolektivih zlasti v zadnjih mesecih kaže na to, da so se kolektivi v toliki meri zavzeli za temeljitejše izkoriščanje svojih proizvodnih zmogljivosti, k čemer jih spodbuja nov gospodarski sistem, da so ponekod popolnoma pozabili na varnost pri delu. In to kljub temu, da novi sistem vse bolj jasno postavlja v ospredje potrebe po čedalje bolj organizirani službi higiensko-tehnične-ga varstva. Vendar so kljub temu vedno bolj pogostni primeri, ko skušajo v ekonomskih enotah nekaterih podjetij na račun znižanja investicij za delovno varnost zmanjševati materialne stroške in zviševati osebne dohodke. Polletni rezultati o gibanju nesreč nam dovolj zgovorno povedo, kako kratkovidna je taka politika. Čeprav je v gospodarskih organizacijah, kadar opravičujejo sorazmerno visoko število nesreč, zelo pogosten izgovor: nimamo sredstev, nam podatki o izvorih nesreč povedo, da je tak izgovor dokaj jalov, saj so v letošnjem polletju na prvem mestu kot izvori nesreč pri delu različni materiali, navlaka, nered, nepravilna organizacija dela, nezadostna delovna disciplina itd., torej vzroki, za odpravo katerih niso potrebna kdo ve kakšna sredstva. Vendar je bilo zaradi njih okrog 37 % vseh nesreč pri delu. Na drugem mestu so ročna orodja, na tretjem mestu pot na delo in z dela ter šele na četrtem orodni stroji. Ob tej ugotovitvi lahko dobimo le en odgovor: ne pomanjkanje sredstev, pač pa malomarnost in premajhna delovna disciplina sta glavna vzroka za vedno večje število nesreč. P. S. o Skopja loka: konferencami prosvelnih delavcev Tudi na občinskem sindikalnem svetu v Škofji Loki so ugotovili, da postaja njihovo delo včasih preveč enostransko prav zaradi tega, ker ni pravega sodelovanja s člani, ki so zaposleni v ustanovah in zavodih. Da bi izpopolnili to vrzel, je občinski sindikalni svet pred nedavnim sklical posvetovanje predstavnikov sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev. Domenili so se, da bodo vse sindikalne podružnice ustanov in zavodov na letnih konferencah imenovale po enega člana v posebno komisijo pri občinskem sindikalnem svetu. Ta komisija bo pomagala in' svetovala kolektivom šol pri uveljavljanju novega zakona o finansiranju šolstva in v zvezi s tem pri novih odnosih o gospodarjenju in na- grajevanju v šolah. Ker v teh kolektivih še ni samoupravnih organov, bo potrebno zato še toliko bolj poživiti delo sindikalnih podružnic predvsem v treh smereh: gospodarski sistem v šolah bo treba urediti na ekonomskih osnovah tako, da bodo lahko kolektivi s svojimi sredstvi samostojno in pametno gospodarili, treba bo izdelati res taka merila za nagrajevanje, ki bodo zagotavljala boljšo kvaliteto dela in s tem večje osebne dohodke. Hkrati pa bo treba bolj skrbeti za urejanje osebnih potreb prosvetnih delavcev, kot so stanovanje, prehrana, razvedrilo itd. Tem trem osnovnim stvarem bodo na letnih konferencah sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev posvetili še posebno pozornost. P. T. • ČRNOMELJ: Odprli kovinsko strokovno šolo Cmomeljsko podjetje »Belt« — Belokranjska železolivarna in strojna tovarna — je odprlo letos vajensko šolo in oddelek ljubljanske tehnične srednje šole za odrasle. Ti dve šoli naj bi skrbeli za strokovno izobraževanje in usposabljanje mladine ter odraslih za potrebe tovarne in Bele krajine. Vajenska šola bo imela letos le kovinski oddelek. Na novo ustanovljeni srednji tehnični šoli strojne stroke pa bodo dopolnjevali svoje znanje prvenstveno sedanji mojstri. Vsako podjetje bo moralo za svojega učenca prispevati ustrezajoči delež za vzdrževanje šol. B. P. • TOLMIN: Izvoz mleka v Iteriifo Podjetje za odkup in predelavo mleka »Planika« iz Tolmina je začelo pred kratkim izvažati mleko v Italijo. Vsak dan ga izvozijo okoli 4000 litrov. Predvidevajo pa, da bodo sedanjo količino v bližnji prihodnosti podvojili, izvoz mleka je za podjetje, ki je pred nedavnim Prišlo v krizo zaradi velikih zalog sira, velikega pomena. L. K. • ZAGORJE: Razprave tudi o ustanovah Na zadnjih plenarnih sejah občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta ter obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Zagorju so razpravljali o gospodarjenju v zagorskih ustanovah. Ugotovili so, da bo treba v prihodnje vzporedno z rezultati gospodarjenja v gospodarskih organizacijah, razpravljati tudi o ustanovah, saj jo tudi tam precej problemov, kot kažeta primera Industrijske rudarske šole in Doma IKS Zagorje. Videti je tudi, da nekatere ustanove ne prikazujejo poslovanja dovolj ob. jektivno. ^ • OBALNE OBČINE: Zastoj v gradbeništvu Analize prvih osmih mesecev kažejo, da beležijo gradbena podjetja glede obsega poslovanja izrazito stagnacijo. Glavni razlog za takšno stanje pripisujejo zavlačevanju občin in ostalih investitorjev z investicijskimi programi. Nihanje investicijske politike pa je močno prizadelo tudi projektivne biroje, ki imajo zelo malo dela. Bojazen, da se bo sedanja neodločnost investitorjev sprevrgla kasneje v kampanjsko naročanje načrtov in del, potrjevanje programov, lokacij in podobno, bo seveda le slaba protiutež za sedanjo stagnacijo v gradbeništvu, projektivni biroji pa bodo morali zopet najemati številne zunanje sodelavce, kar pa se je pokazalo, da ni dobro. -sky • NOVA GORICA: Kampanja manjših . ^ novogoriški občini je 68 gospodarskih organizacij, jf ki bodo morale sprejeti pravilnik o delitvi čistega dohodka, m ter 92 organizacij, ki so dolžne pripraviti pravilnike o de- 1 litvi osebnih dohodkov. V teh organizacijah so se zlasti j§ zadnja dva meseca zelo razgibale priprave osnutkov novih B pravilnikov, ki bodo začeli veljati z novim letom. Doslej je še najbolj napredovala industrija. Večina 1 večjih gospodarskih organizacij v občini, ki zaposlujejo S po več kot 100 ljudi, imajo osnutke tik pred zaključkom S ali pa že v razpravi, nekatere med njimi pa so pravilnike S o delitvi čistega dohodka že sprejele po temeljitih raz- I pravah v kolektivih. Prva organizacija v občini, ki je | osvojila nov pravilnik o čistem dohodku, je Podjetje za S popravljanje voz in strojev v Novi Gorici. Medtem ko so | doslej namenjali v tem podjetju za sklade 6,5 odstotka i čistega dohodka, bo znašalo po novem pravilniku razmerje % med skladi in osebnimi dohodki 10:90. Sedaj zaključujejo | v Podjetju za popravljanje voz in strojev razprave še o 1 pravilniku o delitvi osebnega dohodka, V splošnem pa opažajo, da manjše gospodarske orga- 1 nizacije, zlasti obrtne in kmetijske, vse preveč kampanj- B sko jemljejo izdelavo novih pravilnikov. Zanašajo se še 1 vedno na pomoč od zunaj ali pa enostavno prepisujejo = osnutke, ki so jim jih posredovale zbornice kot pomoč za 1 delo. Kljub temu da imajo objektivne težave spričo po- | manjkanja strokovnega kadra, je to nerazumljivo, kajti j pravilniki morajo zrasti iz notranjega življenja kolektiva i m zahtevajo sodelovanje vseh proizvajalcev. L. K. IIIIIIIIIII!1IIIIBIIII]|||||||IPI1|IIIIIIIIIIIII||||||||||||^^ ® TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA: • GRADBENO PODJETJE ZAGORJE: Tekmovanje tkalcev Pl££n 10. septembra V tekstilni tovarni v Ajdovščini so bili v zadnjih devetih mesecih v zaostanku z izpolnjevanjem plana. O tem so mnogo razpravljali in na pobudo sindikalne podružnice sprejeli tro-mesečno tekmovanje tkalcev in tkalk za čim večji proizvodni uspeh. V to tekmovanje, ki so ga hkrati namenili v počastitev 20-letnice vstaje, se je vključilo nad 250 tkalk v vseh štirih oddelkih tovarne. Tekmovanje že kaže uspehe, saj proizvodnjo nadpovprečno presegajo, tako da upajo, da bodo letni plan proizvodnje do konca leta ne samo dosegli, temveč tudi presegli. Za najboljše so pripravljene že lepe nagrade, tako kolektivne kot posamezne. Najboljši oddelek tkalcev bo dobil 60.000 din, drugi 45.000 din in tretji 30.000 din. Posamezno pa so namenili najboljšim mojstrom tri nagrade od 5000 do\ 12.000 din, pod-mojstrom od 3000 do 8000 din in najboljšim trem tkalkam in previjalkam od 2000 do 6000 dinarjev. M. T. © TRBOVLJE: Vrsta pomanjkljivosti Na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah so govorili o samoupravljanju v trboveljskih podjetjih. Ugotovili so vrsto pomanjkljivosti, tako nezadostne priprave na decentralizacijo, premajhno pritegnitev članov kolektivov k razpravi o tem, podcenjevanje neposrednih proizvajalcev, težnjo predstavniškega upravljanja, nezadostno pojmovanje pomena in vloge ekonomskih enot, premajhno zainteresiranost za uveljavitev neposrednega upravljanja, za izobraževanje proizvajalcev in sklicanje sej samoupravnih organov v takih prostorih, kjer se sej ne morejo udeležiti neposredni proizvajalci. Kljub temu, da so se plenuma udeležili tudi predsedniki sindikalnih podružnic, je bila razprava dokaj klavrna. Kaže torej, da se sindikalne podružnice vse premalo zavzemajo za hitrejše uveljavljanje neposrednega upravljanja v gospodarskih organizacijah. k. Nadomestilo Zd dODUSt !avcI*’ kl mu je odpovedano ali mu P. M. n . ___ 2L£eJ.™“° Iazmerje prenehalo po P. M. D.: Delavcu je prenehalo delovno razmerje po sporazumu dne 1. 10. 1961. Gospodarska organizacija je delavcu do prenehanja delovnega razmerja omogočila izrabiti le toliko dni letnega dopusta, koli-kor mesecev je bil pri njej zaposlen v koledarskem letu. Za ne- Izrabljeni del dopusta je delavec sameva, denarno nadomestilo, ki ga podjetje noče plačati. Ali je delavec upravičen zahtevati izplačilo za neizrabljeni dopust? ODGOVOR: Postopek gospodar-S*ce je nepravilen. Po 36* f‘®nu zakona o delovnih razmerjih ima delavec, ki mu preneha delovno razmerje po odpovedi ali po sporazumu, pravico, da izrabi letni dopust, če do dneva, ko mu preneha delovno razmerje, izpolni pogoje. Gospodarska organizacija mora delavcu omogočiti, da do prenehanja delovnega razmerja izrabi letni dopust. Zakon govori le o letnem dopustu, kar pomeni ves letni dopust. Kadar pa delavec ne izpolnjuje pogojev za letni dopust, ima ?r?ViCmdo tetnega dopusta tolilco dni. Kolikor mesecev je bil zaposlen, če ima do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo brez njegove krivde, nepretrgoma delov-110 « naJtnanj šestih mesecev. Na vašo zahtevo bi Vam morala gospodarska orgnizacija omogočiti, da ves letni dopust. * 1 O ds ta.ve k 36. člena zakona o delovnih razmerjih določa, da de- sporazumu, mora gospodarska organizacija na njegovo zahtevo izplačati nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. Na podlagi tega je delavec upravičen zahtevati izplačilo nadomestila za neizrabljeni del letnega dopusta. Stanovanjski dodatek J. J. LJUBLJANA, Po upokojitvi sem ostal še nekaj časa v delovnem razmerju s polnim delovnim časom m sem prejemal pol pokojnine. Od L junija 1961 pa sem zaposlen samo honorarno s skrajšanim delovnim časom in prejemam polno pokojnino. ah imam pravico do stanovanjskega dodatka tudi iz honorarne zaposlitve? ODGOVOR: Po navodilu za izvajanje uredbe o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino (stanovanjski dodatek) so do nadomestila upravičene tudi osebe v honorarnem delovnem razmerju. Po tem navodilu so osebe, ki prejemajo pokojnino ali Invalidnino in so v začasnem delovnem razmerju upravičene do nadomestila iz naslova pokojnine oziroma invalidnine in tudi iz naslova začasnega delovnega razmerja. Ker je pod začasnim delovnim razmerjem razumeti honorarne in občasne zaposlitve smo mnenja, na Vam stanovanjski dodatek pripada tudi iz naslova Vaše honorarne zaposlitve. Delovni kolektiv gradbenega /podjetja iz Zagorja Je 10. septembra izpolnil letni proizvodni načrt. Tega dne so ustvarili 340 milrionov dinarjev realizacije. Računajo pa, da bodo, če bo vreme ugodno, ustvarili letos okoH 500 milijonov dinarjev. ^ • KEMIČNA TOVARNA PODNART: Znižanje cen Na zadnjem zasedanju je DS Kemične tovarne Podnart razpravljal o možnostih povečanja in pocenitve galvanotehnike v reproduktivni industriji. Po vsestranski analizi poslovanja v letu 1961 je delavski svet ugotovil, da so povečali produktivnost, kar omogoča znižanje prodajnih cen nekaterim proizvodom. Zato je delavski svet sklenil, da bodo z letošnjim 1. oktobrom znižali cene osnovnim kemikalijam za galvaniko od 8 do 14 °/o, kemikalijam za raz-maščevanje od 10 do 34 Vo. za bakrenje od 11 do 15 0/o, za cin-kanje od 7 do 10 °/o, za kadmi-ranje od 14 do 17 °/o, za srebre-nje od 22 do 25 °/o in kemikalijam za bruniranje za 16 °/o. Tak sklep so sprejeli kljub temu, da bo znižanje cen vplivalo na znižanje celotnega dohodka za okoli 10 °/o in okrog 20% na znižanje dohodka in čistega dohodka podjetja. Med drugim je DS ugotovil, da so dosegli plan prodaje za 9 mesecev s 101 %. C.R. • HRASTNIK: Vsa podjetja za družbeni standard Doslej so dajala za investicije za družbeni standard v hrastniški občini sredstva le industrijska podjetja. Vendar je zdaj občinski ljudski odbor na priporočilo Sveta za družbeni plan in linance sklenil, da morajo prispevati v sklad za investicije družbenega standarda tudi trgovska in gradbena podjetja po 2 % iz dohodka, gostinska podjetja in kmetijske zadruge pa po 5 %. • »PLAMEN« KROPA: 98 milijonov več Na letošnji sindikalni konferenci v tovarni vijakov Plamen v Kropi so razpravljali o gospodarjenju v prvih treh tromesečjih tega leta in o izdelavi pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Iz poročila je bilo razvidno, da so povečali celotni dohodek v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za več kot 98 milijonov, čisti dohodek v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 94,5%, osebne dohodke pa za 15,8 %. V tretjem tromesečju so zaradi pretežne večine rednih dopustov imeli nekoliko slabši rezultat, za kar točnih finančnih rezultatov še nimajo, vendar upajo, da bodo to v četrtem tromesečju nadomestili. C.R. • AJDOVŠČINA: 4562 zaposlenih Po podatkih, ki jih je zbral svet za delo pri ajdovski občini, je bilo konec prejšnjega meseca na območju občine 4562 zaposlenih, 2931 moških in 1631 žensk. Od tega jih je v industriji zaposlenih 1715, v grad-binstvu 816, v obrti socialističnega sektorja 680, pri zasebnih obrtnikih 131, v trgovini in gostinstvu 256, v kmetijskih zadrugah 311, v komunalni dejavnosti, zdravstvu in prosveti 439, v prometu 45, v gozdarstvu 143 in raznih drugih dejavnostih 26. M. T. E\T0 TEORIJA, DRUGO PRAKSA Že prvi zvezni kongres telesne kulture v Beogradu leta 1958 je jasno izkristaliziral in poudaril načelo, da je osnova vse naše telesne DzgOje pri nas šola. Šolska telesna vzgoja je namreč obvezna, zajame prav vso mladino, zato je treba šolski te-'esni vzgoji tudi posvetiti polno pozornost. Ista načela le potrdil tudi letošnji republiški kongres telesne kulture v Ljubljani. Vrh tega iniamo še celo vrsto odlokov. in priporočil, ki jasno Pravijo, da je treba šolski telesni vzgoji posvetiti oso Pozornost. Ti odloki torej Prepovedujejo gradnjo, novih šol brez telovadnic. Tako je 0 teoriji. Kaj pa praksa? Žal je ta dostikrat drugačna kot teo-rija. Primerov bi lahko naštevali dolgo vrsto, toda poglejmo samo nekoliko po okolici Ljubljane! Na Vrhovcih imajo že leto dni ali doe moderno šolo. In telovadnica? Je ni! Prav tako je tudi na Brezovici. Pred kratkim so bili potrjeni načrti za dve novi osemletki — ena bo v Trnovem, druga pa na Rudniku. Imata šoli tudi telovadnici? Zal ne moremo odgovoriti pritrdilno. Obe šoli bosta sicer sodobni, z vsemi potrebnimi na- pravami — toda brez telovadnic! Zakaj potem osa priporočila, odločbe in kongresi, če pa še praksa tako loči od teorije? Mar to ne kaže, da ie telesna' kultura še vedno PattorkŠ,- neko peto ali celo deveto’ kolo? Da še ni enakovredna ostalim predme-torn? Zakaj pa nikoli ne ogradijo šole brez klopi ali brez šolskih tabel? TRIKRAT PRAZNIH ROK Odbojkarji iz Medvod, ki ‘ektnujejo letos v severni skupini ljubljanskega okraj-'}ega prvenstva, nimajo sre-oe- Že trikrat so zaman pri-šli na igrišče. Prvo nedeljo bi morali natopiti proti Ljubljani II. Na igrišču v Šiški pa niso našli nikogar, razen šestih Ljub-tjančanov. Ker nihče ni imel Zoge, niso mogli odigrati niti Pcijateljske tekme, Drugo nedeljo so doma zaman pri-eakovali Mengeš. Na igrišče ni bilo niti nasprotnikov niti sodnika. Tretjo nedeljo so odpotovali o Kamnik. Domačini so Jjh debelo pogledali: »Že davno smo izstopili iz tek-njovanjalt Odbojkarjem iz "iedvod tega nihče ni spo-ročil. Ni čuda, da tudi v Medvodah navdušenje za odbojko počasi upada. Dobro pripravljena tekmovanja pomenijo napredek ln razmah posameznih šport-ndi panog. Tako malomarno organizirana tekmovanja, p0* jih imajo odbojkarji ^■pijanskega okraja, pa raz-°1 odbojke, posebno še o manjših klubih, zavirajo. s Tudi majhna tekmovanja m. JPričeoala. za zrelost šport-ln organizacij. S 1 L O TELESNE VAJE SREDSTVO AKTIVNEGA ODDIHA REZULTATI ENOLETNEGA EKSPERIMENTIRANJA NA BEOGRAJSKEM GRAFIČNEM ZAVODU £I!IIIIIIIIIIIII!I!I!1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIII1!IIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|I ZVEZNI ZAVOD ZA TELESNO KULTURO V BEOGRADU JE H n ORGANIZIRAL S STROJNIMI STAVCI BEOGRAJSKEGA GRAFIC- jj H NEGA ZAVODA SISTEMATIČNO PREIZKUŠNJO, KAKO VPLIVA S H 20-MINUTNI AKTIVNI ODDIH NA DELOVNI UČINEK. PREVER- 1 M JALI SO DELO EKSPERIMENTALNE SKUPINE STAVCEV (TI SO j m SE VSAK DAN SREDI DELA »OSVEŽILI« Z RAZVEDRILNIM i n ŠPORTOM) IN GA PRIMERJALI Z DELOM KONTROLNE SKU- g H PINE, KI JE PREŽIVELA ODMOR PASIVNO. KER GRE ZA PREIZKUŠNJO, KI JE BILA IZVEDENA NA g S ZNANSTVENI OSNOVI, POROČAMO O NJEJ OBŠIRNEJE. PO- “ 1 DATKE SMO POSNELI PO POROČILU DIREKTORJA ZVEZNEGA j M ZAVODA ZA TELESNO KULTURO B. POLICA. 1= i i liriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Bistvo aktivnega oddiha je v tem, da delavec menja okolje, da pride na svež zrak, kjer se ukvarja s tisto dejavnostjo, ki ga posebno veseli. Ce je pri svojem delu več ur sedel in se je moral umsko naprezati, tedaj je jasno, da je organizem potreben spremembe v dejavnosti in zlasti splošne poživitve krvnega obtoka. Možen je tudi »pasivni odmor«, ko delavec sedi ali leži brez dela. Izkušnje pa so pokazale, da človeka sprememba okolja, združena z razvedrilnim in ne prenapornim Športom na planem, bolje osveži. Ko smo pristopili k eksperimentu, je rečeno v beograjskem poročilu, smo se odločili za take oblike, ki so usmerjene na afirmacijo človekove osebnosti in na zadovoljitev njegovih potreb. Seveda pa pri tem nismo podcenjevali problema produktivnosti dela. Humanizacija delovnega procesa, ki bi vodila do znižanja produktivnosti, bi kršila tisto materialno osnovo, na kateri je edino možno reševati probleme humanizacije dela. Proces proizvodnje v Beograjskem grafičnem zavodu je mehaniziran do take stopnje, da so telesni napori delavcev znižani na minimum. Za delo v strojni stavnici so značilne skromne avtomatizirane gibalne operacije, ki se opravljajo sede in z rokami. Na drugi strani pa je povečana psihična obremenitev. V kolikor nastopa pojav utrujenosti, ne gre toliko za utrujenost organizma (mišičja), kolikor za psihično utrujenost, ki je stvar osrednjega živčnega sistema. Seveda pa gre tudi za občutek utrujenosti zaradi enoličnosti delovnega procesa. Ker je uspeh aktivnega Oddiha odvisen med drugim tudi od razumevanja delavca in njegove spontanosti v športni dejavnosti, se organizatorji eksperimenta niso odločili za puste gimnastične vaje, ki bi jih opravil delavec kar v strojni stavnici, temveč za način, ki je mnogo privlačnejši in zato tudi učinkovitejši. Ravnali so takole: 1. Med pavzo za aktivni oddih So šli delavci na zrak ali v prostor, ki se bistveno razlikuje od delovnega prostora. 2. pelavce So med pavzo na-potilf na take športne igre in razvedrilne aktivnosti, ki hitro in vsestransko aktivirajo cirkulacijo krvi in delovanje tistih mišičnih skupin, ki med delom niso bile aktivne. Najpogosteje so se ukvarjali z odbojko, košarko na en koš, namiznim tenisom, nogometom ali kegljanjem. 3. Posebej so mislili na stopnjevanje dobrega razpoloženja. Zato so jim omogočili take igre in športe, ki omogočajo ustvar-ialno angažiranje lastnih sil glede na nagnjenja in sposobnosti. O ORGANIZACIJA IN POTEK EKSPERIMENTA Eksperimenta se je udeleževalo 30 delavcev strojne stavnice. Od teh je bilo 15 vključenih v eksperimentalno, 15 pa v kontrolno skupino. Da bi lahko pravilno postopali, so predhodno opravili dva pregleda udeležencev, preverili so funkcionalno stanje njihovega organizma in ugotovili delovno storilnost na'uro. Na teh pregledih so ugotovili, da je delovni učinek najslabši konec četrte in osme ure dela. število Stavčevih napak, storjenih v eni uri, je doseglo maksimum na koncu tretje, pete in osme ure. Zivčno-mišična reakcija je bila najslabša na koncu četrte in osme ure. Ker je v Beograjskem grafičnem zavodu praksa, da imajo po zakonu predvideni _ 30 minutni odmor po tretji uri dela, to je ob devetih, torej pred nastopom večje utrujenosti, so se odločili za posebno pavzo aktivnega oddiha po peti uri, to je ob enajstih dopoldne. Podjetje je odobrilo delavcem eksperimentalne in kontrolne skupine za 10 minut podaljšan odmor (skupno torej 40 minut), ki so ga izkoristili ob devetih za malico (20 minut), ob enajstih pa za aktivni oddih (20 minut). Ko so vsestransko proučili proces proizvodnje so se odločili, da bodo v dneh preverjanja in sicer na koncu vsake ure izmerili hitrost živčno mišične reakcije in da bodo ugotovili število tipkarskih napak, ki jih stavec zagreši v eni uri. Razen tega so sklenili, da bodo registrirali delovni učinek po urah (število natipkanih znakov). S temi pakazatelji so pozneje ugotavljali podatke o pojavi utrujenosti v teku delovnega dne. Za osnovo so služile norme, ki veljajo za delo v podjetju. Preverjanje so opravili štirikrat v teku enoletnega eksperimenta, vselej po dva dni zaporedoma. FINIS REPUBLIŠKEGA KOLESARSKEGA PRVENSTVA JE POTEKAL V ZNAMENJU TROBOJA ZIDAN, VALENČIČ IN HROVAT (NA SLIKI). VSI TRIJE SO PRIŠLI V CILJ Z ENAKIM ČASOM 3;43:30 6 METODOLOGIJA PREVERJANJA a) Ker zavisi delovna sposobnost stavcev v strojni stavnici prvenstveno od hitrosti in stabilnosti psihomotornih reakcij, so se odločili za merjenje živčno mišične reakcije na vidne dražljaje s pomočjo električnega kronografa. b) Stopnjo pozornosti so preverjali s tem, da so prešteli tipkarske napake, ki jih je zagrešil stavec na uro. c) Gibanje delovnega učinka so spremljali na osnovi obračunske liste podjetja. č) Vsi delavci obeh skupin so bili zdravniško pregledani. Izmerili so tudi težo telesa, kapaciteto pljuč, moč pesti, frekvenco pulza v mirovanju in po 10 počepih in krvni pritisk (maksimalni in minimalni). Pri izbiri delavcev so ukrenili vse potrebno, da sta bili skupini kar najbolj izenačeni. • PROGRAM IN ORGANIZACIJA AKTIVNEGA ODDIHA Na začetku pavze za aktivni oddih so odšli delavci E skupine na določeno vadišče, delavci K skupine pa so ostali v stavnici, vendar niso delali. Ob lepem vremenu so telovadili in se igrali na strehi podjetja, ob slabem vremenu pa v dvorani ali na hodniku. Za pot do vadišča in nazaj so porabili 4 do 6 minut, tako da je praktično trajal aktivni oddih samo četrt ure. Program aktivnega oddiha je obsegal naslednje panoge: mali rokomet, košarka, odbojka, mali nogomet, namizni tenis, streljanje, elementarne igre, perjanico, dviganje uteži, sUvanje krogle, lahkoten intervalni tek, keglanje, gimnastične vaje, sončenje in prhanje. Na dan so se lotili dveh do štirih panog. Včasih so se samo vadili ali igrali, včasih pa so tudi organizirali lažja tekmovanja, turnirje in podobno. Vsak delavec je lahko prenehal z vadbo, če je hotel, lahko pa se je lotil tudi kake druge aktivnosti. Tudi pasivno počivanje ves čas sede ali leže ni bilo prepovedano. Vadbo je vodil inštruktor, ki je organiziral skupine, jih uvedel v delo in jim na željo pomagal z nasveti ali s poukom. Glavna naloga inštruktorja je bila, da opazuje dejavnost in jo usmerja oziraje se na razpoloženje. (Nadaljevanje) LIT0STR0 JSKI SAMORASTNIK POHTRJETI IVANIH Športnikov Ko so v majhni vasici Zagorje pri Grgarju v goriški komuni takoj po osvoboditvi šolarji odhajali k šolski telovadbi, je v vrsti pionirjev stal tudi droban, suh deček. Ker je bil majhen in lahak, mu razni gibi na orodju niso delali posebnih preglavic. Potem je začel obiskovati še društvo »Partizan« in kmalu postal eden najboljših pionirjev. Nihče pa takrat ni pomislil na to, da bo iz tega drobnega dečka nekega dne postal odličen športnik, državni prvak In mnogo obetajoči državni reprezentant v dviganju uteži. Iz Zagorja je pionir odšel v Ajdovščino, v nižjo gimnazijo. Tudi tu ni pozabil na svojo telovadbo. In ko se je po mali maturi odpravil v Ljubljano, je še vedno ostal zvest športu. V Ljubljani se Je pojavil v »Litostroju«, pravzaprav v njegovi kovinski Šoli. Da bi rad postal strojni ključavničar, je dejal. Sprejeli so ga. V prostem času pa se je mladi športnik iz go-riške okolice začel ukvarjati z nogometom. Vpisal se je v nogometni klub »Ljubljana« in kmalu ga srečamo v mladinskem moštvu kot levega krilca. In kako je Jože Juretič — on je namreč tisti pionirček iz Zagorja pri Grgarju — zešel med dvigalce uteži? »To je bilo pa tako,« je začel pripovedovati. »Nekoč sem bil precej časa bolan. Takrat sem Živel pri sčstri, ki Je poročena z Jožetom Colaričem. Moj svak ima doma ročke in neke- ga dne sem jih bolj za šalo kot zares skušal dvigati. Nekaj mojih podvigov je moj svak ugodno ocenil. In tako sem se pač pojavil med dvigalci.. .« Juretič je danes zaposlen v montažnem oddelku »Litostroja«. Pri delu je marljiv, vesten in discipliniran. Mojstri ga cenijo. Ko so ga pred kratkim hoteli oprostiti za nekaj dni od dela, da bi se lahko udeležil nekega tekmovanja, je njegov mojster dejal: »Prav rad bi ga pustil, ampak takega dobrega delavca danes ne morem pogrešati.« Pravzaprav to ni nič čudnega. Za Juretiča pravijo, da je skoraj preveč marljiv pri treniranju. In če je tak v športu — marljiv, vesten, discipliniran — ni čudno, da ima te vrline tudi pri delu. »Tvoji rekordi?« sem vprašal mladega državnega prvaka. »Letos sem v Velenju dosegel 305 kg v triatlonu. Na treningu sem dvigal že več, blizu 320 kg« Juretič pri nas nima resnega tekmeca, drugi naš dvigalec v tej kategoriji pride komaj na 260 kg. Seveda pa 305 kg prav gotovo še ni zadnja beseda mladega rekorderja. Pripovedoval je, kako se zdaj pripravlja. Tre- ;.i .. [> R J ill DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V OBČINI VIDEM-KRŠK0 in papirja »Djuro Salaj« 165 točk, 3. Elektro Brestanica 133, 3. Rudnik V dneh od 3. do 7. t.m. so bila športna igrišča v vidmu-Krškem prizorišče delavskih športnih iger, kjer so sodelovali vsi večji kolektivi občine s svojimi moštvi in posamezniki. značilnost teh tekmovanj je bila v tem, da smo videli v ekipah delavce, ki že več let tekmujejo, pa tudi take, ki se sicer nikoli niso intenzivneje bavill s športom, a ko je šlo za čast njihovih kolektivov, pa so sl brž nadeli tekmovalne drese, ter vsak po svojih močeh doprlna,-Sall k čim večjemu številu točk za svoj kolektiv. Tekmovalo je 8 delovnih kolektivov s 198 tekmovalci. Rezultati: I. mesto v lahki atletiki Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, v šahu Elektro Krško, v namiznem tenisu Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, v v streljanju Rudnik Senovo, v nogometu Rudnik Senovo, v odbojki Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Zmagovalci so prejeli od Občinske zveze za telesno kulturo Videm-Krško lične prehodne plakete. V skupnem plasmanu Je vrstni red naslednji: 1. Tovarna celuloze Senovo 126, 4. Elektro Krško 107, S. Sindikat občine Videm-Krško 68, 6. Kovinska zadruga Videm-Krško 53, 7. Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško 36, 8. Sindikat prosvetnih delavcev 31 točk. Kolektiv »Djuro Salaj« Je prejel od Občinskega odbora SZDL Videm-Krško lep prehodni pokal, ki ga je izročil predsednik Lojze Stih. 2e iz rezultatov Je razvidno, da je bila pobuda za organizacijo delavskih športnih Iger s strani delavcev toplo sprejeta, kar pomeni, da športna dejavnost med delavci ni razmetavanje denarja in časa, kot si to mnogi predstavljajo. Med tekmovalci smo opazili le malo uslužbencev, čeprav Je za slednje šport zelo potreben. Prav bi bilo, da bi v ta tekmovanja uvedli tudi ženske discipline, saj je v občini več ustanov in obratov, kjer je zaposlena pretežno ženska delovna Sila. S. M. ŠPORTNO SREČANJE V KANIŽARICI Sportnlki-straicl iz dveh republik in iz treh delovnih kolektivov »Kožarska industrija I. Marinkovič« iz Karlovca, »Tovarna obu-če« iz Varaždina in Rudnika rjavega premoga iz Kanižarice so se že lani dogovorili, da se bodo vsako leto trikrat pomerili med seboj za prehodni pokal v tekmovanju z malokalibrsko puško. Tekmovanja so izmenoma v krajih, kjer so sedeži posameznih podjetij. Tako so se preteklo nedeljo — že drugič v letošnjem letu — srečale tekmovalne ekipe, tokrat v Kani- žarici. V tem tekmovanju so zmagali domačini s 16 krogi prednosti pred drugoplasirano ekipo iz Varaždina, dočim so zasedli tretje mesto gostje iz Karlovca. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, pet najboljših posameznikov pa praktična darila. Istega dne so se na dvosteznem kegljišču DPD Svobode iz Kanižarice srečali tudi moštvi kegljačev iz kolektivov »I. Marinkovič« iz Karlovca in domačih rudarjev. Zmagali so domači kegljači s 139 keglji prednosti. BP nira vsak dan, doma z ročko, ki si jo je sam izdelal, in tudi v tovarni sem in tja včasih za »poživitev« malo dvigne kakšno ročko. Vrh tega goji tek, telovadi, skače, igra namizni tenis. Vsega malo. Trenira vsak dan. »Tvoja največja želja?« Nič ni pomišljal. »Priti med najboljšo peterico v Evropi« No, želja ni nemogoča. Svetovni prvak Rus Minjajev dvigne sicer 362,5 kg, toda Jože bo, kot sam pravi, letos gotovo »potisnil« na 315 do 320 kg. In drugo leto verjetno še više. »Kdo te pa trenira?« »Nihče,« je odvrnil. »Treniramo se kar sami. Saj vem, kako moram dvigati. Sami fantje se med seboj opazujemo in popravljamo.« Hm, sem premišljal, to je nekaj vredno! Sportniki-samorast- niki. In to odlični fantje! Precej boljši kot nekateri nogometniki, ki imajo drage trenerje z astronomskimi plačami. »Kaj pa je tvoj konjiček? Morda kino? Sah? Glasba?« Odkimal je. »Nič! Ne utegnem. Premalo je časa, če hočeš biti vesten delavec in dober športnik.« Pripovedoval mi je, da ne ve, kako bo v prihodnosti. Cim boljši bo, več bo moral trenirati. Toda tako treniranje izčrpava, terja ogromno dela in še več počitka, spanja. Delo v tovarni pa tudi terja celega človeka, ne more si privoščiti lenarjenja. Zanimalo me je, zakaj se še več delavcev v tem podjetju ne ukvarja z dviganjem uteži, saj mi je prej v pogovoru omenil, da je v »Litostroju« precej ročk. »Veste, pri večini ni dovolj vztrajnosti, ni dovolj resnosti,« se je nasmehnil. »Nekateri poskusijo, pa takoj obupajo. Fant pride dvigat, drugi dan pa ga bolijo vse kosti in mišice.« Med smehom mi je pripovedoval, kako je lani nek delavec teden dni hodil na trening, ker je hotel postati dvigalec, potem pa je imel teden dni bolniškega dopusta, da je pozdravil posledice mišične mrzlice. Pogledal sem na uro. Več kot 15 minut sem ga Že zadrževal, dovolj je. Segel sem mu v roko. »No, vso srečo! In drugo leto — na 320 kilogramov!« I. P. Mitraljez jih podira po pet »Cvet italijanskega fašizma« Vsem se je zajedla ena misel: »Da bi me krogla zadela prav v srce:« »Di bi me takoj zadeli, da se ne bi mučil,* »Ali bo bolelo?« »Kako bi bilo, če bi hkrati zbežali?« je vprašal fant šestnajstih let »Kam boš zbežal, ali ne vidiš, da smo obkoljeni!« V tej gneči bi se rešilo mogoče 10 ljudi. Vendar vsi ostanemo ravnodušni, ko slišimo ta predlog. Smrt nas je pomirila, to pa je najbolj nevarno. Obrazi so hladni, začudeni, mirni. Razgovor počasen, umirjen. Glasno razpravljamo o prevari četnikov, neumni smrti in nenadni ustrelitvi 300 ljudi. Zmerjamo tiste, ki jočejo ali molijo. Mogoče jih je deset. In ves čas kadimo in jemo tisti kruh, ki smo ga imeli po žepih. Neki cigan joče in moli. Odšel je iz vrste in pojasnjeval, da ni ničesar storil. Drugi, prav tako izstopi iz vrste, in govori, kdo ga je nagovoril, naj stopi korak naprej. Kaže s prstom nanj. Vsi ga zmerjajo. Predenj stopi nemški oficir in vpraša: »Zigeuner?« Ko so mu nekateri prikimali, je prezirljivo pokimal z glavo in odšel. Takšnih primerov je bilo komaj štiri ali pet. Neki laborant, Beograjčan, se je onesvestil in ječal. Nekaj oči je solznih. Gledam petnajstletne in štirinajstletne fante. Starejši molčijo, tolažijo otroke, kadijo cigarete drugo za drugo, jedo in vsi gledajo, kot bi jih pritegoval magnet, tisto, kar se pred njimi dogaja. Tamkaj, kjer je konec življenja: pet po pet padajo kot pokošeni, skupina za skupino. Jame so že zdavnaj izkopali. Kdaj? Nihče od nas ni ničesar slišal. Niti od Četnikov niti od žandarjev, ki so nas, poleg Nemcev, stražili. Jame so bile globoke približno meter. Plačani delavci, deset ali petnajst jih je bilo, dvigajo še topla in krvava trupla ter jih mečejo drugo poleg drugega v jamo, jamo za sto in sto ljudi, pravokotne oblike, deset metrov široko in prav toliko dolgo. Mitraljez se od časa do časa zakrohoče. Opozori na novo skupino, ki pada. Je že v jami; nove skupine se vrstijo druga za drugo. Nemški vojaki pazijo na vrste in potiskajo tiste, ki stoje, da sedajo. Nekoga so privlekli, ker ni mogel hoditi. Nekdo pade naprej, nekdo nazaj, večina pa na stran. — Ali je to rafal s 25 ali 10 naboji? je nekdo vprašal. Narednik strokovnjak je odgovoril, da je 25 nabojev. — Dobro je, so rekli nekateri — čim več jih je, tem bolj je gotova smrt. Vse pa je šlo počasi. Vleklo se je, postalo je celo dolgočasno. Mudilo se nam je. Nekdo je stekel iz kolone in začel bežati... Vojaki so jeli vpiti. Obkolili so ga z bajoneti in ujeli. Takoj zatem je stekel drugi. Izkoristil je preplah, vendar so ga ubili že deset metrov od tod. Nikamor več. Vse je obkoljeno. Vojak pri vojaku. Vse je spet mimo, ledena, mrtva tišina, šepeta ni. Samo mitraljez zaropota in petprica odhaja za petorico. Umira se mimo. Presenetljivo mirno. Molitev ni slišati. . Umira se, kot pripovedujejo, da ujeti umirajo. Nekateri se celo smejejo. Rečejo kakšno duhovito, preklinjajo življenje in dajejo pogum tistim, ki kažejo slabost in hvalijo tiste, ki se dobro držijo. Govorijo o skupini, rafalih, mitraljezu. Govori se o dogodku, hladnih nemških obrazih, doživljajih in o vsem, kar je povezano s tem trenutkom. Pravim: to je vredno doživeti, da bi občutili! Res je, se strinjajo marsikateri. Vojaki nas gledajo. Nemo jih gledamo in molčimo. Gledamo predse. Nova skupina, novi prijatelji, novi tovariši, novi, šele v zaporu so se srečali. Zbližali so se, zbližali za večno. Odhajajo. Padajo. Pokopali jih bodo mogoče jutri. Jama jih požira pet po pet. Mitraljez jih podira pet po pet. Oficir določa pet po pet. To je že petnajst ljudi. Iščemo tiste pred nami, da jih vidimo poslednjikrat. Kličemo jih! Kolona je dolga. 300 ljudi ni malo. Kličemo se, koračimo, iščemo se z očmi, najdemo se, nemo se gledamo, smejemo in mahamo z rokami. Dobro je. Ni se treba bati. Zakaj strah? Hrabnost je lepa in koristna. Z menoj so v vrsti štirje moji bližji tovariši, starejši ljudje. Vprašal sem jih, kaj mislijo, kaj občutijo in tako dalje. Mirno doživljamo veliko delo, redek prizor, razburljive trenutke, tragične dogodke in strašen prizor, doživljamo vse to z vsem svojim bitjem, mimogrede pa grizemo drobtine in sladkor ter kadimo. Trudimo se misliti na kaj drugega. Časa je dovolj. Vsi smo združeni, združeni v enega človeka. Vsi brez joka umirajo hladno, ravnodušno. Precej krvi je napojilo zemljo. — Če iz vsakega steče samo dva litra, bo steklo več kot 500 litrov, je nekdo računal. Ta livada bo krvavela mesece. Koliko ta naša mati Srbija zahteva od nas, od svojih sinov. Ali je prav v tem moč življenja, ali je smrt merilo moči in veličine življenja? Ali je treba z žrtvami in smrtjo beležiti pot in napredek? Surov je zakon narave. Za trenutek mislim na te otroke, ki še niso okusili življenja, jaz pa sem ga že sit. Vendar, kljub temu bi rad doživel konec te največje ljudske klavnice, da bi videl, kaiko se bo vse to končalo. Po tem pa naj bi umrl. Kako je ljudstvo lepo reklo: »Da doživim, pa da umrem.« Misel se mi je koj vrnila v realnost, v poslednji trenutek. Semkaj, pred nas, kjer mitraljez poje in kri poji še vedno žejno zemljo. Priropotal je avtomobil. Z njega so skočili oficir in dva podoficirja. Eden med njimi nosi nekakšne papirje. Prebral je neko ime. — Jaz, je odgovoril nekdo. — Izstopi! Semkaj! Švignil je iz vrste kot krogla. Podoficir bere dalje. Vsakokrat je stekel iz vrste po en mož. Spet je vzklilo' upanje. Spogledali smo se. Nihče več ne sliši mitraljeza, nihče ne gleda tjakaj, kjer je bila smrt. Vse je okamenelo in gledalo nemškega vojaka s seznamom. Poslušam. Slišal sem tudi svoje ime. Hitro sem izstopil. Presenečen sem bil. Radosten. Poslali so me nazaj , v jo, gledajo nas, šesterico preživelih od približno 300 ustreljenih. Ženske jočejo. Vsi prestrašeno gledajo, . začudeno, zabodeno. Povedali smo jim: — Vse .so ustrelili razen nas, šestih —. nekaj sto .., in opozarjamo na komaj slišen ' ropot mitraijeza, ria njegovo smrtno pesem, na poslednje zvoke s strelišča. - Prispeli smo v zapor in vsi smo križem' kražem pripovedovali ostalim zapornikom, da smo , . , • prav mi preživeli, pripoveduje-’ vrsto, da sem si naložil na ra- mo :na d6lgb in giroko,' pripeve-. mena tistega, ki so ga prebrali za menoj, pa se je že prej onesvestil. Edini primer. — Vendar je glasnik iz zgodb, ki pride poslednji trenutek in vendar pravočasno, pripoveduje Kazimir, pesnik iz taborišča. Ko sem prispel do skupine “pomiloščenih«, tako smo ši sami rekli, sem ha ukaz sedel’ na nekakšne hlode.’ Od nekod - sta prišla Vojaka s puškama. Stražila sta nas. Tu smo se zbirali in se začeli vpraševati, kaj naj' to pomeni. V nas je neka radost pa tudi sramota: živi ostanemo. Ostali naši tovariši bodo pa umrli. Mi bomo ostali. Skrivamo oči drug pred drugim. In, ko naskrivaj pogledamo tiste tamkaj, vidimo, da so vse oči uprte v nas. Nerodno nam je. Pomagamo tistemu, ki se je‘onesvestil in v teh trenutkih je vsa kolona krenila mimo nas: Nikogar nismo pogledali. Bilo nas je sram. Slišali smo dva ali tri vzklike: Zdravo, tovariši. Zamrmrali smo: zdravo, zdravo! Sklonjenih glav in pogledov. Ostali smo sami. Spet smo poslušali glas mitraljezov. Spet gledamo prizor. Vendar vse to gledamo od daleč, kot na nekaj tujega, kar je že Zdavnaj ostalo za nami. Ko slišimo mitraljez, ne mislimo več, da nam bodo te krogle razmesarile prsi. Ne mislimo več na posamezne strele, ki skrajšujejo muke našim tovarišem. Čas je hitro mineval. Mračilo se je. Mitraljez je kot ura vsakih pet do šest minut zapel, za njim pa sta sledila eden ali dva osamljena strela, kot nekakšen odmev. Vse to postaja običaj. Nismo več kdo ve kako pozorni. Pred nas je stopil tisti podoficir s seznami. Se enkrat nas je poklical po imenih. Petdesetletnik iz Užic kaže fotografije matere, brata in sestre. Oči so mu polne solz, ko je pripovedoval: — Moja mati, moj brat... Tedaj sem pogledal slike svojih sinov. Sele tedaj sem se spomnil, kako bi jokali. Ukazali so, naj nas peljejo v zapor. Krenili smo. Vračamo se skozi mesto. Vračamo se v življenje. — Četrtek, 27. decembra, sem tiho rekel tovarišem, ko smo stopali skozi vhod na vrata kasarne. Hitro se je mračilo. Do nas je še prihajal odmev krohota mitraljezov. Padajo poslednje skupine. Na stotine žrtev. Pet po pet. Ulice so polne ljudi. Vsi so na cestah. Začudeno nas gleda- 'dujemo bolj Sami sebi,’kot njim. In pozneje, ko se je vse.umi-...rilo, smo.se spo7mnili. svojih tpT . varišev in. prijateljev, ki so ’. ostali na.-strejišču. Žalostni smo. Narednik joče. Spominja se.tega ali onega, hvali, kako so bili to : dobri ljudje in tovariši. Na glas joče, ostali molčimo in mislimo panje. Vsi- smo. žalostni. Spominjamo se groznih, prizorov, .=== krvi, krčev, vsega. Zakaj so nas ss pripeljali semkaj, same, v ta za- sa. ■por? Zakaj nas niso pustili v ta-borišču: zakaj? čudili smo se in • §=§f jeli razmišljati o prihodnosti, o m •nas. Kaj se bo zgodilo? Brž, ko gj nas kličejo-.i-n nag odpeljejo ne- - eb. kam brez prtljage, mislimo na : strelišče. Vsak dan čakamo smrt. =!=? Čakamo, da, znova doživimo po- ■ n§= slednje-trenutke. Mogoče bi bilo §§§ bolje, da nas niso »pomilostili«. gg Inžeriib Maksimovič pa ni ušel smrti. Nekaj dni kasneje,g - ko je zapisal ‘ svoje poslednje == trehutke, se je znašel pred pu- s|| : škami. Šel je, kot je rekel tedaj gg »po sledi, najboljših tovarišev«. sli Pet let po njegovi smrti se je Hi pred njegovimi otroki začela v === Valjevu velika sodna ‘obravnava , Jg§ proti ujetinr okupatorje,m in fi- /Jg| stirh,. ki. so izdali Maksimoviča ; ss v enotam poveljstva SS. ss ROJSTVO NA STRELIŠČU Streli so bili vedno bliže. Da- gg nilo se je. 20. februar 1942. Na == vozu, na cesti proti Gornji Stra- gg žari, oddaljeni od Prokuplja pri- ==jš bližno 4 km, so se peljali trije g bolgarski vojaki. Eden je jahal gs na konju brez sedla. Tega dne gg je bila v vasi tudi skupina 10 m| partizanov. Ker niso vedeli drug sg za drugega, so si šli naproti. =| Med njimi je bil samo breg in gn v hipu so si stali iz oči v oči. — Vdajte se! je kriknil eden |g| od partizanov. Bolgarski fašisti gjf so imeli pripravljene puške. Ni- ljj§ so čakali. Nekajkrat so ustrelili. jgj| Partizani so bili tudi pripravlje- |||| ni. Po nekaj rafalih so Bolgare === likvidirali. Vendar še ni minila §= ura, ko je prispela bolgarska ka- =; zenska ekspedicija. Pešadija in |= topništvo. Kolona tovornjakov, §|§§ polnih vojakov. Vas so obkolili fm iz vseh strani. . =§|! — Vse aretirati! je zaukazal m njihov poveljnik, ki je bil pri §§g vhodu ,v vas.. Pripeljite jih na mi tole livado! §= Prignali so moške,- ženske, • gg starce in otroke, pa.celo novo- irif rojenčke. m — Pokleknite! se je zadrl po-veljnik., Sami ste poklicali smrt: g= Sicer pa smo vas tako hoteli po- ^ biti! m To, kar počenjajo sedaj italijanski neofašisti, je P1^ '30. leti počenjal tudi Mussolini. Ambicija, da bi postal idej* ni vodja evropskega, če ne tudi svetovnega fašizma (Hitler je- bil šele novinec), ga je gnalo, da je ustanavljal zveze 5 številnimi gibanji in skupinami v raznih deželah. Kot rezul' tat teh akcij je prišlo leta 1934 do mednarodnega sestanka fašistov v francoskem mestu'Montreu, ki so se ga udeležil® .številne osebnosti, ki so pozneje postale simbol izdaje v svojih deželah: Norvežan CJuisling, Belgijec Degrel in drugi-Od pomembnih voditeljev ni bilo na tem sestanku šari® »duceja« angleških fašistov — Mosleya. Po tem je postal Rim zatočišče za vse desne ekstremist® in za pustolovce, ki so premišljevali o osvajanju oblasti v svojih deželah. Eden izmed največjih uspehov na tem področju, je hi' prihod Prima de Rivere mlajšega, sina bivšega španskeg3 . diktatorja, ustanovitelja Falange, v Rim. Pred njegovim P13' hodom je bilo več razgovorov, tako da je bil sprejem zel® veličasten. Očitno je imel Mussolini že tedaj v mislih intet' vencijo v Španiji, pa si je prizadeval, da v bodoči fašistiž®' . državi že vnaprej zagotovi svoj vpliv. '.Leta 1936 je vodstvo te internacionale, ki se je koma! •formirala, prevzel Galeazo Čiano, Mussolinijev zet, skup®0 š svojim šefom, kabineta Anfuzzom. Povezali so se z romu®' . sko železno gardo, s poljskim Gibanjem nacionalne konce®' tracije, z »Ognjenimi-križi« polkovnika De la Rocca, i® 5 francosko Ljudsko stranko Jacquesa Dorieauxa. IZKUŠENI ANFUZZO Vsi podatki o; aktivnosti teh gibanj, katere je Rim, 1®' . galno ali ilegalno, kontroliral in podpiral, so šli skozi r®*'0 Filipa Anfuzza. To; se pravi, da jih je lahko spoznal v »srce* Hitro pa je ugotovil, da številni med njimi hkrati koketira!® tudi z nacisti, ki so bili zaradi predstbječe vojne akd!® mnogo manj varčni in obzirni kot Italijani. V kratkem i0 ugotovil, da sta potrošena i čas i denar za ustvarjanje org3' ■ -nižacijg, ki bi koristila samo Hitlerju. Po priključitvi Avstri' ' je je postalo jasno',' na kateri strani so Quisling, Degr®'’ . Antonesču ... In prav zaradi, tega, tako pravijo, da se ne bi-ponovil* napake iz preteklosti, je MSI delegiral izkušenega AnfuzZ3, da zaključi operacijo, ki pred četrt stoletja ni uspela Muss®" liniju. Vendar tudi zdaj je Anfuzo našel naciste v sen®'-Kljub temu pa Anfuzzo, sodeč po poročilu, »z zaupanj®®1 gleda v prihodnost«. »Naša reputacija je odlična. V tem smislu lahko opra' vimo koristne pobude za sodelovanje, kajpak vedno od ®3' čel, da idejo 1922. leta, ki je zdaj postala univerzalna, v *®' dobnem svetu predstavlja in tolmači edinole Italija Pre!< svoje velike partije...« VELIKI NAČRTI Enega od svojih velikih uspehov smatra Anfuzzo uvt" stitev v svoje gibanje voditelja angleških fašistov Moslel'^ ki je bil vedno nekako ob strani in precej nezaupljiv italijanskih pobud. Konec marca letos ga je Anfuzzo p®v'a bil v Rim, kjer je v njegovo čast sklical »cvet« italijanske^ fašizma. V stari palači Marignoli je bila tiskovna konfere®®3, ki se je spremenila v politični miting. Predsedoval je a®30 riški pesnik Pound, ki so ga zaradi izdaje med vojno °b sodili na dolgoletno robijo, glavni govornik pa je bil Mosl®!’'' Konferenca pa je hkrati razkrila idejno siromaštvo iri bedo mednarodnega fašizma. Neupoštevajoč, da Mosle.v ® nikakršen politik — na zadnjih parlamentarnih volitvah ®* dobil niti 3000 glasov, pa je izgubil kavcijo — se tisto, ^ je govoril, ni niti . za las. razlikovalo od govorov, ki so !*, . imeli ti. ljudje pred .tremi desetletji. Kot da se odtlej nič spremenilo. Načrti o. fašistični Evropi, ki bi vlad3 tudi nad tretjino Afrike, so se lahko rodili samo v glavab’ v katerih ni vse v redu. KONEC DULLESOVA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • DULLES0VA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • D Allen znova zapušča advokaturo Ko so 1949. leta revidirali statut Centralne obveščevalne agencije, se je koncentracija njene moči in moči njenih organizacij zelo povečala. Direktor agencije je dobil pravzaprav diktatorsko oblast. Lahko je sprejemal v službo in odpuščal vsakogar, ki ga je hotel Za Centralno obveščevalno agencijo ni veljal nikakršen predpis. Celo v Uradu za proračun je bilo posebej ukazano, da nikakršne podatke o organizaciji, funkcijah, imenih, službenih naslovih, plačah in številu zaposlenih ne posredujejo v svojih poročilih Kongresu. Na ta način je Centralna obveščevalna agencija postala zaprta knjiga. Prvi direktor Centralne obveščevalne agencije je bil kontraadmiral Ro«co Hillenketer, ki jo je vodil tri leta. V tem razdobju so zabeležili prve neuspehe, in sicer prav na področju njene temeljne naloge: zbiranja obveščevalnih podatkov. ŠTEVILNE NAPAČNE OCENE Za nekatere med temi napakami, ki so obravnavale strateška predvidevanja, Centralna obveščevalna agencija ni bila edini krivec. Prav tako so bile krive tudi druge, starejše in bolj izkušene obveščevalne službe — vojaška in služba State Derpartmenta. Prvi napačni račun, eden od najtežjih, je bil, ko je šlo za predvideva- nja, kdaj bo Sovjetska zveza lahko detonirala svojo prvo atomsko bombo. Vse obveščevalne službe v ZDA so se strinjale na koncu druge svetovne vojne v tem, da je Sovjetski zvezi potrebno vsaj 10 let, da izvrši svoj prvi atomski poskus. Seveda so bile vse službe močno presenečene, ko so v Sovjetski zvezi prvi poskus z atomsko bombo izvedli že 1949. leta. Veliko presenečenje so povzročila ruska vojaška letala MIG-15 na korejskem nebu. Hitrejša in boljša so bila od ameriških in zaradi njih so imeli bombniki B-29 ogromne izgube. V ZDA pa so kljub temu, tudi ko so se pojavila ta letala, fatalno podcenjevali Ruse. Obveščevalna služba vojnega letalstva je mislila — kaže pa, da so se tudi druge službe strinjale z njo — da Rusi ne morejo izdelati več kot šest MIG-15 na mesec. V resnici pa je sovjetska industrija v kratkem izdelala 10.000 teh letal. Ti začetni obveščevalni neuspehi korejski vojni so nepomembni, če primerjamo z zadnjimi, ki so jeseni 1950 povzročili smrt na tisoče in tisoče ameriških vojakov. Ameriške čete so po prvih porazih potisnile severnokorejske čete čez 38. vzporednik. Potrebno se je bilo odločiti, ali naj prodirajo dalje in osvojijo vso Korejo. Takšna odločitev bi skri- v jih vala ogromno nevarnost: vprašanje, če bi Kitajska sklenila, da s svojim potencialom stopi v vojno. General Mac Arthur je bil prepričan, da Kitajska tega rie bi storila. Vse ameriške službe so se strinjale z njegovimi predvidevanji. Tedaj je bila, kot pred kratkim na Kubi, vizija v ZDA zamračena s tistim, kar so želeli, da bi bilo, obveščevalna služba pa, za katero Američani plačujejo milijarde dolarjev, je delovala katastrofalno napačno . DULLES ZNOVA ZAPUŠČA ADVOKATURO Po Hilencheterju je bil za direktorja imenovan general Walter Badel Smith. Ta je bil načelnik štaba generala Eisenhoiverja v Evropi. Prva naloga, ki jo je moral izvršiti,’ je bila, da je poklical po telefonu Allena Dul-lesa. Dulles je bil Slan komiteja, ki je 1948. leta obravnaval organizacijo Centralne obveščevalne agencije in tedaj predlagal kakšnih 50 upravnih sprememb. Smith je bral to poročilo in ko je .dobil zvezo z Dullesom v njegovi newyorški pisarni* je začel: »Če ste že pisali to prekleto poročilo,« je kričal Smith; — tako vsaj Allen Dulles pripoveduje — potem ga vi uresničite!« Dulles se je strinjal, da dela s Smithom, in odpotoval iz Neiv Vbfka v Washington, kjer je ostal do pred tedni. »Prišel sem, da tukaj ostanem šest mesecev, vendar poglejte, kaj se je zgo- dilo,« je pripovedoval Allen Dulles nekemu prijatelju več let-pozneje, vendar še vedno v svojih dobrih starih časih. Postavni šef Centralne obveščevalne agencije, visok dva metra, težak približno 100 kg, štrlečih brk in redkih sivih las, je bil v vsem zelo podoben svojemu bratu Johnu Posterju. V v shingtonu so sicer imeli raje A' gjl Ni vzbujal vtisa neke vrste mesij®-je prijetnega značaja. Za tega čiov®14^ ki se ni nikdar ločil od svoje P^e’hep lahko rekli, da je bil prej P°o0^0t kakšnemu ljubeznivemu profesorju pa šefu obveščevalne službe. NOVI TOMOSOV COLI3RI T-12 močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega vzpejij3' n ja, hitrost 60 km na uro, večji tank za gorivo, dva sedeža, sodobneje oblika in še mnogo tnanj'ših izboljšav — to so prednosti novega Tonios®' vega Colibrija T-12! Tovarna motornih vozil TOMOS Koper BAČA POJEM KVALITETE V slikoviti in skoraj divji Baški grapi, malo iz vasi Podbrdo, je vojna zapustila opustošeno vojašnico. Golo zidovje, stisnjeno med rečico Bačo in strme bregove, je dolgo samevalo. Prišli pa so marljivi ljudje — iznajdljivi in vztrajni — in iz stare vojašnice je nastala ena naših najbolj znanih tekstilnih tovarn: tovarna volnenih izdelkov »-Bača«, Podbrdo. v aSetek ni bil lahak. Samo zidovje £j je bilo komaj prvi kamen nove tovarne. Treba je bilo dobiti denar (obratna sredstva), stroje,' ljudi... S pomočjo političnih in gospodarskih činiteljev je uspelo domačinom in tistim nekaj, ki so prišli od drugod (s trdno voljo in skrajno požrtvovalnostjo), da so postavili te-tnelje danes tako pomembni gospodarski organizaciji — tovarni kam-Earnov za moške obleke, tropikalov in volnenih odej. Leta 1955 je bilo podjetje dejansko ustanovljeno in leto kasneje zaposluje že 96 delavcev. Čeprav je kil začetek skromen in ne brez težav, so prihodnja leta prinašala vse vačje in večje uspehe. Poglejmo najprej, kako se je večalo število zaposlenih: Leto: 1 Štev. zaposlenih: 1956 96 1957 132 1958 174 1959 192 1960 246 Zdaj pa jih je zaposlenih okoli 330. Že gibanje števila zaposlenih nam zgovorno kaže, kako naglo je podjetje raslo in se širilo. Se lepše pa nam gospodarski razvoj kaže gibanje bruto dohodka: Leto: Bruto dohodek din: 1956 57,477.000 304,915.000 1957 1958 408,600.000 1959 809,298.000 1960 1.074,778.000 plan 1961 1.536,000.000 Z vsestransko prizadevnostjo in iz dneva v dan boljšo organizacijo jim je uspelo, da so samo od leta 1957 povečali realizacijo za štirikrat. (Leta 1957 realizirano 241,663.000 dinarjev ali indeks 100 — leta 1960 realizirano 1.020,471.000 din ali indeks 422). V veliki meri je naglemu gospodarskemu razvoju prispevala večja storilnost zaposlenih, ki je bila posledica večanja strokovnosti delavcev, boljše organizacije proizvodnje in spodbudnejšega nagrajevanja, oziroma delitve osebnega dohodka. Leta je vsakogar pripeljal na pot kar največjega osebnega prizadevanja Naj nam spet spregovore številke. Izvršitev vrednosti proizvoda ima leta 1960 nasproti letu 1957 indeks 422, število zaposlenih leta 1860 pa ima nasproti letu 1957 le indeks 186. To kaže, da se je vrednost proizvodnje na enega zaposlenega povečala v teh letih za 2,3-krat. VSELEJ NI filLO LAHKO ovo podjetje, ki je šele nastajalo, je zahtevalo vedno nove investicije, vedno nove kredite, kajti brez teh razvoja naprej ni. Pa ni šlo vselej gladko. Lani bi morali dobiti nove statve tipa Schwabe. Zaradi zavlačevanja dodelitve zahodnih deviz in s tem zakasnitve dobave strojev, so morali zmanjšati plan proizvodnje za 17 Ve in še ta plan so izpolnili le 91,7 »/«. Se večje težave so bile in so še zaradi pomanjkanja kadra. V začetku je bilo le nekaj kvalificiranih tkalk, ki so prišle od drugod. No, z marljivostjo domačink se je tudi nižji kader naglo izpopolnjeval. Večje težave so zaradi pomanjkanja višjega strokovnega kadra: uslužbencev-obratovodij, nadmojstrov in mojstrov. O tem nam govore tudi številke. Medtem ko se je število delavcev v zadnjih štirih letih povečalo za 89*/«, še je število uslužbencev povečalo le za 64 V«. Lani jim je manjkalo kar 8 uslužbencev. To pro- Skupaj z upravo podjetja in or-blem skušajo urediti s štipendira- gani delavskega samoupravljanja je njem domačih študentov: dva št.i- sindikalna organizacija zelo skrbela pendirajo na ekonomski srednji šoli, za vzgojo kadra. Lani so organizirali na tehnični tekstilni šoli tri in na tečaj za pridobitev kvalifikacije, ki tehnični srednji šoli kovinske stroke ga je obiskovalo 63 zaposlenih. Or- dva. Upajo, da bodo dobili visoko- ganizirali so tudi zdravstveno higi- kvalificiran kader tudi od drugod, enski tečaj in sploh bedeli nad delov- ko bo dograjen stanovanjski blok. no zaščito, za katero so lani porabili Prav pomanjkanje stanovanj, je do- 454.360 dinarjev. Lani je bil skupaj slej odbilo marsikoga, ki se je hotel s počitniško skupnostjo »Soča* do- zaposliti v »Bači«. grajen tudi počitniški dom v Novi- Tudi pot razvoja delavskega sa- gradu, kjer vsako leto preživi svoj moupravljanja ni bila lahka. Tako dopust precej zaposlenih, se je moral šele roditi in vzgojiti Sindikalna organizacija zelo spod-proizvajalec, tako se je moral izobli- buja tudi stanovanjsko graditev. Le- kovati tudi upravljavec. Mnogo je tos je dograjen stanovanjski blok. bilo treba izobraževanja in marši- Del nekdanje mizarske delavnice KZ kdaj je bila napravljena ta ali ona je bil preurejen v stanovanja. Odku- nerodnost. No, kljub vsemu je tudi pili so tudi zapuščeno vojašnico, ki delo delavskega samoupravljanja le- i° bodo preuredili v stanovanja, ra- po napredovalo. Morda je največji zen tega pa bodo adaptirali še štiri uspeh in s tem prekalitev delavske- manjše zgradbe. Delavci iz oddalje- ga upravljanja dalo prav uvajanje nejših krajev se vozijo na delo s to- nagra.ievanja po delu. Že lani so na varniškinr avtobusom, vseh delovnih mestih uvedli norme. Adaptirana in lepo opremljena je tam, kjer pa to ni mogoče, so uvedli tudi tovarniška okrepčevalnica. Z premije za doseženi delovni uspeh. delavsko menzo so zaposleni zelo za-Januarja letos so ta sistem še izpo- dovoljni. polniti, prav zdaj pa organizirajo Sindikalna organizacija stalno po-ekonomske enote in uvajajo kom- spešuje delo mladine, športnikov in pleksno nagrajevanje. prosvetnih delavcev, ki delajo v va- škem društvu. Razen tega upravlja KOLEKTIV ZORI sindikalna organizacija še kino in knjižnico ki je zavil proti potoku. Avto s obstal na travniku,, ko se je v ScioVj bližini nekaj zganilo. Zdrznil se ln pripravil puško. , > "Saj bomo zaspali! Pojdimo proti °aiom,-« je rekel glas kakih deset etr°v pod Radom. i.y tihem gozdu je Rade razločno sli-1 vsako besedo. • ^"Najmo, pripravite se,« je nekdo ■ Rade je . zlezel v kotanjo k dekle- w "Nekdo je blizu,« jima je šepnil, ^•anka, potrpi in ne stokaj! Tu blizu t,ad° šli mimo nas. Proti Komom so ganjeni, več jih je.« : s je bilo slišati korake. l{0Sa in Rade so otrpnili. ^aj zaznavno. •' Stanka je čutila, da jo bo zadušilo, flikala je zobe, da ne bi zastokala, je vzdihnila,' potem pa se ji je 6I°, da ne bo mogla premagati kašlja. ,.^edno Stanka, še dihali so bliže so prihajali koraki, . — jv. s skrajnjimi močmi dušila ka-'■ Zaradi bolečin je izgubila zavest, etn je nezavestna zastokala in glss- zakašljala. Rosa in Rade sta otrpnila. "Nekdo je tu,« sta slišala. "Pa poglejmo!« Rade je odvil bombo in jo trknil ob no kopito. Rahel pok, bomba je s r0pda. Za "trenutek jo je Rade držal v Potem pa jo je vrgel. V hipu se u Prepričal, da se bomba ne bo od-a od veje. V odgovor sta dobila množico strelov, vendar sta takoj oba vedela, da se sovražnik umika. Po hribu navzdol je pritekel četnik. Z rafalom mu je Mašan prestrigel noge. »Kdo je zgoraj?« je Mašan vprašal ranjenca. »Mi... četniki... Deset nas je, odpravili smo se... Kdo pa si ti?« »Partizan! Povej, kam ste namenjeni!« »Bežimo domov! Jutri bodo Nemci tu,« je četnik dvignil glavo in se čudil, kako da ne more premakniti spodnjega dela telesa. Izpustil je puško in se z rokami uprl ob tla. Mašan ga je mahnil s kopitom po glavi in odhitel navkreber. Četniški streli so se oddaljevali. Samo Rade je streljal za njimi. Spoznal je bil Mašana po glasu. Vedel je,, da bo Stanka rešena. Nase ni mislil tisti trenutek, pozabil je tudi na ranjeno nogo. Sele ko je hotel vstati, ga je zbodlo, da je omahnil. »Rade!« je zaklical Mašan. »Tu smo!« se je odzval Rade. »Zdaj bo kar dobro.« Ko je Mašan pritekel do njih, je omahnil. Zmanjkalo mu je sape, ni mogel zajeti zraka. V glavi se mu je zavrtelo, onesvestil se je kakor pri Sutjeski. Rosa je zavpila. Rade je zlezel k njemu in ga začel otipavati. Iskal je rane. Četniki so še streljali, vendar je bilo očitno, da se naglo oddaljujejo. »Mašo, Mašan!« je Rade stresel prijatelja. »Joj, mama... Mar tudi on?« je zastokala Rosa. Tisti trenutek se je Stanka zbudila iz nezavesti. »Mašan, tovariš,« je Radu šlo na jok. »Kaj pa je? Ali kličeš Mašana?« je vprašala Stanka. Ni dobila odgovora. Rosa in Rade sta jokala. V trenutku, ko se je razvnel boj v , Eksplozija se ie nomešala s streli iz Sozdu na vzpetini, je hotel Jakša ne-6tn«kih pušk P°mesala s st:reu 12 kajkrat skočiti iz voza- in steči tovari- .(No je Mašan slišal bombo, je ob-in izgubil ravnotežje. Padel je in tjj^Nl z glavo ob bukev. Potem je kot v 2Uci vstal, se opotekel in se končno 1q,Pognal dalje. »Zdaj naj bi se zgodi-Erav zdaj, ko bi moralo biti bolje!« ^.Storil je tisto, kar ljudje delamo, vs^ar znamo govoriti, tisto, kar počne kadar se požene v napad: zaje vpiti................ ^ "Juriš, proletarci!« je vzklikal kakor He iPkkokrat: v mnogih bitkah od dalj-hosanske krajine pa do Prokletij, vjed hojo je streljal iz strojnice, ne J* gledal, kam letijo krogle. Ja oni strani se je oglasil Rade: Naprej, proletarci! Juriš, tovariši!« Wušan Se zamahnil in vrgel zadnjo Pazil je, da ne bi padla blizu kjer je bil pustil ranjenca in Šema na pomoč, pa se je vedno iznova premislil, ker se je bal, da bo prišel mimo kak četnik in rešil Nemca. Obrnil je voz proti gozdu in zgrabil za strojnico. Nemec je stokal na zadnjem sedežu. »Molči, ušivec, da bom slišal!« je zaklical Jakša. Takrat so odjeknili klici, ki so klicali proletarce v napad. Jakša je spoznal Mašanov in Radov glas. Ni vzdržal. Skočil je iz voza in stekel nekaj korakov, potem pa se je le premislil in se vrnil. Vključil je motor in zapeljal pod viseče veje dreves. Mislil je, da bo tako avto skril in potem stekel na pomoč.. Streljanje pa je popuščalo, iz vedno večje daljave je prihajal odmev. Vedel je, da ne ne umikata Rade in Mašan, ker bi ne mogla v tisto smer. V ustih je začutil okus po krvi: pregriznil si je ustnico. Rade je segel v Mašanov žep po vžigalnik in posvetil prijatelju v obraz. Mašan je enakomerno dihal, njegova lica so bila mrliško bleda. Rade mu je odpel bluzo in pretipal prsni koš: bil je vlažen, vendar to ni bila kri. Rane ni bilo ne na prsih ne na hrbtu. »Pomagaj, drgnila ga bova,« je rekel Rosi. Ubogala ga je. Počasi so njeni prsti zdrseli čez Mašanovo čelo. »Ne božaj ga, drgni!« je rekel Rade. Sam mu je tri roke. Rosa je pritisnila prste na ranjenčeva senca in na vrat. Zdelo se jima je, da ne bo tistih minut nikoli konec. Mašan je vzdihnil in se zganil, potem pa je odprl oči. Osveščal se je. »Kaj je bilo?« je vprašal. »Onesvestil se je,« mu je rekel Rade Mašan je sedel in rekel, naj mu dajo vode. Ko se je napil, je naročil: »Pripravite se, na pot bo treba! Z Roso bova nesla Stanko. Rade, ti pa počasi lezi za nami. Ko bo Stanka spodaj, se vrnem pote.« »Kje spodaj?« je vprašal Rade. »Pozabil sem povedati. Zaplenila sva oklepni voz. Jakša čaka spodaj.« Ko sta se s Stanko na nosilih spotikala na drevesnih koreninah, je ranjeno dekle stokalo od bolečin. Rosi je spodrsnilo in je padla, Mašan je komaj obdržal nosila, da ni Stanka udarila z glavo ob kamenje. »Vrni se k Radu in mu pomagaj,« je Mašan rekel Rosi, »jaz bom z Stanko že kako.« Proti vznožju pobočja se je bukovje redčilo. Rosa je šla, Mašan pa je odlomil dve večji veji in položil nosila nanje. Tanj- »Natanko tako kot pri njihovih težkih strojnicah,« je ugotovil Rade. Mašan je stal zunaj in gledal Roso. »Bi šla z nami?« jo je vprašal. »Prav rada bi šla, samo... Bratec je še tako majhen, nikogar nima razen mene,« je rekla in se komaj zadrževala, da bi je ne polile solze. Mašan ji je položil roko na ramo. Čutil je, kako je zadrgetala kot vejevje v nenadnem vetru. Objel jo je in jo stisnil k sebi. Samo za trenutek so se srečale njune ustnice, potem pa sta si stisnila roke. »Vrnil se bom, Rosa, čakaj name,« ji je rekel. »Srečno pot, Mašan... Stanka, srečno... Rade, Jakša, srečno pridita v brigado!« Vsa v solzah je utihnila. Avto se je premaknil in poskočil na neravnem travniku. ‘Izza drevesa na robu gozda je Rosa gledala za njim. Videla je, kako je zavil na ozko stezo in čez mali most, potem pa je na cesti > povečal hitrost. Žarometa sta svetila na pot, po kateri se je odpeljala Stanka s tremi tovariši. Polkovnik Max Alfred Kaufmann je živčno čakal na poročilo poročnika Tip-pelskircha. »Mar je ta prašeč pozabil, kdaj bi se moral ponovno javiti?« je polkovnik bentil v slušalko. »Že nekajkrat smo ga klicali,« mu je po telefonu sporočil kapetan obveščevalnega oddelka, »pa ni odgovora. Mogoče se je pokvaril oddajnik v oklepnem avtomobilu.« »Čudno, pri vas se vselej kaj pokvari,« se je jezil polkovnik. ši konci vej so drseli po tleh in tako blažili tresljaje. Čez čas je zagledal travnik, kjer je bil pustil Jakšo v oklepnem vozu. Že je popustil nosila in začel prisluškovati, ko se je oglasil Jakša: »Mašan, tu sem! Ali prihajate?« »Da, Jakša, pridi, pomagal mi boš.« Jakša je pritekel in poprijel. V dveh minutah sta spravila Stanko na zadnji sedež oklepnega voza, Nemec pa se je moral stisniti med sedeže. Po gozdu so zašumeli Rosini in Radovi koraki. Mašan je stekel in naložil Rada na pleča, »Ali boš lahko sedel za strojnico?« ga je vprašal, potem ko ga je pred avtomobilom spustil na tla. »Lahko, samo pokaži, kje so naboji,« je rekel Rade. Jakša je odprl pokrovček, pod katerim je bilo strelivo, in pokazal sprožilec. Zunaj so odmevali enakomerni koraki straže. Nemška divizija je bila pripravljena na pohod. Enote so se zbrale, razporedili so jih in jim določili smer, mb_.jkalo je le še najnovejše sporočilo izvidniške skupine poročnika Tippelskirčha. Komandant Četrte proletarske je preverjal izpolnitev povelj. Trije bataljoni so bili pripravljeni. Prvi naj bi šel proti Kotiču, Jasenovemu dolu in Planinici, drugi čez Ostrvico, Markovičev laz in Glavo, tretji pa po dolini Tare. Ta zadnji naj bi se s tovornjaki peljal vse do sovražnikovih položajev, potem pa bi napadel. Četrti bataljon je pustil v Mateševu četo, ki naj bi držala utrdbe, ena je bila v Trešnjeviku, da bi preprečila sovražniku prodor čez Kome v zaledje, preostanek bataljona pa je sestavljal brigadno rezervo, ki naj bi šla peš do Jabuke in tam počakala na nadaljnje ukaze. '»Ali izvidnikov še ni?« je vprašal komandant. »Če jim je uspelo, bi se morali vrniti čez eno uro ali najkasneje' čez dve. Naročil sem, naj nas obvestijo takoj o njihovem prihodu,« je odgovoril načelnik štaba! »Skrbi me,« je rekel komandant. »Pet izvrstnih borcev in najboljših tovarišev smo poslali v ta pekel.« »Če bi bili že prej imeli podatke, ki jih imamo zdaj, bi verjetno poizvedovali drugače. Ugotovili smo, da je danes vozil ob Tari nemški oklepni voz. Naša patrulja ga je videla, ujeti četnik pa trdi, da so v njem nemški izvidnik ki« je dejal načelnik štaba. »Že, že, vendar bi rad poročilo, na katero bi se mogel popolnoma zanesti. Takšno poročilo pa lahko prinesejo le zanesljivi ljudje. Preden bomo napadli, moramo sporočiti, ali naj se začne izseljevati civilno prebivalsvo,« je dodal komandant in poklical kurirja. Naročil mu je, naj pripravi konja in ga odpelje v brigadno rezervo, brž ko bo ta šla na pot. Komandant se je odločil, da bo šel z bataljonom, ki se bo peljal s tovornjaki. Vse je bilo pripravljeno. Manjkalo je le še poročilo izvidnikov, potem pa bi šli v napad in obvestili prebivalce mest in vasi, ali jim grozi sovražna nevarnost. Na pasu, dolgem dvajset kilometrov, je bilo kakih dvajset tisoč vojakov — devetnajst tisoč Nemcev in četnikov ter tisoč partizanov. Četniški komandant Lašič je prejemal poročila o dogodkih prejšnjega dne in noči. Vsa so vsebovala podatke o velikem številu dezerterjev. Lašič je vzel svinčnik in začel računati. Kakor je kazalo, bo imel naslednji dan, ko bodo zbrana vsa poročila, vsaj dva tisoč četnikov manj. Če bo tako še oseminštirideset ur, bom brez vojakov, je ugotavljal. »Nekaj je treba ukreniti! Kaj naj pomeni vse to?« se je jezil, ko je govoril s kapetanom Zeljkovičem. Nenadoma se mu je zazdelo, da je vse okoli njega nekako mokro in strašno hladno. Iztegnil je roko in otipal tik pri glavi spolzko gladki kamen. Voda mu je pljusnila v obraz. »Kaj se je zgodilo? Kje sem?« je še ves omotičen vprašal Hans Minzer. Dvignil je glavo in pogledal. Nad njim je visela vrbova veja. Segel je po njej in potegnil. Počasi je zlezel na pesek ob bregu pod izvirkom. Malo v stran je voda v kotanji med kamenjem pozibavala Tippelskirchovo truplo. Na levi je gledal iz vode trebuh Johanna Beringa, na drugem koncu pa je ležal mrtvi četnik. Pogled na strašni prizor mu je priklical v spomin trenutek, ko je na mostu bruhnila smrt iz rok gologlavega človeka. Minzer se je spomnil, kako ga je oni drugi odrinil od oklepnega voza. Tisti trenutek se je bil onesvestil. Pogledal je proti mostu. Vrgli so ga bili v globoko vodo, ki se je zdaj lesketala v soju zvezd. Pod tolmunom je bila brzica s plitko vodo. Zato ni nikogar odnesla več kot deset metrov daleč. Bolečine so bile hujše od mrzlega objema vode. Po rokah se je Minzer splazil na hladni pesek, dalje pa ni mogel. Z gumba na prsih je snel žepno baterijo in pritisnil, pa ni posvetila, ker je bila vsa mokra. Čutil je, da bo umrl od mraza. V njegovem telesu ni ostalo dovolj krvi, da bi ga ogrela. Spored RTV Ljubljana za tedeii od 23. do 29. oktobra 1961 ponedeljek torek srede ČETRTEK 23. olkcbra Dobro jutro! (pisan. Uv?1 spored) — 8.05 Operiš m.erture ih medlglre — 8.55 operit 6 radovedneže — 0.25 letf, JSki vokalni , oktet — 0.45 .:;ttia„Ure z ansamblom Horst 10-10 S simfonično Slu ° križem kražem po !Ev-D-ČO Pevka Ljiljana i-lS 1*0 in Marko Novosel — ,.»] irfS podlistek — 11.35 Ne-tfične glasbe — 12.05 Ce-,?ailjr®Oavna glasba — 12.15 JV?, . kmečka univerza — vil ijoJe vokalni kvartet »Ve->’0ha , i®* — 12.40 Orkester ~ ls-15 Obvestila in .ti;;. * glasba — 13.30 Kruno gl-.pika nogavička, balet->!» sb& — 14.10 Majhni za-! J,lU5 ansabihli — 14.35 Naši Sa*0i čestitajo in pozdrav. iNov~ 15-15 Križem po naši — 15.40 Literarni ‘6sr r5 —■ 16.00 Odlomki iz v? Onjegin in Piko- A -- 17,05 Vsak dan za v v „l8-00 Aktualnosti doma C)avetu — 18.10 Violinist ;!,strah izvaja Drugo so-J^rgeja Prokofjeva — b. : Antonin. Kože- „,°hata za klavir — 18.45 s*. __________________ V krT Maribora — Špomin-, evi^bčert _ man ftarHisM «a univerza — 19.00 Ob-v> j,' 19.05 Poje moški V" iz -Svoboda “•SMvaK13- v>U>Cert — 19-30 Radijski ~ 20-00 z letošnjega k t>a a v Dubrovniku — 21.35 ^V,>W Iodlje 2 velikimi za-11 orkestri 24. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Igra pihalni orkester JLA — 8.30 Poljska in sovjetska za- bavna glasba — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Miloje Milojevlč: Štiri skladbe za klavir — 9.40 Petar Stojanovič: Godalni trio št. 2 v G-duru op. 127 — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.00 Josip' Slavenski: Kantata mladosti — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 11.30 Orkestralni odlomki In baleti iz francoskih oper — 12.05 Polke in valčki v Izvedbi »Črnih oglarjev- — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Dunajski valčki — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Od arije do arije — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Godala in zabavni zbori — 15.15 Trio Slavka Avsenika — 15.30 V torek na svidenje .. . — 16.00 Shakespeare v partiturah romantikov — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.10 kotiček za , mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga - — 19.00 Obvestila — 19.05 Orkestri tega tedna — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Radijska igra — 21.35 Zabavne melodije za vse — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — 23.05 Ruleta za zabavo — 24.00 zadnja poročila in zaključek oddaje. 25. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutroi »pisan glasbeni spored) — 8.05 Melodije z obeh strani Atlantika — 8.55 Pisani svet, pravljic In zgodb — 9.25 Zvočna mavrica — 10.10 Flavta, oboa In fagot — 10.40 Popevke In zabavni zvoki — 11.00 Orkester Kurt Edelhagen — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Ali vam ugaja »- 12.05 Trlo Maksa Kovačiča — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Zabaven opoldanski glasbeni spored — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Primož Ramovš: Sonata za klarinet in klavir — 13.45 Dve Mozartovi klavirski skladbi — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Zabavni potpurl — 15.15 Koncert po željah poslušalcev — 16.00 Šoferjem na poti! — 16.45 Hollywoodskl promenadni orkester — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 18.10 Naši mladi operni solisti pred mikrofonom — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Iz Mozartovih oper — 10.30 Radijski dnevnik — 20.00 Spoznavajmo svet In domovino — 21.00 Za vsakogar nekaj — 22.15 Po svetu Jazza — 22.15 Godala v noči — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Dvofakov večer — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 26. oktobra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pi-ean glasbeni spored) — 8.05 Priljubljene popevke — 8.35 Ferdo Juvanec: Mala suita za violo In klavir — 8.51 Alojz Srebotnjak: Dve skladbi ža klavir — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Portreti slavnih pevcev — 10.10 Od tu to tam — 10.40 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Plesni orkester Erwln Lehn — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Joseph Haydn: Simfonija št. 98 v B-duru — 12.05 Orgle ta orglice — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vaški kvintet s pevci — 12.40 Orkester Hel-muth Zacharias — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Skladbe Stanka Premrla poje Mariborski komorni zbor — 13.50 Petar Stojanovič: Koncert za violino to orkester — 14.18 Majhni ansambli — 14.35 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — 15.15 Klavir v ritmu — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Bohuslav Martinu: Sonata (št. 3) za violino In klavir — 16.30 Altistka Janet Baker poje pesmi Iz Britanije — 17.05 Vsak dan za vas — — 18.00 Aktualnosti doma to v svetu — 18.10 Vilko Ukmar: Lepa Vida, baletna glasba — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Operetni zvoki — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi to napevov — 20.45 Lepe melodije z orkestrom Alfred Scholz PETER 27. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutroi (pisan glasbeni spored) — 8.05 Slovenske narodne, poje Anica Čepe — 8.20 Zabavni zvoki za vse — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.10 Yehu-dl Menuhln igra Bacha —10.30 Od polke do calvpsa — 11.00 Pevka Nada Kneževič — 11.15 Naš podlistek — 11.35 Robert Schumann: Gozdni prizori — 11.56 Fritz Kreisler: Ciganka — 12.05 Franjo Sedlaček: Beo- grad ponoči — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Odlomki iz Prodane neveste — 13.15 Obvestila to zabavna glasba — 13.30 Igramo za vas — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Čajkovski to Ravel — 15.15 Zvočna panorama — 16.00 Parada pihal — 16.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma to v Svetu — 18.10 Pesmi to plesi raznih narodov — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Majhen operni mozaik — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po tipkah to strunah — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Kitarista Emruš Musa to Bruno Tonazzl — 20.45 Prof. Pavel Sivlc: Štiri sto let klavirske glasbe — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Po svetu Jazza — 22.45 Lirični intermezzo — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Dela Jugoslovanskih skladateljev SOBOTA 28. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 S popevkami po svetu — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Tri podobe iz glasbenega koledarja — 10.10 Zabavna glasba na tekočem traku — 11.00 Belokranjska ljudska motivika — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Dueti Iz Donizettijevih oper — 12.05 Trije valčki Borisa Kovačiča — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski glasbeni spored — 13.15 Obvestila to zabavna glasba — 13.30 Petnajst minut s slovenskim oktetom — 13.45 Havajski zvoki — 14.10 Glasba za k obedu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Mešani zbor KUD Pošta — Obrtnik Maribor — 15.35 Božidar $i-rola: Koncert za klavir to orkester — 16.00 Gremo v kino — 16.45 Adolphe Adam: Trije plest Iz baleta Glselle — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma to v svetu — 18.10 Štirideset minut za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila —19.05 Domače viže, ki lih radi poslušamo — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vedre melodije — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Plesni zvoki — 23.05 Plesni zvoki — 24.00 Zadnja poročila ta zaključek oddaje. NEDELJA 29. oktobra 6.00—6.30 Jutranji pozdrav v domačem tonu — 6.30 Spored zabavne glasbe za dobro jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Karol Pahor: Slovenske narodne v priredbi za soliste, zbor to orkester — 7.50 Holandska pihalna godba — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Koncertna ma. tineja — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Vilko Kolar: Glava-nova mama — 10.30 Iz samospevov Marolta — Špika to klavirskih skladb Franclja Sturma — 10.40 Vedro to priljubljeno — n.30 Janez Dokler: Do tjg ta še čez — 11.50 Vibrafon in orglice — 12.05 Naši poslušalci čestitajo to pozdrav. Ijajo —L — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba — 14.15 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo —II. — 15.15 Reklame — 15.30 Razigrane to zamišljene — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Igramo za vas — 17.05 Intermezzo z orkestrom Marrtovanl — 17.15 Radijska igra — 18.01 Alojz Srebotnjak: Glasba za godala — 18.16 Majhni zabavni ansambli — 18.30 Športno popoldne — 19.00 Obvestila — 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Hammond orgle DELAVSKA ENOTNOST — Štev. 42 — 21. oktobra 1961 I KONFEKCIJA I H s — Zdaj je pa o časopisih že tolikokrat pisalo, da nimamo primerne otroške konfekcije — da bi si to že lahko zapomnili! i — No, poglejte — konfekcija — pa kako ji pristoji! — Prekleti dež! Vse se je skrčilo, samo Čevlji so šli narazen! DRAGUTIN RAKANOVIC: VAŽNO JE BITI BEOGRAJČAN 23 S s s ■ — Preneumno, nobe- ~ g na punca noče upošte- g H o ati, da ima konfekcija f§ S pač svoje težave! Naš junak Spasoje je preživel svojih prvih pet učiteljskih let v osnovni šoli vasi Pridvori-ca. Tam se je oženil, tam se je rodilo dvoje otrok, na dvorišču za šolskim plotom pa je naš Spasoje mimogrede tudi pital prašiče, ker je bil kot sin vreden svojega očeta Pantelija, uglednega kmeta v bližnji vasi, ki se ji reče Plastovec. Takole v jeseni so bile v stanovanju našega junaka vse večje posode polne svežega svinjskega rriesa, v , eni; izmed učilnic je ob steni visela namesto zemljevida Balkanskega polotoka prijetno dišeča slanina, šolski strop pa je včasih škripal pot težo mesa, ki se je sušilo na podstrešju. Življenjska raven učitelja Spasoja je torej podirala strop ne ravno tako nizkega šolskega poslopja. Toda kaj pomaga, ko pa si človek vedno želi kaj novega, ko pa se hoče izpopolnjevati'. In je naš junak Spasoje sestavil prošnjo za premestitev v Beograd. Takole jo je utemeljil: »Ne morem in ne morem izhajati brez opernih predstav, zato je pb petih letih že čas, da tudi jaz vidim ,Mačko na razbeljeni pločevinasti strehi'.-« Svojo prošnjo je naš Spasoje poslal na povsem napačen naslov: ne komisiji za sprejem učiteljev, temveč bratrancu po materi, tistemu, ki je član nekakšnega komiteja. Kljub napačnemu naslovu so Spasoju ugodili: premestili so ga v Beograd. ' V novem okolju mu niti zdaleč ni prihajalo na misel, da-bi hodil v gledališče, vendar je pisal očetu Panteliju: »Sele zdaj spoznavam, da sem popolnoma izgubil tistih pet let, ki sem jih preživel v butalski Pridvorici. Vidiš, odkar sem v Beogradu, in to še ni tako dolgo, sem že dvakrat gledal ,Mačko na razbeljeni pločevinasti strehi'.-« Oče Pantelija je dolgo strmel v sinovo pismo, potem pa je oslinil svinčnik in odgovoril: »Dragi sin, hvala bogu smo zdravi in se dobro imamo, to tudi tebi želimo in da bi te to pismo našlo zdravega in veselega. Teta Čajka je padla ponoči v tisto jamo pod hišo in si zlomila ■ nogo. Kar pa se tiče tiste mačke, ki o njej pišeš, mislim, da je popolnoma prav, če je na razbeljeni strehi. Eh, ko bi bilo po mojem, bi vse mačke zmašili v luknjo pod kotlom, da ne bi lizale smetane na mleku v lat-vicah.« Vrli sin Spasoje je očetu takoj potem napisal drugo pismo: »Dragi ata, pridi k meni v goste, da boš tudi ti videl ,Mač- ko na razbeljeni pločevinasti strehi'. Takrat ko boš prišel, prinesi s seboj večji kos tiste dobre slanine!« čez nekaj dni so s pošte v Plastovcu spet poslali pismo, namenjeno učitelju Spasoju v Beogradu. Takole je to pot pisal oče: »Dragi sin Spasoje, pri nas smo vsi bolni, kakor tudi tebi želimo, da bi' te to pismo našlo zdravega in veselega. V tisto jamo, saj veš, kot je padla teta Čajka, sem padel tudi jaz in si zlomil nogo in oprosti, da ne bom mogel priti k tebi na obisk v Beograd. Tudi stric Pero te zelo lepo pozdravlja in ti želi, da bi bil ti živ in zdrav, ker mu je poginil konj, tisti, ki je vozil na desni strani ojesa. In dragi moj sin Spasoje, jaz mislim, da si ti storil. veliko napako, ker si odšel iz Pridvorice v Beograd. Kako lepo bi bilo, če bi ostal v Pridvorici in gledal svinje, ne pa mačko. Oče Pantelija.« i 2 [L !♦ 5 6 7 mi s 9 10 k M 13 • w ii* ; i 1 15 m i . 1 m r '8. S iq | w 21. m 22 23 m 24 1 r ■i 26 m m i w~ 30 ———« m 31 I 32 m 33 34 1 F & M? a 38 m 39 i fr M | m 42 43 44 i Ir f 46 iP m m. BMŽ SSK §1 m m ■ asa m m m m Križanka Vodoravno: 1. pisatelji, 8. gobavost, 13. enota za toploto, 14. neprijazen, zadirčen, 15. del kolesa, 16. domača žival, 17. medmet, 19. vrata v plotu, 20. zelo prosim, zaklinjam, 22. konjski dir, 24. kos . celote, 25. civilizacija, 27. Obri, 29. zelena rastlina, 31. reka v Srbiji, 33. ukaz, 35. prebivalec evropskega polotoka, 37. kradljivec, 38. vzdih, 39. osebni zaimek, 40. pripravljena hrana, 42. kratkoživ, enodneven, 45. pozitivna elektroda, 46. vibast. Navpično: 1. lovska zanka, 2. vrsta zemlje, 3. raztapljam, 4. puščavnik, 5. velika divja mačka, 6. medmet, 7. izraz pri tehtanju, 8. oznaka za »kraj pečata«, 9. grški bog vetrov, 10. gorski prelaz ob naši meji, 11. vrsta okraskov na blagu, 12. ustrezen, enakovreden, 13. razjedanje kovin, ki ga povzroča vlaga, 14. spona, 18. rastlina ovijalka, 21. mesto v Španiji, 22. grška črka, 23. srednjeameriška država, 26. sklepna vez, 28. ne posebno trden, 30. tropsko drevo z zelo trdim, črnim lesam, 32. sveženj slame, 34. samec domače živali, 36. naslov glasila Zveze sindikatov Jugoslavije, 38. nemški spolnik, 41. soglasnik in samoglasnik, ’43. grška črka, 44. izraz pri igri. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. klokan, 6. oreolik, - 1L aa, 12. prikazen, 15. da, 15. rsk, 18. ekonom, 19. top, 20. otok, 22. .Oran, 23. bola, 24. lak, 25. ot, 26. pat. 27. oval, 29. otep, 31. teta, 34. kat, 35. pramen, 37. mah, 38. Ob, 33. čolnarna, 41. Ra, 42. vedeti, 43. unikat JI TRI BO NEDELJA PRIJETEN IN CENEN IZLET V gobarskem paradižu na Rakitni Zadnjo nedeljo me je prijatelj povabil na izlet s fič-kom. Vendar ne na 150 km dolgo pot do morja, kamor drvi malone vsakdo, ki premore avto, potem pa je v ponedeljek ves zbit in mu gre delo težko izpod rok. Odpeljali smo se na kratek izlet v ljubljansko okolico. Po Tržaški cesti do Brezovice in čez Barje skozi Vnanje gorice. Pri Kamniku nad Preserjem, kjer se je pot začela vzpenjati, nam je šegav domačin mimogrede pojasnil: »Naš kraj ima svoje ime zato, ker sm,o poleti na kamnu, pozimi pa je naš kraj .blatnik', ker imamo več. kot preveč blata po cestah ...« Z barjanske plošče smo se potem ves čas dvigali na Ra-kitniško planoto. Ta leži sredi obširnih smrekovih gozdov, kjer domujejo zajci, lisice, srnjad, jelenjad in celo divje mačke. Včasih tamkaj vidijo tudi divje prašiče in celo medvede. Za Rakitno je značilno zelo raztreseno, geografi pravijo razloženo naselje. Domačini pa trdijo, da sestavlja Rakitno »samo-« devet vasi in troje hiš: Zvotov grič, Novaki, Hrib, Hudi konec. Klanec, Boršt, Nakličev konec, Pod goro in Trtica. Slednje ime kaže, da je bila Rakitna naseljena že za časa Rimljanov, ko je čez planoto vodila tudi rimska cesta od Blok proti Emoni. V gozdovih na Rakitni raste obilo užitnih gob. Običajno poznamo le tri do pet užitnih gobanov: jurčka (Pšeničnika in ajdovčka), pa lisičke, mavrahe, štorovke in karželjne. Naša druščina je z »ekspedicije« v rakitniške gozdove prinesla tudi sirov- ke, maslenke, polžarje, brezove gobane, turke, golobice, ježevke in še druge gobe. Iz vseh teh gob, ki smo jih spekli na preprostem ognjišču, smo si pripravili imenitno in nepozabno kosilo. Na Rakitni ne poznajo megle in tudi zima je sončna. V naselju imajo dvoje gostiln, ležišča pa je moč dobiti tudi v vsaki hiši. Nova krimska cesta je tudi olajšala in, skrajšala dostop na to 800 metrov visoko planoto, ki jo obdajajo hribi, ki dosegajo višino okoli 1000 metrov. Rakitna slovi zavoljo lepih smučišč in dobrega zraka. Zato so pred vojno tamkaj uredili zdravilišče za kostno tuberkulozo. Zdaj je tamkaj mladinsko okrevališče. Mladina ima svoj kopalni bazen. Čeprav je Rakitna visoko v hribih, ima tekočo vodo. Čez planoto teče potok Ra-kitniščica, ki je bil včasih bogat z raki. Le-ti tudi zdaj še niso izumrli. Sicer stari očanci pravijo, da je Rakitna dobila svoje ime prav po rakih. Skratka — ugodnih pri-rodnih pogojev za razvoj turizma ne manjka. RaJcitniča-ni zdaj snujejo turistično društvo, ki naj bi pomagalo urediti to prikupno naselje sredi notranjskih planot v privlačno izletniško in dopustniško postojanko, ki je tako rekoč na pragu Ljubljane, oddaljena vsega 27 km vožnje z avtomobilom. Predvidena žičnica na Krim pa bo omogočila ne le lažji obisk ljubljanskega »vremenarja«, pač pa tudi najkrajšo pot na sončno Rakitno. J. ŽUPANČIČ gUI B I/ S"* TOVMU MVimiH II I M ItElUOBElimSlH IZ9ELKBV ŽELEZNIKI-SLOVENIJA IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalec za prah, loščilce za parket, namizne ventilatorje-električne kavne mlinčke itd. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis. Rimska 11. Maribor, Vetrinjska 11 18. »To sta pa tako dobro opravila, da vaju je škoda za kuhinjo. Tl, kuhar, ne — Tomo, si tako star partizan, pa boš prevzel desetino v drugem vodu. Novinec naj gre pa s tabo,« je rekel komandir. »Vse to si ml tl zamesil,« je rekel kuhar Binču, ko sta ležala na položaju. »Zaradi mene so te povišali,« je rekel Binč. »Odslej boš desetar Tomo, jaz pa tvoj ostrostrelec.« 15. »Lepo puško imaš,« je rekel Binč in jo snel kuharju z rame. »Samo malo bom nameril, da vidim, kako je to.« »Samo glej, da ne sprožiš,« ga je svaril kuhar. Novinec je meril in merii, kuhar se je zavedel šele, ko je novinec sprožil. »Zadel sem ga,« je zavrisnil. »Videi sem ga, kako je padel. Vi pa pravite, da bi lupil krompir. Jaz že ne!« 19. »Vse je lepo v partizanih, ampak to, da desetarji ne smejo pretepati novincev, ni prav. Vsaj meni bi morali dovoliti, da bi te malo prebun-kal.« »Po koncu vojne, če jo dočakava, ti bom na razpolago..,« Krogle so zasikale. »Desetina, pali!« je zavpil Tomo. »Naj grem po fižolovko?" se je zanalašč drl Binč. »Morebiti bom koga le dosegel.« »Tišina!« 16. Njegovo navdušenje so pretrgale krogle, ki so jima zažvižgale nad glavo, »No, zdaj pa imaš, ostrostrelec.« »Enega sem pihnil, pa se jezijo.« »To se ti je sanjalo, fant,« je rekel kuhar in se začel plaziti v notranjost gozda. Ko se mu je zazdelo, da je že dovolj daleč, je vstal in začel teči. Binču se je zdelo, da ima sape dovolj, kajti komaj ga je dohajal. 20. Tomo se je splazil k novincu. »Če boš delal paniko, boš prišel pred sodišče.« »Kaj hudiča pa naj vendar počnem, če nimam orožja. Ce bi imel vsaj bombo, bi se splazil naprej in jo vrgel med Nemce.« »Bi res upal,« je vprašal Tomo. »Daj mi bombo, pa jo vržem.« Tomo mu je dal bombo in še naročil, naj šteje do tri. Binč se je plazil naprej kakor maček. 17. Partizani so se že premaknili drugam. eden je počakal na zvezo, da jo je lahko cdPci:Jj za četo. Ko so prišli do čete, je kuhar P°r%(, komandirju, kako v prvi vasi ni bilo nikoS kako sta potem zvedela, da so šli najbrž na Goličavo, kako je ustrelil proti njim in »z so potem zaropotali z mitraljezi. Novinec od denja ni prišel do besede. 21. Zdaj šele se je Tomo dobro ovedel. UPiPN0\ ga bodo, preden se bo priplazil trideset naprej. Le zakaj sem mu dal bombo, si je oCoted Dolgo je čakal, potem pa je zaslišal, kako je njim zagrmelo. Nekaj sekund zatem pa j® tekel Binč nazaj. »Nisem jih zadel. Ne znam h’ ^ z bombo.« »Glavno, da si jim vrgel pred Tako ne bodo naprej silili.« fT, DELAVSKA ENOTNOST — Štev. 42 — 21. oktobra 1961