CrrATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova xa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ost slovenskih delavcev^ Ameriki. — 8omb< o— Matter September Uth, 1MI at the P—I Olfle* at New York. M. I, nd«r AH M Cngrw if March trd. 1CT. 44i — Štev. 144 r ^'V (Telephone: CHelsea 3-1242) :NTEW YORK, WEDNESDAY, JULY 22, 1942 — SREDA, 22. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; •— VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR SONDE in ZNAMKE redno. RAZMOTRIVANJE 0 DRUGI FRONTI... IZ LONDONA POROČAJO, DA ANGLEŠKI IN AMERIŠKI VOJAŠKI, 5 MORNARIŠKI IN ZRAČNI VODI TELJI RAZMOTRIVAJO O TEM, KAKO BI BILO MOGOČE "DELNO" ODVRNITI NEMŠKI PRITISK NA RUSUO. — ZAVEZNIKI SO PRIČELI RAZPRAVLJATI O TEM V ČASU, KO NEMCI Z VSO SILO PRITISKAJO NA RUSUO IN PRODIRAJO PROTI KAVKAZU IN KO SO PRIŠLA POROČILA, DA SO JA PONCI 2E SKORO POPOLNOMA IZDELALI NAČR TE ZA "DRUGO FRONTO'' V SIBIRIJI. Neka visoka oseba, ki je ni mogoče iizdati, je rekla, da se konferenca vodi v največji tajnosti in da bo trajala še precej časa. Nek selo zanesljiv angleški vir pravi, da bo ta konferenca imela zelo obsežen vpliv > na zavezniško strategijo prihodnjih 18 mesecev. Winston Churchill s svojimi načelniki raznih vojaških in političnih mast zastopa Anglijo. Imen ameriških zastopnikov ni mogoče objaviti. Sinoči je kralj Jnrij sprejel Churchilla, vojnega ministra sira Jamesa Grigga in prvega lorda admiralitete A. V. Alexandra. Glavni angleški vojaški zastopnik v Washington!! *ir John Dill se bo v kratkem vrnil v London. Na razpravo o otvoritvi druge fronte zelo vplivajo dogodki na ritski fronti. Z oziwm na to, da se bo mogoče položaj na vzhodni fronti za Rusijo še poslabšal, bodo1 Anglija in Združene države prisiljene pričeti "omejeno"1 --- Angleški krogi pravijo, da so japonske priprave za napad na Vladivostok in za vpad v riisike primorske province v Sijoiriji dovršene in da je Japonska, ako bi bilo treba, v stanu "pritisniti na gumb in pričeti korakati v Sibirijo." Za to podjetje imajo Japonci pripravljenih 500,000 voakov. Toda isti vir pravi, da bodo Japonci napadli, kadar se jim bi zdelo primemo, ne pa, kadar bo iikazal jela in pripomogla k obtožbi Hitler. 1,471 oseb, ki so bile na en ali Iz Slovenije Hudi boji med guerilcd in Italijani so se vršili v marcu letos tudi v polhograjski dolini v bližini Ambrožičeve domačije pod Sv. Katarino. Dve hiši sta pogoreli nedaleč proč, več domačinov je padlo. V Ljubljani sta umrla: dec. 1941 upokojeni ameriški župnik Rev. Vincent Vilman, ki je nekdaj deloval v šentpavelski nadškofi ji; dne 10. marca 1942 pa frančiškanski zlatomašnik P. Ananija Vrač ko, domačin Sladke Gore na Štajerskem. V Brežicah so Nemci dali podreti frančiškansko cer-kov sv. Antona Padovanskega. Bila je baje popolnoma odveč. Na njenem mestu mislijo postaviti novo gimnazijsko poslopje za Kočevarje, ki so jih tam okrog nastanili. — Jugoslav Information Center Aktivnosti FBI pomogle k izčiščenju mnogih proti -ameriških elementov Poročilo iz Washingtona objavlja številke iz katerili je razvidno, da je Zvezna preiskovalna agencija v enem letu pri- Rusi se pripravljajo na veliko DltkO nri ROSTOVU —Umikanje ruskih armad pod povelj-M,W1W "" B f 11 stvom maršala Timošenka na južni fronti se nadaljuje. — Polnočno rusko vojno poročilo pravi, da ruski tanki odbijajo napade nemških tankov in varujejo umikanje glavne armade. Na fronti pri Voronežu pa Rusi še dalje napredujejo in .so zavzeli več utrjenih krajev. Kaiko velike izgulbe imajo Nemci, je razvidno iz poročila, ki pravi, da so Nemci samo na enem kraju v dveh tednih imeli 10,000 mrtvih. Operacije na južni fronti so se zelo razširile in izgleda, kot da so Rusi dospeli do pokrajine, ki jo je mogoče lažje branili in kjer bodo mogli vstaviti nemško prodiranje. Moskva (priznava, da so Nemci ob dolenjem Domi dbra-li močno motorizirano armado z velikim številom tankov za veliki napad na Rostov in Stalingrad. Vsled tega je položaj na tem kraju fronte za Ruse zelo nevaren. Vsa pokrajina južno od Voroneža bo v najkrajšem času pozorišče najlju-tejših bojev. Na svojem umiku so Rusi opustošili vsa bogata žitna polja in porušili vs>e premogovnike. Nemci bodo proti Rostovu prodirali od Vorošilovgrada in Milerova ter od zabada od Ta-/sranroga; proti StaVmgradu pa bodo prodirali ob Donn. Ansrleška poročila domneva- jo, da bo maršal TimoŠenko postavil svojo črto od Rostova do Novočerkastka, nato pa za doljnim Donom do kraja blizu Sttalingrada. Na južno fronto zadnje dni prihajajo tudi Italjani. Rusi priznavajo, da so Nemci na južni fronti še vedno v premoči v zraku, četudi so zadnja dva imeseca izgubili 3000 aeropla-nov. Poročilo iz Ankare pravi, da Rusi zbirajo velikansko rezervno silo ob črti, ki teče od Voroneža, skozi Stalingrad do Astrahana ob izHvu Volge v Kaspiško morje in da bo ta ar- IZ ZASUŽNJENE JUGOSLAVIJE "Hrvatski Narod" javlja: "Pavelič je sprejel delegacijo katoličanov in muslimanov iz Kladuša in jim dal naslednjo izjavo: Vem, kako težko vam je stati na straži, toda znali so se braniti v vasi deželi. Prav kmalu bo izbrisana vsaka sled delavnosti državnih sovražnikov." Isti list javlja: "Po osvobojen ju izpod če-t"ruškega jarma, so začeli administrativni uradi zopet z delom v Srebrnici i» v okolici. Vsi, ki mada poslana proti Nemcem so bili prim orani zapustiti svo- takoj, kadar se bodo bližali Volgi. Tej rezervni armadi poveljuje maršal Klementij E. Voro-ailov. Poročila pravijo, da Nemci v južni Rusiji primeroma lahko prodirajo, razun okoli Voroneža. Nemci tudi vjamejo zelo tnalo Rusov, kar pomeni, da se Rusi umikajo v popolnem redu in bodo padli na sovražnika, kadar bodo Nemci imeli zelo dolgo prometno zvezo. Ker zaveznikom primanjkuje ladij, ni verjetno, da bi mogli pričeti kak obsežen vpad na zapadno Evropo — z najmanj 500.000 vojaki — v neposredni bodočnosti in bi Še dalje mogli Iiusijo zalagati s potref>nim vojnim mater-jalom. Z ozirom na poman "kanje ladij in z ozirom na zalaganje Rusije z orožjem bi mogli zavezniki odpreti le ^omejflpno" fronto, eije namen bi bil "odvrniti" del nemške armade iz Rusije. Ako bi bilo mogoče na kak način preprečiti potapljanje zavezniških ladij po nemških podmornicah, bi bilo mogoče pričeti, kako večjo ofenzivo v zapadni Evropi. Pri tem pa pride v pošte v tudi gospodarski položaj. Mno\o ruske poljedelske zemlje je opustošene in Anglija m Združene države bodo morale najbrže skrbeti, da Ibodo prihodinje zimo zalagale Rusijo tudi z živežem. Z ozirom na vse to bodo zavezniški strategi za vojne operacije najbrže izbrali "omejen" proetor, kot n. pr. Norveško, kjer bodo mogli napadati nemška podmorska oporišča in letališča, od koder Nemci napadajo zavezniške konvoje, ki dovažajo Rusiji vojni materjal. Cevi za olje bodo napeljali skozi razne države Petrolejski koordinator Ickes' naznanja, da so bili oddani kontrakti za 550 milj dolg olje-vod, ki bo segal iz Longviewa v Texa&u do Norris City v državi Illinois. Kontraktorji so s tem dobili naročilo za petintrideset milijonov dolarjev. Vsak od sedmih kontraktor-jev, ki so delo prevzeli, ibo dovršil določen mu del oljevoda, kateri bo vodil akozi več držav ter bo položen preko osmih rek. drug način zapletene v proti-ameriških aktivnostih. Direktor J. Bdgar Hoover je dejal, tla so zvezni agentje v prvih 24. urah po napadu na Pearl Harbor ujeli čez tisoč najbolj nevarnih sovražnih tujcev, katere so že prej zasledovali. Glede kritiziranja postopanja FBI., v mnogih slučajih, je ipotreibno javnosti povedati, je dejal Hoover, da obešati na veliki zvon vsako tajno zveznih agentov, bi bilo tolikor kakor informirati sovražnika o vsem kar mi vemo o kretanju njih vohunov ter njSh pomagačev in simpatičarjev. Sto Poljakov ubitih za dva Nemca Iz Londona došlo poročilo se gla.si, da Nemci zdaj pobijajo po sto Poljakov za vsakega u-ibitega Nemca, 'ki pade vsled upora poljskega ljudstva proti zasužnjevalcem. Pred kratkim sta bila libita dva Gestapovca blizu trga Zgierz in Nemci so postrelili zato 96 moških in štiri ženske. Med žrtvami je bilo mnogo inteligentov in tudi par duhovnikov. Preden &o Naoiji izvršili svoje okrutno delo, so sklicali skupaj prebivalstvo trga, ki je moral usmr-čenju prisostvati, a še prej pa je moralo poslušati tirado iz ust nemškega oficirja, kateri je prav lajal nanje, ter jim zagrozil, da odslej ne bo več- padlo deset, dvajset ali petdeset talcev za vsakega Arijea, ampak sto! Ickes pričakuje, da bo olje-vod v redu za uporabo do Božiča. Olje bo teklo po 24 cen-timeterskih ceveh, katere bodo dostavljale čez 300,000 sodov surovega olja dnevno v Norris City, odkoder bo isto razposlano na razne kraje. Veliko tega olja 'bo ostalo na iSrednjem zaipadu in v drugih krajih oib oljevodu, znatna količina pa bo dostavljena na Vzhod in v tem pogledu se new. vorški župan La Onardia že razgovarja z Idkesom zaradi oljnovoda, ki bi dovajal surovo olje v Bayonne, N. J., kar bi značilo, da bi bil New York dobro preskrbljen z oljem za kurivo in drugo uporabo. La Guardia je prefpriean, da bo s svojimi pogajanji uspel, ker njegov načrt bi pomenil, da bi ne bilo trelba New Yorku dostavljati olja po vodi, kar je adaj precej nevarno in tudi stane marsikatero življenje, ki ga pri tem izgube mornarji. Podmornice namreč najbolj prežijo na olje prevažajoče ladje. Besedilo zaprisege Bundov-cev Hitlerju Člani zloglasnega Bunda, ki se je tako odprto in rogajoče šopiril po Ameriki in še posebno v New Yorku in po nekaterih krajih v New Jersey, so pred Pearl Harborjem prisegali firerju Hitlerju takole: "Slovesno prisegam zvestobo mojemu firerju Hitlerju. — Adolfu Hitlerju in vsem, ki so njegovi predstavniki ali zastopniki in se morejo kot taki izkazati z njegovim znakom ali z njegovo uniformo, obljubljam spoštovanje in popolno pokorščino, ki mu gre, ter se tu obvezujem izpolniti vse ukaze, brez pridržka in z vso mojo voljo, ker se zavedam, da moj firer ne zahteva od mene nič nepostavnega." Mnogi, ki so se zavezovali Hitlerju s to prisego, &o bili ameriški državljani, naturali-zirani ali pa tu rojeni. Pomanjkanje mesa v Švici Iz Berna poročajo, da se je v Švici zmanjkalo odmerke mesa za polovico. V Švici pomanjkanje živil ni bilo dozdaj ravno resno, ali vseeno določba znači, da se je splošen položaj v tem oziru v Evropi moral znatno poslabšati in zato Švicarji store kar morejo, da =e vzdrže kolikor m off oče z lastnimi pridelki. Sicer je mogoče v Švici nadomestiti meso z mlečnimi produkti, kot sir in slično, toda strah pred resnim pomanjkanjem dro«ib živil povzroča fakt. da se letos pričakuje v Evropi bolj revno le- VSESLOVANSKO ZBOROVANJE VCHICAGtr Chicago, 19. julija (JIC). — Danes se je vršilo tu veliko narodno zborovanje 50,000 čika-ških Slovanov, ki so manifestirali svojo odločnost, da sodelujejo v skupnem delu in naporu te dežele in združenih narodov, da porazijo osiščne sile. i/Qborovanje se je vršilo na "Soldier's Fieldu", a njen neposreden povod je bila proslava 532 obletnice bitke na Grin-valdu, kjer so združeni Poljaki potolkli Nemce. Zborovanje je bilo prirejeno na inicijativo ameriškega vseslovanske g a kongresa. Predsednik Roosevelt je pozdravil to sdborovanje s poslanico, ki jo je prečital minister pošte Walker, v kateri obvezn-.je, da osvobodi "deželo vaših očetov." Predsednikova poslanica je izzvala ogromen vtis. Na zborovanju, katerega se je udeležilo več tisoč Jugoslovanov—Srbov, Hrvatov in Slovencev—, je prišlo do spontanih in velikih manifestacij ob priliki vsakega spomina na generala Dražo Mihajloviča. Ameriški tisk in javnost sta posvetila veliko pažnjo tej značilni vseslovanski manifestaciji- novem pomanjkanju vojnega materijala in da. so utrpili njegovi oddelki'dbStttne izgube v (bosanski in dalmatinski kampanji meseca julija. Poročila, ki prihajajo iz balkanskih krogov, trdijo, da štejejo njegovi oddelki po baskem krvo-p relet i ju v maju, juniju in v začetku julija, sedaj manj kot 150,000 vojakov. (JIC) Mihajlovicevim četam primanjkuje orožia I z Arikare v Turčiji je prišlo posebno poročilo "New York Timesu, ki se glasi sledeče: Kot kontra zadnjim optimistič-poročilom, o operacijah Mihajloviča AKCUA PROTI ZVERSTVU OSIŠČA Iz Londona dne 20. julija poroča posebno poročilo na Ohicagu Sun, da vserastoča. na-eijska zverstva v okupirani Evropi v poslednjih mesecih, so napotile vodje osmih vlad, ki imajo svoje začasne sedeže v Londonu in boreče se Francoze (ki so sedaj vsi pristaši gene-ala De Gaulle-a) da naslovijo atpel na predsednika Roosevel-ta, premier-ja Stalina, Churchilla in papeža Pija XII. V nekem poročilu, ki obsega 8 strani o tem nacijskem zver-stvu, je podpisala vsaka vlada memorandum, opisujejo boreči se Francozi strahote, ki jih je narod pretrpel od nacijske roke. Memorandum apelira, da naj se prouči vsa situacija in da se naj p od vzame j o potrebni koraki, talko da se ustavi val tega nacijskega zverstva, ki vedno bolj raste. Poljska vlada daje v svojem memorandu sledečo izjavo: je domove, so se vrnili na stara ognjišča." "Wiener Tageblatt": "Po obvestilih hrvatskega poslaništva v Sofiji, se morajo vsi Hrvati, ki žive v Bolga-•rnji, vrniti v Hrvatsko. To možnost bodo vse kakor izkoristili mnogi Hrvati, naseljeni v Macedoniji." Monsignor Stepinac, zagrebški nadškof je dospel z avionom v Rim. Papež ga je sprejel v privatno avdijenco. "Hrvatski Narod" javlja: "Duferovnik je svečano proslavil Hitlerjev rojstni dan. Nemška akademija je organizirala svečano slarvnost, na kateri je imel lektor Arnold predavanje. Vse mesto je bilo o-krašeno z zastavami." Lektor nemškega jezika na zagrebški univerzi, Hille je imel uvodno predavanje o nemško - hrvatskih kulturnih odnosih. V Banjaluki so osnovali sirotišče za dečji dom za otroke, katerih starši so umrli kot žrtve "komunističnega terorja". Iz Helsinki javljajo: "Finski škof Coben je imel svečano službo božjo ob obletnici nezavisne Hrvatske. Finsko vlado je zastopal minister Haikkarainen. Hrvatski poslanik je imel avdijenco, kateri so prisostvovali predsednik vlade Rangell s vsemi člani vlade, diplomatski kor in druge o-sebnofsti. Hrvatski poslanik je izdal izjavo novinarjem o značaju tega datuma." V Zagrebu gradijo novo poslopje za nemško gimnazijo. Havas javlja is Budimpešte "V madžarskem minister-■stvu zunanjih zadev so podpisali madžarski in hrvatski delegati sporazum o medsebojni pomoči na polju civilnega prava." Havas javlja iz Rima '' Vzpostavljen je direkten , _ generala Draža ------„ tino, katero bo moralo ljudstvo pr;hajajo vesti, katere lahko J aa/nIa /vvvrT cTiti IrHo r j t _ •__ j _ smatramo za verodostojne, oa skoro docela prepustiti nikdar sitim Hitlerjevim armadam. Hoteli v Washingtonu morajo odsloviti nemške in italijanske delavce Justični department je 18. julija dal hotelom v Washing-tonu odlok, po katerem morajo v teku petih dni odsloviti vse hotelske nastavljence, ki so nemški ali italijanski držav- trpi jugoslovanski general na okupaciji ni dvoma o tem, da hoče Rajh biološko uničiti poljski narod." Jugoslovanska vlada je prav tako podala poročilo o neprestanem terorju v Jugoslaviji. Odlkar so Nemci bombardirali ~ ~ Beograd, t. j. meseca aprila 1. .ljani. Pravijo, da je teh v Wa- ?1941 in v tem borribardiranju shinjgtonu okrog sto in depart-[ ubili in ranili nad 30,000 oseb, ment smatra, da ker imajo ti( se sestoji nacijski rekord v delavci priliko priti v dotiko Jugoslavij iz ogromne kronike z gosti po washingtonskfh ho- usrralbitev, koncentracij.sk i h telih, je za varnost pred vo-j taborišč, talcev, streljanja, u-feninskimi kontakti boljše, ako smrtitev, libijanja v masah in se te delavce odstrani iz hote- uničevanja celiih mest in vasi. lov. - l (.no.) [promet med Italijo in Balka-"Po dve in pol letni nemški nom. Vlak bo vozil dnevno iz " 1 " " Turina preko Trsta, Ljublja- ne. Zagreba, Beograda in Sofije." — Jugoslav Information Center Vaclav Klofač umrl V London je prišlo poročilo, ki naznanja, da je v Richovicah na Češkem umrl v starosti 74 let Vaclav Klofač, ki je bil za pasa predsedništva dr. Edvarda Beneša voditelj češke narodne sodijalistične stranke. , Pred prvo svetovno vojno je (bil Klofač dolgo vrsto let državni poslanec, ki je n^^mi-ljeno šifbal nemško av^trijško vlado. *flL AB NAHODA" — New M WEDNESDAY, JULY 22,1942 VflANOVUEN UM "GLAS NARODA 99 (TOMB OF TRI PEOPLE) OvMd u« PaMlobed by Slovenk PabUoklng C IHT. (A Oorporatfe«). rrank Mnr. PreoMoat; J. Lapaba, Bee. — Plaoe oI builneo« of tM l«r»onUn ud eddr—- of »bore officer*: 21« WP8T 18tH BTBUT, , NBW TORE, H. T. ] Domača fronta 49th Year Mndi" 1« Bubecrlptloa T early I nor day except and Holiday«. I«.—. Adyertl—iwnt ea Za eelo leto velja Uet hi Aaterlko la Kanado H--I oa pol leta M le trt leta $1.80. m Ea New York ae celo leto S7j—; aa pol la«a MM Ea lnoaemotro aa eelo Uto |7.—; aa pol leta »•la* Naroda" labaja raakl daa •obot, aedeU la pcamlko*. "iLAl NARODA." IM WEST Ittk STRUT, NI« CHataea ft—1S4I IOBK. H. I Ameriška ženijalnost produkcijo — produkcijo, ibo šla daleč čez ogromni napre jdefe, ki ga je ta dežela že dosegla — mora (brezdvomno pogreta Os išče vsled presenetljive proizvodnje vojnih. onoiij, je rekel William S. KffsocUen^ lupini vojnih iadelbvaloev v Miehiganu po nedeljskem po-iioda po tovarnah, ki delajo polnočaeno Mi le počasi postanemo pra* jeani in zato smo malce /dobili po glavi, mislim pa, da ibomo imeli nekaj malo prese- ra.: Govoreč o veliki vlogi, ki jo ki igra v vojfaetnr naporu ogromna avtomobilska industrija, reked je Meteon: "Kontrakti za vejč kot 8 J>iIjoriav dolarjev so bili plasirani a to industrijo koncem aprila tega leta; več kot pet biljonorv jih. je bilo plasiranjih po Pearl Harbor ju. Vendarle je vse to le malo več kot soaoe-pek. , 41 Ko dosežemo najvišjo stopnjo produfkcije pod sedanjimi osnovama, bo ta industrija producirala vojnega blaga, ki nečenja za Hitlerja in druge, "if>o predstavljalo šestino vse je izjavil Mr. Rmidagn. "Karlpojne produikodje v Združenih NASE STALIŠČE Zahtevamo, da je Jugoslavija obnovljena, da so ji po vojni dodeljeni se oni deli naše zemlje, ki so bili po prvi svetovni vojni krivično dani drugim državam. Zahtevamo neodvisno jugoslovansko državo! To zahtevo moramo imeti pred očmi v sedanjem času, ko se bijejo gigantski boji, od katerih je odvisna bo-ioča razpredelitev Evrope, od katerih je odvisna bodoča usoda vseh narodov sveta, velikih in majhnih. Tudi usoda .lugpelovaiiske države in jugoslovanskega naroda je odvisna od sedanjih bojev in bo določena na prihodnji mirovni konferenci. Časi go veliki, zelo pomembni in stati moramo na straži, da nam bo dano in določeno vse, do česar imamo pravico. Zahtevamo obnovljeno Jugoslavijo in povečano! Povečano samo s tem, kar nam po vseh naravnih, človeških m božjih zakonih pripada, kar je v resnici last jugoslovanskega naroda. Obnovljeno Jugoslavijo zahtevamo! Samo s to zahtevo smemo prihajati na dan pred javno Ameriko in pred njenimi zaveznicami. Vse drugo je postranska stvar. Postranska stvar! Pod to označbo mislimo vprašanje, kdo bo vladal obnovljeni Jugoslaviji. Pojavljajo se modre glave in odlončo odklanjajo kralja v novi Jugoslaviji Po našem mnenju je za sedaj vladna oblika bodoče Jugoslavij-e tako postranske važnosti, kot je pri človeku slepo črevo, o katerem zdravniki pravijo, da ga sploh ni treba. Poglavitno je, da dobimo obnovljeno Jugoslavijo! Pred javnostjo se ne smemo prepirati, kdo bo vladal v nova Jugoslaviji, kajti javnost bo v tem prepiru videla samo neslogo med Slovenci, Hrvati in Srbi, in državniki, ki bodo sedeli na mirovni konferenci nas bodo sodili po naših delih. Če se ibomo prepirali, bodo rekih Če se že sedaj prepirajo, tedaj ne bodo mogli živeti v miru in prijateljstvu med seboj, kadar bodo imeli zopet svojo državo. In ker je temu tako, tudi niso vredni svoje skupne neodvisne države. In na ta način se kaj lahko zgodi, da Jugoslavije niti dobili ne bomo. Naše mnenje tedaj je: Najprej si postavimo hišo, potem pa jo bomo uredili in opremili z vsem potrebnim. Kadar gradimo hišo, moramo delati vtsi v slogi, prijateljstvu ;n z vso vnemo, da bomo res zgradili nekaj, kar bo nam po volji, drugim pa bo kot zgled pravega medsebojnega sporazumljenja, sloge, edinosti in prijateljstva. V tem smislu tedaj delujmo za bodoče Jugoslavijo in prepričani smo, da bomo v bodočnosti imeli državo, ki bo nam v veselje, pa tudi v čast. Ko je pokojni kralj Aleksander umiral v avtomobilu v Marseillesu, so bile njegove zadnje besede: "Čuvajte Jugoslavijo!" Imejmo pred očmi te velike in značilne besede umirajočega kralja in delujmo z vsemi svojimi močmi za Jugoslavijo, katero bomo znali (bolj čuva+i, kot pa smo jo čuvali pred viharjem, ki je prihrumel nad njo in jo razdejal. Iz teh razvalin bo vstala nova Jugoslavija samo s skupnim in složnim delom nas vseh. Pod naslovom "Naše stališče" bomo prihodnje dni na tem mestu objavili več člankov izpod peresa moža, ki pozna do najzadnjega kotička ves sedanji položaj, goji upe v lepšo, srečnejšo Jugoslavijo, pa se tudi zaveda nevarnosti, da Jugoslavije ne bomo več imeli, kakor si jo želimo in sicer iz edinega razloga—'ker se zaradi nje že sedaj prepiramo. je nam v največjo korist, je veselje, s katerim so ameriški iff-jdelovalci pozdravili navideamo nemogoče kvote produkcije, in jih potem prekoračili.'' / '"Bo to do£ga in težka borba, raaprasikali pa smo le površino," je cakeL "Ni vprašanja pa, da bomo zmagali, naj to vzame še tako dolgo.'' DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica Id daje poljudna navodila, kake Vs ena rodna kampanja za na biranje kuhinjskih masti začela je 13. julija in ameriške gospodinje imajo priliko pričevati k izdelovanju razstreliv. Gospodinje se naprošajo, naj pribranjajo estanike in ocvirke iz slanine, kotlet in pe&uk, ko 50 jih nabrale funt ali več, naj jih prinašajo k bližnjemu mesarju, ki bodo nabirali masti za ;izdelovanje vojnih materialov in nekaterih dragih potrebščin ko?t je radio. Prihranjevalni Čtrcfkovnjafei bi hoteli, da se masti precedijo in prinašajo mesarju v kositrnih posodah (Jižavraih "Tekom meseca maja je ta' jndustrija proizvedla 63 mili-; jonov dolarjev vrednosti letalnih strojev in 24 milijonov do- ( Jairjev vrednosti tankov. Ob konou frekoooga leta moramo povišati produkcijo le&akiih stro(jev na stopnjo več kot 150 jmilijonoiv dodarjev vrednosti pa mesec in iprodufecija tankov pe mora povečati več kot štirikrat. , Ena izmed etvari, ki jo ta vojna dokaže, je, da svobodno (delavstvo izvršuje boljšie delb kot suženjsko delavstvo. Do-jbro plačani, patirijotični delavci Zdroženih držav dokazujejo, , kaj iriorejo storiti svobodni ljudje v borbi produkcije, -ItxjTjsi moj&tri propagande, se v tem pogledu ne poste vplivati od nikogar, niti od Anglefiev, niti od Netrtoev. Svoje sodbe iz svojih listov svojega radia. Kam se pogreza svet ▼ teh dneh? Oez nedeljo ima človek včasih priliko citati več kot ostale dni v tednu in pri tem čita-n ju se vzfoude misli, ki vprašujejo; kam se pogreza današnji svet? Ko sem bila še prav majhna, mi je babica pripovedovala, da bodo prišli nad svet strašni in krvavi časi, katere bom lahko sama videla, ako bom živa, [kajti ti časi, da niso daleč. Ne vem odkod je bila izčrpa-} na babic in a modrost in prerokovanje, ali najbrž je sklepala vse to iz dejstva, da se je svet tekom njenega dolgega (89 let) življenja zelo spremenil. No-votarije, ki so prihajale z novimi generacijami so vodile, po ibabičinem mnenju, v propast, Hitler se mora boriti s kritič- ((Svojo dosedanjo vodilno vlogo nim pomanjkljajem deiavnih (kot poročevalski viri so listi . sil in delavstvo pod njim vre s; itaftratno prerpustili radiu. TV oL^ PaPir* 6ner podajajo tako rekoč ne »___■ _ A__j______rt____f__' • T li IV__1.1 _ ______________XII. L. —./J ženja Automotive Council for iz baltiških držav deia v nean-War Production, da tovarne ■ §kih tovarnah Združenih držav bodo tekom tekočega leta iadelala vojnega blaga te ali one vrste v vrednosti 45 bil jonov dolarjv. In prihodnje leto bo ta Številka narasla na 70 ali 75 biljtonov dolarjev. ^iiiitiiiiiniiiiKiiiiiiuinifiiiiniiiftiiil Note 1 PIANO-HARMONIKO *li KLAVIR breezes op spring TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas) Norveška, kjer vlada stroga upornost proti nacijem, je imela mfncfo štrajkov v protest proti dogovora Qnislinga, da se pošlje 50.000 Norvežanov v Raih na prisilno de^o. Osror-Č^tna Hdlandska je imela toliko činov sabotaže, da je -nennSka voi«fca zjroria kot talce mnogo odličnih Nrzoeeffnoev. Povsod po Evropi seme mržnje, zasejane od naknjev, rodi obupne gnerilske napade, odkrite in jzviiačne sabotaže, ubojrtva in trdovratno odklonitev sodelovanja z "novim redom." prestano svoja poročila iz vseh delov Evrope stvarno, hladno jn brtpor kakaneferakoli senzan-cionalnesra nadevka. zakaj ljudstvo je postajalo vsakim dnem sebičnejše, in to 'sebičnost, tako je trdila babi ca, je prineslo s seiboj učenja-štvo, ki ni stremelo za tem, da bi ljudi dvig'nilo na višek med-»sebojnega razumevanja in med-^obojne pomoči, pač pa je gradilo plotove, za katerimi se je kotilo* preeiranje in podcenje vanje, ki je veljalo onim, ki niso bili tako srečni, da bi si mogli zgraditi svoj plot in si tako zagotoviti Obrambo pred brezobzirnim izkoriščanjem. Stara mati ni bila sirota, i-mela je vsega dovolj, a njeno imetje je bilo v veliki meri sad njenega trdega dela in umnega gospodinjstva ter gospodarstva. Vkljnft) temu je imela odprte oči in ie gledala kako so propadali kmetje in ginili v Irevščini majhni posestniki in delovni ljudje. Stroga kot je bila glede pridnosti in nepri-dnosti ljudi, je vendarle videla, da so ljudje postajali čezda-lje bolj lakomni in lačni zemlje in imet ja drugega. Kadar je slo kako posestvo na boben, so pla- slovenski fantje vse bom prodala SLOVENIAN DANCU V AND A POLKA po jezeru KOLO ohio vallbt sylvia polka TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ spa vaj milka MOJA orphan waltz dekle na vrtu oj. marička. kegljaj VESTF KOMU POMAGATE ... AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. Zidana marela (poika) VESELI BRATCI (mamrka) barcica mladi kapetane gremo na Štajersko StajeriS happy polka CE NA TUJEM Paul McNuft, načelnik War | Manpower komisije, je obdo-(danil, da je zaposlenost v vojni industriji takorekoc po-idvojila v sedmih mesecih po Pearl Harborju. Danes je 12 in pol miiKjonov delavcev na item cHn — ki delajo kot svo-S bodni ljudje za hranitev svobode. On pričakuje, da do 1. januarja 1943 jih bo pet milijonov vež. Očm naša prodokei-ja narašča in atevilio deiaveev se povečava, imamo tudi mi svoje težave. Primanjkljaji delavcev se že pojavljajo v nefea-j$srih pnoduikoijfefeih središčih in v prihodnjih mesecih jih bo če več. Žertike, mladeniča pod -naborno starostjo in vpokerjeni idelavci bodo morali priskočiti — ne za to ker morajo, marveč ;todi oni želijo prispevati za ,ohranitev defcnoferaciSe. 35 centov komad = 3 za $!. moja dekle je Se mlada Po25ek< NaroČit« pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. = 11< Weet 18th 8L, New ¥ork g imniinnninninniHiifHiDiiiffflnA •oooeo»ooooo»»looo« ČREVLJAESKA DELAVNICA Zaradi gospodarjeve smrti je naprodaj dobro urejena črevljarska delavnica. Pojasnila daje po 5. uri sveder: Joseph Vitolo, 119 River-dale Avenne, Tonkers, N. 7. (2x) Ankarieka radijska koncema, ki močno tekmujeta med seboj, imata laPfcne zastopnike v vseh evropskih prestolnicah. Ti poročajo vsak dan o vsem. Nihče ne more odoleti tem na lien mesta izbranim informacijam, njih stvarnosti ter svezosti lokalnega koloritat . Pravi trimirf tehnika pa predstavlja, ko ae na primle-r poročevalci zberejo k tradijsike-jnrn razgovoru, kakor se to cesto dogaja. Ob določeni uri je New York istočasno zvezan z Wasivinigtonom, ' Londonom, Rimom, Parizom, iz katerih podajajo različni evropski poročevalci, ki so po večini ugled ni novinarji, svoja osebna poročila. Vee ostale postaje poskušajo i sočasno, tako da je vodstvu radia v New Yorku mogoče na primer vprašati Ion flomakega poročevalca, kaj mi-pli po svojih londonksih vtisih o pravkar oddanem. pOrocMu |>eriinskega poročevalca. Te informacije in ti razgovori i® ^vrope4cih središč postavijo ar meriSkema poetefeloo veliko evrops4so dramo tafcoaeS neposredno v njapov dom, kaT seveda portuSatea t^no naveže na radio. Američani so trenutno najbolje informirani Iju-jdje na ecvetu. spominjala te&fib dni do francoskih vojnah in hudih ter globoko vrezanih braed, ki jih je pustila za seboj tlaka in desetina, ki sta davili slovenskega kmetica dolgo dobo. Kaj naj pa rečem jaz, ki sem skozi tri leta gledala vojno razdejanje in rasla gor takorekoč sredi vedno ae menjajočega vojaafcva, ki je prišlo in So, kakor tiste stopinje v levov brlog — vse obrnjene noter, nazaj ni držala nobena! Vojna je hrustala kakor nenasitni zmaj in dol po Sabotinu, Doberdobu in Krnu so ležale bele kosti o-nih, ki so pred mak) časom hodili po naši vasi, se smejali, se bali in pričakovali spoprijema s sovražnikom obenem. Bilo je grozno, a vsemu smo se navadili, čeprav je neprestano bobnela zemlja pod nami od strelov, ki so padali na fronti. Res, še dolga leta potem je tisto bobnenje šumelo v ušesih in motilo spanje in živce, ali sVet se je vrnil v mir da dobe armade zaveznikov bombnike in letala o pra-.vesro času in v zadostnem številu. Njjegovo pov>:fljistvo v ,tem oziru sega do Anglije, do Jud i je v Afriko. Južno Ameriko in Avstralijo. Nihče razen njega in njegovih vojaških zakupnikov prav za prav ne ve, Jcoliiko letal in bombnikov pride na kanadska letališča in koliko jih odleti na določena jTue=ta na zavezniških frontah. . Bonfbniki in letaTa nudijo •bolj mrko sliko, ki-jr so sivo prepleakani, toda na nekaterih je opaziti karikature ali pa napise, ki kažejo, da pilotrje dobro vedo, da konec njihove poti ni jia kanadskem letališču. Pripravljeni so ponesti svoje bamlb nike v boj, da jih s ponosom .preizkušajo na sovražniku, kakor je Jim&ny Doolittle s .svojimi tovariši i preizkušal avoj »bombnik B-25, ko je obiskal Japonce v Tokiu. Amerika daje zaveznikom ,najve*> letala tipa" Boeing, kateri vključuje tudi model tako-jzvane Meče trdnjav«, poteen Consolidated Liberators in L T 'tka Mers je dejala časnikarju, da so petorčfce srčkana dekletca, ki so imele zmirom izvrsten tek, tako da je bik> naselje zanje kuhati, ker niso bile čisto nič izbirčne in so hotele vodno pomagati v kuhinji. Pripovedujoč j? obenem tet-ka pridno mešala poslastico za povoje vrte fante, prav kot je iprej to delala za svoje male nečakinje. (vel veter v nasprotno smer od £ag in drugih poslopij, kar je ,g:eprečilo še veioijo katastrofo. $koda je bila velika, in to tem ibolj, ker mmogo od t ih 100,000 i .čevljev le«?a je bilo namenjene-Lga v vojne svrhe. POŽAR UNIČIL OGROMNO ZALOGO LESA. . V velikem lesnem skladišču &. Witeooa, blizu Swansea, se .je vnei in kmalu je bil v (plamenih k;up zloženega lesa, ki je bil oenjen na Okrog 100 •tisoč čevlje?. Požar se je raa-tegnil tudi pol milje globoko v bližnje gozdno ozemlje in ofrnjje£usilcli ocrenj spraviti pod kontrolo. K sreči je ob čaeu požara ČLANI KANADSKE NABORNE KOMISIJE SO PRIŠLI V AMERIKO. Kauacteka legacija v Wash-jngtorau poroča, da sta dospela .v Aaneri ko dva Čila na kanadske naborne komi»ije, ki je odprla v Armea-iki več nabornih uradov, kjer se lahko Kanadčani, živeči v Ameriki, priglasijo za obvezno vojaško službo.^ t Kanadčani se ses eda morajo ivpieati in registrirati tudi pri Jokalnili ameriških na/bornih uradih v krajih, kjer živijo. i stx> iza službovanje v kanadski armadi. . > Kanadski naborni uradi se (nahajajo v sledečih mestih: »Buffalo, N. Y., Bangor, Me., £t. Paul, Minn., Detroit, Mich, in Seattle Wash. KANADA POTREBUJE DELAVCEV ZA VOJNO INDUSTRIJO. i Elliot M. Little direktor za obvezno vojaško službo, je dejal. da Kanadi preti tolikšno pomanjkanje delavcev za voj-industrijo, da bodo mogoče /morali docela zaustaviti produ-ciranje rajnih ne ravno neobhodno potrebnih j*tA&ri za ci-tvilno uporabo. . « ULiittle j« rekel, da bo vojna industrija v naslednjih petih aneseoih potrebovala 250,000 /dodatnih delavcev, v kolikor je (do zdaj docnano po statistiki, jih imajo na rasupolaaro komaj 80,000. Dlirektor je tudi predvideval potrebo vladne kontrole nad Felitivijo delovnih mot« iz enega kraja v dtrugega, ter vpeljalo načrta preseljevanja večjih delavskih skupin v kraje, kjer je delovna pila najbolj pofrriib-ma. . Prizor v neki kanadskSi tovarni, kjer izdelu jejo protizračne topove in strojnice. EKSPED1CUA NA DNO MORJA P¥of. Piccard, 'ki se je pro-jno. Ko bo zopet na svetlean, slavil že s svojim poletom fv t bo raziskovalec s pomočjo brez atratosfeno, hoče še doseči glo-; žičnega brzoQava lahko stopil biiK&i i^Jkord; rad bi bil edini v zverao z ladjami. Brez tuje človek na svetu, ki se je naj-pomoči bi se ne mogel rešiti iz bofj ddkiailjil od zemeljske površine mftva^jr im navadoL Zdaj pripravlja eJrspedicijo na kabine. . 'Preden se bo prof. Piocard spustil v morske globine, bo morsko dno. odnoeno 4 km glo- napravil poskusno spuščanje. duje <»vojo effespedicijo, saj ča- Čuti nobenega straUru pred spuščanjem v morsko gWbino. Izjavil je, da se bo spmstil na morsko dno skupno z zoologom «e pojcle pri poefcnsnem spn-šrflrrjit vse po sreči. Fodvod-nico .«5o že začeli graditi. KUHARSKA KNJIGA: || Recipes sf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2.w Stane samo 8 « i »i i'i i »i , i ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti so napisani ▼ angleikem jezika; ponekod pa ni tudi t jasfkn naroda, U mu je kaka jed posebno ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki ae zanimajo za i kuhanje in ss hočejo r njem čimbolj uveibati inf izpopolniti. f ^Naročite pri^ 1 KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wort 18tk Street i New York, H. Y. TAJNE RAZPRAVE O PO ORE ZANJU LADU NA REKI ST. LAWRENCE. ForočUo iz Ottawe pravi, da je zbornica že dvakrat: na tajnerd razpravljala o portajv-ljanja ladij po podmornicah, na reki St. La-wrnenoe. Ladje bi|i potopljene pred kratkim in Zbornica je menda pri-a do zaikTju£ka da je vprašanje rasno dovolj, da se ukrene jiefeatj konkretnega glede obrežne obraimibe Kanade. • Minfsfrsfti preda'Kinilc W. L. Xfaek'enzle Itingr in mornarici minister Ancrus L. Mac-(DonaM sta privolila v tajno zborovanje o vprašanju potem? jko je bilo čuti proteste in kritiko z več .strani. VEG SLADKORJA ZA BOLNIKE. V Montreaki po uradniki za odnnerjevanje civilnemu prebi-tratstvu naznanili, da bo iz F»dravR tven ib ozinov dovoljena frej^ja količina sladlkorja za boL-nrke in oHcrev^joče ali za one, ki bi jim 2idravnik i predpisovali večjo količino sladkorja, kot je wdaj dovoljena za osejbo na iteden. Vsak taflc sh»caj mora |3eveda imeti potrdilo od zdravnika. . ADVERTISE IN "GLAS NARODA" ifc>ko pod mors^ko gladino. Iz-;Spustil bo v morje samo pod-popolnrti hoče pripravo znane-'vodnico brecs popadke; bo bo raziskovalca morja IroJjt izpela do določene globine, Becde vse po sreči. Prof. s premerom 2 m. Medtem ko Piccard že aelo dolgo napove-se je Bee4>e izpustil v fivoji pripravi z ladje, se namerava profesor Piocard podati na to nenavadno potovanje s prosto plavajočo podfvodnico. OFjisrti je treba s^eveda mnogo tefenionih proWerrtov in eden m^jtaž^ih je nedvomno, kakšna tna j bodo okna te -kabine, da bodo vzdržala silen pritisk vo-v večjih g4df>ii>flh. Znano je, da znaša pritisk vode že v globini 500 metrov 50 atmosfer. Steklo bi ta>kega silmega pritiska ivf zdržalo. Odločili m se, cfa l>odo naredili poeebne £ipe iz itsnja. Pri ureditvi te priprave za romanje na dno motjn je zanrntivo tudi ,da bo tn^la svetilna telesa zunaj in nei v notranjosti. (V bi se raziskovalec lalhko posluževal samo svetlob, ki bi prihajala od anotraj, bi ne mogel z u?^pehom fotografirati življenje morjih globin. V kabini bo prostora za dva človeka. Raziskovalca v nji ne bo zeblo, čeprav ne bo imel nobene ik uril ne priprave, saj znala toplota v globini okrog 4000 saetrov dosti visoka toplota. Zadoga kisika bo trajala za 24 ,ur. Raziskovalec računa, da ^e bo «prt$caf s hitrostjo 10 tkm na sekundo. Podvoidnioa bo namreič močno obtežena, tafko da bo prav za prav padala v globino. Ko bo dosegla določeno .crlobmo in bo raziskovale« opravil svoje, delo, bo svoje vozilo ra^bren^enil, da se sa-jmo dvignilo na morslko gladi- ti ja polagajo v vrstah po 20 dO 30 na liste kaktej in ličinke, ki se istočasno raavijejo, se zari-j tjo kakior ena sama žužeika v v rastlino ter jo uničijo. Doslej so osvobodili že 4 milijone helktarjev arvstralske zemlje Jkcdjjivch kaktej. GENIALNA KUHARICA.' Najnovejša izdaja aplo šno snane slovenzke koračnice SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HABMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov • * ». Naročilo lahko pošljite fta Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C Končno pa s*«n si pomagal tako, da sem si predstavljal velik sočen "steak" To jle zbudilo v meni takšno hrepenenje da odtlej vedno z največjim uspehom uporabljam ta trik v ljubezenskih prizorih." sopis*je o nji piše že dolga leta. Službi, toda nekega dne ni šlo Raziskovalec pravi, da ne vele, odpustili so jo pri priči. POZOR PRI KEMOTERAPIJI Zdravljenje nalezljivih bolezni je v zadnjih letth močno napredovalo ziasti v kemoterapiji. Sulfonamidi ne učinkujejo na bakterije ueDosredno, Precej komično tožbo zavoljo tentVj£)S šele preko orgainzma, obrekovaoija je viožila bruselj-'in sicer predvseSn na fitrepto-ska kuharica Maroelle Diumm- Mke. Učenjake je preseneti-linova proti svoji bivši gospo- da je bilo pogosto mogočr-dinji, neki vikorritesi. Marcel-1 P«g!lo ustaviti «epso, nečim o le je izvršna kuharica, ima pa'f^oj110 vnetje srednjega ušesa, svoje napake. Ulgavor ne trpi!*1*^11^ vnetje možeraneke mre-in prava toea psovk se vsuje iz,®18 itd- Navdušenje, ki se je njenih ust na vsalkogar, ki bi razširilo črtasti med laiki v ji postavil po robu. (Združenih državaih, jo pa ime- fPri leta je bila v grofičini 1° tudi svoj svtlrilSen Učinek. 70 hoJnikov je umrlo po adrav- Sodelovanje albanskih upornikov s četniki Carigrad, 17. julija. (Posebno poročilo "Christian Science Monitor''-a) — Vedno večje nezadovoljstvo in upor zahtevata od Italjanov, da sežejo po vedno bolj okmtnib me rail i. Posebno vznemirja Italijane dejstvo, da sodelujejo sedaj albanski rodoljubi z oddelki generala Draža Mitoajlo-viča v Črni gori. Nedavna Mihajloviceva evakuacija Bosne in njegova po-vlačitev v težko dostopne črnogorske planine ter mee^ojno sodelovanje Albancev in oddel-k o v generala Miha jI o vi ča, predstavljajo veliko nevarnost za Italijane. (JIC) Naciji rabijo francoske topove v Rusiji V Moskvi imajo vojni nuizej, kjer so razstavljene razne vojne trofeje Rdeče armade. Med drugim je videti protitančne topove francoskega izdelka, katere so Rusi zajeli, in kateri so bili izdelani v letu 1937. Topovi in drugo orožje izdelano v Škodovih tovarnah za rrranieijo, so tudi na ogled v muzeju, tzrednost je šestcevni top, ki izstreli 158.5mm. mine v petih sekundah in katerega se more vnovič nabiti v minuti in pol. Seveda je zahtevala, nag ji na- Ijenju s kemoterapijo. Žrtev ni bih> mogotce rešiti, toda k pišejo spričevalo. Dfcdi so ji,Rre^i ^ j® izkazalo* da je &lo ga Toda Marcele od tedaj ni eanso za stmpenoet raztopine. jmogla dobiti več namestitve. Vsakdkrat, kadar-je predložila ,to s-pričevalo, so se ljudje naj-;prvo muzali, potem so jo od ne pa za zdravilo samo. i (Poaneje so bili do*^6eni novi zadovoljivi uspehi z raznimi modifikacijami preparatov, de- fclonili. Ker sama ni mala lujoČih na te ali one strepto-bratL je končno nekoga pro-.^01^. meningokoke in tem so-sila. naj ji spričevalo prebere. I ^odne bakterije. Pri n«F je fflasilo se je takole: znan zlasti Bayerjev pronto- FVdpitana vikoibtesa R. C- l^^kt pa ni povsem zanes- KAKO SO ZATRLI ŠKODLJIVO KAKTEJO V V AVSTRALn. 'ilajhen aftigentinslki molj je rejšil av-rtralsiko celino nevarnosti, da jo neka rastlina spremeni v pustinjo. Ta rastlina je vsako leto uničila nad 400,000 ha pfljodnih tal in preganjala |cnHetovaiI<*9< dobeeedno iz njihovih hiš. Gre za neko kaktejo. 'ki je razširjena v Mehiki, ^JdnrženTh državah in Južni Ameriki ter jo tudi v evrapakih vrto»v?h gojijo klot okrasno rastlino. Pred pol stoletja so nekoli-iko teto rastlin prenesli iz Amerike v Avstralijo, da bi tudi tam krasila vrtove. Avstralija nima lastnih k akt i j, zato pa tudi n obrniti naravnih sovražnikov te rastline, kakršne je amleriška narava sama raavila /da bi jo držala v šahu. Kaikte-ja se je začela divje širiti. Lieta 1925 je v Queensland^ in v Ntov«m Južnem Walesn (poflmvafla že nad 24 ntiiijonov »hektai^tv zemlje. Tam so se ,prej razprostirali pašniki in polja. Avstralski žuSkcsTorvoi so preiskali vso Ameriko, da bi našli žuželke, ki uničujetlo -igla pohvaliti. Rajši je o tem sploh molčala Marwlla je bila s tem zadovoljna in sodnik je na kioncu smeje izrazil svoje upanje, da bo genialna kuharica sedaj morda kmalu spet vladala v grofičini kuhinji. -h-)- Pomagal si je, Clarfc Gable, priljubljeni a-merieki filnaNki igralec, prirpo-iveduje o začetku svoje kariere: ! '"Ko bi moral igrati svioj prvi ljubezenski prizor, aetn imel strašno tremo. Režiser je zahteval. naj si nadenem hrepeneč izraz. Ni šlo, pa ni Sto. ij?v navzlic vsej učinkovitosti prav tam. kjer je bila veda malone brez moči. Razumljivo pa je, da mora ostati lečetaje samo v rokah zdravnika, ni-kaikor pa ne sme s kemoterapijo eksperimentirati laik. TT-činiki so tako individualni, da bo mogla amaterska zloraba po vzročiti tudi srnfrt. Si«?r pa vzbujajo feudi druga zdravila enako hiqjazen. To so zdravila, ki se p riporočajo rz reklamnih nagibov laikom. Vitamini. hormoni in podoibna sredstva postanejo laiku lahko zelo nevarna. 'Pri nekaterih hormonih je neprijetno, da so zelo sorodni snovem, povzro-Čucioeim. raka. ALIGATOR IN POLICIJA. V mehwkeim mesta Vera lOruz pravijo roda rji, da morajo opraviti mnogo nemavad-*vega dela, vendatr pa se jim ne Zgodi vsak dan, da bi dobili poved je, naj aretirajo živega kroikodila. Nekega dne je ušel krokodil svojemiu gospodarju, ki ga je redil doma feot domačo žival. Mož se je* ofotrnil na poiicrijo s pro0n&o, naj mu pomaga ujeti ga. Policija ai ni znala poema-*?ati drugače, kakor da je poklicala na pofmoč gas See in šele njim se je posrečilo ujeti aligatorja. . ANEKDOTA, Mart Twain se je v neki dru-:žbi pričkal s svojim zalofei— Jcom. Vsi ostali «o z pozornost jo sledili živi debati. ^Založnik pisateljevemu jeanfra frontno ni bil ves kos. Razburil se je in zavpil: *'Z idioti se pač ni prrcHati" iMark TVoin ae je nasmrimil m dejal: "Gotovo ste opazili, Ida jate nisem tega mnenja," DA^mNMII WEDNESDAY, JULY 22,1942 ▼RANOTLJBN UN TRUE RODOVI Ameriške leteče trdnjave Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EMJEL3EET GANGL P bližal -t- je popoldan in veseli družbi je postalo vroee, Zrak je l>il dukee in soparen. Goepa Lenka je povabila goste, litij od tega. da napaja to gospodo?*' S srdom so se obračali h gradu, od jeze so stiskali pesti. , Zmračilo se je in grajska okna so se zasvetila. Na mizi je stala pripravljena večerja. A gospodi ni bilo več mjlOgO do jedi, samo žejalo jo je s*. In tako se je gostovanje zavr-ševalo ob pijači. V.-tajali so govorniki. V breajedrnih, puhlih besedah so slavili vrline Jože in Ledke, V papir so zavijali ostanke jedi, govorili so glasno in brezmiselno, preniiii-jali stnleže, poizkušali peti zborno in posamez. Nerodna roba se je naslonila na mizo. kozarec se je prevrnil, vino je kapljalo na tla. . 44Oprostite, oprcetite!" se je izgovarjal neofkretju cost. 44Ah, kaj! Kozarec vina sem ali tam." je odvrnil Jože. In prevrgei je sam cašo, da se je izteklo vino po miz'1, in s? razlezlo v dolgo mokro liso po belem prtu. Kaj mu hoee uboga (kupa vina! Gostje so se razhajali v negotovih, omahljivih korakih. Stiskali so si »roke ?n blebetali nejasne besede kakor otroci, ki še ne znajo govoriti. Namizno posodje in orodje je stalo po mizi v neredu. i&toli so bili razstavljeni po vsi sobi. J>i-salo je po razlitem vrinu iti tobaku. l>rugi dan so pozno vstajali ljudje. Bili so pusti in dolgočasni. ni se jim ljubilo delafai, žejalo jih je. Razmajali so. je-li kdo napravil kako nemirnost, rekel kako neredno besedo, /a.pe! neprimerno pesem, da bi se ne zatmeril in da bi ga ne prezrli ob drugi slični priliki. Iskal so drug drugega, govorili o pojedini, o množini izpitega vina in se zatekali v gostilne, da si preiženo žejo. puščobo in dolgočasnost. "Tako so ljudje različ-m na tetm božjem svetu", so modrovali. "Enim ni nič gabnejšega nego lai-kanje. a Zavin-iščakovim ne prija nobena stvar tako kakor sladka besoda' No, - tako ceno je lahko kupovati gostije! Briga me, če se imi desetkrat zlažem v lice, da se le enkrat doerta najem in napi jem." Lenki je bilo po gostovanju posebno neprijetno. Bo-ela jo je glava in peklo jo je v prsih. Odfpeljala se je z Jo-žetom v ZavinkcA-ce, ali pa kam na Hrvaško. Posli so doma použivali ostanke, oskrbnik je imel dovolj prilike, da je delal zase. Večkrat je odpotovala L toka tudi za dlje časa. Odšla je v toplice ali pa v Zagreb, kjer se je pripravljal Friee za vojaški stan. Starši nno pa jo, da nemočno napadalno in obramlbnoj kateri italijanski strokovni li- dborožitvijo. {LetifiBe trdnjave, ki so nastale »v Ajtn/eriki, so ae nekaj iet v sestavu amjeriškega voj-pega letalstva. Po nekaterih jpodatikili šteje ameriško vojno jjetalsftro tr Jmrtno večje, število letečih trdnjav. Vsekakor je dejstvo, da praivetga števila ive ve nihče, tse manj pa, da bi bilo kjer v stnokovni ali pa po-ijubni letalski literaturi pub5i-cirano. . Leteče trdnjave so že davna težnja in darvna pedpostavka verjetnega napredka vojnih letal, zlasti hiperteakih bomb-nJkc-v, v neki posebni smeri V vseh državah z razvit« in razvejeno letališko industrijo, je imela zamisel izgradnje težkih toda hitrih bombnikov svoje s*ti in časopi&i v zvezi z angle-j^kim nabavljanjem teh letal iz Amerike močno zanikajo too-nos*t in uteonefljenofit doktrine o uo«manikanie sirovin, ni poti. za njim šele potem, ko bo nosil dolgo, svetlo sabljo in zveneče ^manjkan^ materialnih sred- TlosTej so, av«*to prvotni za-ostroge. Lahko mu bo dobiti bogato nevesto, ker bo sam bogat.. Grad bo imel za to, da se odpočije, kadar mu bo dovolj veselega življenja. . ♦ * * Hišo, — ali kakor jio je saan knendval — bajto Ilije Fre-liča je kupil prkkl njelgovim odhodom v Ameriko njegov sosed z denarjem, ki mu ga je pc sodil Jože Zavinšeak. Bil je to harmonikar Marfco, vaški godec, vesel človek, ki je menil, da si z mehom prigode cekine, da mu bo kmahi mogoče izplačati Zavinlščaka in da bo potem svoj gospodar pod svojo streho. A to ni šilo tako lahko, kakor si je mislil godete Marko. Preveč je mislil na godbo in premalo na dom, zato je bil dolžan Zavinščaku vedno več, namesto da ric Eija!" jih je večkrat tožila mati, ko se je v rnila in ko so ji tožili otroci, kako so bili lačni. "Ko se vrne stric Tlija — ej, takrat bo veiseto fcn lepo!** A strica Tlija ni hotelo bita. Markova žena je včasih dobila pismo iz Aimerike in tudi kak dolar je bil v njem. A kaj hoče to! To je bilo komatf za nekaj obleke. . (Nadaljevanje prihodnjič.) Slovenski molitveniki: KVlSKU SRCE — (It 355) 2)4 x 3% in Cev — 224 strani ▼ belem celolldn Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 415 2% * 3% Infer — 224 atrani Cena 75 center RAJSKI GLASOVI — (St. 498) X 4 i učer — 255 atra.%1 ratertl S?. KtUct Pot Cena «14« RAJSKI GLASOVI—št. 415) 2% x 4 infer — 255 at rani ▼aterii Sr. Kriiev Pot Cena |LM NEBESA NAS DOM — (it, 415) 2% x 4% lnčev — 384 inče* 75e j SKRBI ZA DUŠO (St. 408) 3x4% inčev—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM—(št. 415) 2% x 4 Vi Inčev—384 strani Cena 75c (Ker ae nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po celo nlžkl ceni, jib tudi moremo prodajati po *orl o-anačenl cent Zaloga pa ni posebno velika, ta to Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi po-streči. Angleški molitvenikl: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN Ono ▼ nanje vesano ...... CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ flno nanje vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YOEK, N. Y. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih Izdala Glasbena »tatica * Clevelasdu. Cemm — HM Emil Adam It—If JUGOSLOVANSKin NARODNIH I*K8iII rm n^U ............M ftBST NARODNIH PESMI n ftkl t bor .................... SEST NARODNIH PS8M1 ta rrmme Vruturtnl—&EST MEŠANIH IN »lOSKIH ZBOROV ...... KERDO JDVANRC: Zjutraj......... 81ovanaka ....................20 PETEB JEREB: Pelin rofa; VABILU M1BK: Podoknl'-a.........D /.OIt KO PRELOVEC: Le enkrat lo Slava delu . .20 HR. VOLABiO: Botmarln; J OH, PAVClC; Potrkan ples ......M JZ STARE ZA LOGE pa mo i« naslednje pesmi, kateritt *mo znižali cene: Tcr&m Jnvaaer—Ik MLADIH LET. Peter Jereb-OSEM ZBOROV (m- tki in mešani) •..« ......... 1 letečih trdnjarv ni prodrla jijajo ti aeroplani idoalno orož-niti toliko, da ibi ?e zcrradil | no «amo za akci.ie v zrao-po^knsui aeriaplan — prototip ijein prodom, temfveč prav ta- lko tndi zn operacije na morin. Znano je. da so A-ncrlija za/'ola izredno zanijnati za Ic- NE BO PREDSTAVE SLIK. Prav žal mi je„ ker maram odpovedati diikovno predstaivo, kafro bi imel prikazati v Johnetmvni. Pa. v nedeljo 2G. jiilija. Trgovske razmere so lianes-le tako, da ne morem z doma na noben način. Vsem tem, ki ste se veselili videti slike, naznanjam, da bom nadomestil to obljubo kdaj poznej?, mogoče na jeeen. Naj mi zato nikido ne šteje v nemarnost, letni <'as je že tako ^eodroiuen, da se dostikrat ne more .pomadrati. V jeleni, ko bodo daljše noči, bo za slikovno predstavo ,t»di ugodneje. V tem easn pa morda poiyBia tudi vojna vihra in bo na ta način več prilike za domače socialne predstave. Žal mi je, ker ne bo )še sedaj videl Fvoje lojstne hiže in dražine .moj dobri p rijatelj ^[t. And. Tcmec. Bo pa ob drupi priliki. Po brzoiavn sem spre,^! žalostno vftpt. da sta se šmrfcno ponesrečila Mr. Anton in Fran oe® ^iervar na potovanju po >\imeriki z avtom. Mervar je bil izdelovalec harmonik, sta-nnioč na G921 St. Clair Ave. Nesreča se je pripetila 21. Jul rja dopoldne. V kolikor s« i o rrttoisrlo zvedeti po telefonu na tisoo milj razdalje, se je na oljnati oesti prevrnil avtomobil in tako je zlomilo njemu tilniik, ona pa da je drugače do"bila s nlrbne poškodbe. Nesreča »e \y •3K,odila%b3i®a maleiga mesta Miltonvale. Kans. Pncdrav! Anton (Trdina, Olerveland, O. "SPANISH in 2« LESSONS'* — Španščina t 20-tih nalogah. — Spansko-an-gleška slovnica. — Spisal jo Je R. D. L' Cortina. Ta knjiga je popolna in prav niS prikrajšana. Od prve do aadnje atrani je je popolnoma ista. kot jo je pisatelj napisal In kot je bila prvotno Izdana viSjo ceno. Cena je zato nizka, ker sso se porabile prvotne tiskarske for. me, in ker je pisatelj sprejel nižjo ce-o. Po tej priprosti stopnjevalni metodi vam Corinta pomaga, da ae-lahko na-ufite-Spanšelne. ro praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas uči brati, govoriti in razumeti Špansko. Corin to vo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva ln eksportne tvrdke po celem svetu. Je praktično, priprosto ln uspešno. Prodanih je Mlo že nad 2.000,000 Cortlnovib knjig. Ce vas ta knjiga zaulmiva,.Jo lahko naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, New York. N. Y. — Cena Je samo ti.— INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Moški zbori OSKAR DEV: Bardi-a; OJ, moj «ocel jt »ov; Kam ml. fantje, dr»» v vaa poj- demo ............-.....»...J OSKAR DRV: T |f® .Srečno, ljnbca moja; Ko ptia-ca na tuje gre; Soči: MoJ očka mi konjička dva; Dob'v sem pisemce: Slovo; Je t pihnila luč 4t EMIL ADAMIČ. Modra devojka (belraranJ«ka.. M Vao noč prt potut 1 ...........JI Jurjeva ......................JS Bodi Micka damo; Kaj dragega bočen; ffdravtea ........JI VASILIJ MIBK In A. OBOBMINO: VetrIČ: P« gradlnl ..........Jt UMsrl«ka slevpnska Ura. (Halmar) Jt Orlovske hlma« (Vedopivec)___Jt Slevenskl akordi, It aieiaalk In ■MAklb iborav (Kari Adamiir .19 rrUe metanI zbori (Glasbena Ma-tka) -------------------------- jf ? pepelnMnl n«či, bantata an tU. tber la orkesUr. (Sattner>._ At Mladini, pesmi ta Mladine a klavirjem (E. AdamM)__________ m Dve pesmi, (Prelevee) ia motbi •bar ia srta------------ M Nafti himni, dvogfaano ____________ Jt Gerald odmevi. (Labanmr).. U. svesek* moikl zbori ______ Jt ZA TAMBURICE: NA GOBENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tainburice, zložil Mar ko Bajnk ...............75 .7» Slovenske narodne ratfd zbor (Bajuk) ________ Brna M na planince, (Bajuk). ZA CITRE: Poduk ta d tre. — « ivetkl — (KoielJaU)____ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — R«ra#*itea — .. Naročno poAljlte aa: "Glas Naroda 99 tit WEST 1Mb STREET NEW YORK. N. T. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uasloT* Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Itevllka [»omeni meeec. draga dan ln tretja, pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stro&kov, V rs proalmo, da Skušate,, naročnino pravočasno poravnati. PoAljlte naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte nafies>u zastopniku v VaSeic kraju ali pa kateremu lamed aaseopulkov. kojlb Imena so tiskana a debelimi črkami, ker so upravf-{roi obiskati tudi druge naselbine, kjer Jo kaj aafth rojakov nasoljenih Zastopa, h t>o Vam laročU potrdilo aa plačano na ročni oo california: San JTranciaco, Jacob I aaabla OLORAIKl: Pueblo. Peter Cullg. Waiseoburg, M. J. Bayafe INDIANA: Indianapolis: Frank Zupandt ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. Fabiaa (Chicago, la Illinois) JoUet, Jennie Bamblcb la Salle, J. Spellcb Mascontah, Martin Dolcic Nortn Chicago In Waukegaa. ViiM MARXLAND: Kltamlller, fr. Vadoplvae MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA: Chlaholm, J. Lukanlcb Ely, Joa. J. Pesbel Bveleth, Louis Gonta Gilbert, Lools Veaml Ribbing. Jobn Ports MONTANA: Boundup, M M. Panlaa Wasboe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek VBW YORK: Brooklyn. Anthony Bv* •iowaada. Sari f/ittie Fslls. Worcester, Peter TOO: «*«■ barton. Cleveland. Anton Bobek, linger, Jacob Beanik. Job- AUpnla Ulrara, Anton Nagodo Lorain, Louis Balant, J oba Kamia Xoongatown, Antoa KlkaU OREGON: Oregon City, I. Kobiaz PRNNSXLVANLa: Bessemer, John Jevnikar Oonemaugh. J. Brezove« Coverdale ln okolica, Jos. P» '.ernel Export, Louis Snpanttt Farrell, Jerry Okura Forest City, BSatb Bamta Fr. Blodnlkar Oreensburg, rrzok Novak Homer City. Fr. Feronchab Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Patents K ray a, Ant. TaukelJ Luaerne. Frank Ballocb Midway. Juud £ust Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrsr West Newton. Jov** Jovaa »WISCONSIN. Milwaukee, Waat Allis, Fr, Sheboygan, Imp WYOMING: Rock Springs. Laais Dlamondvllla. Joe Boliva Izda patrdBa za svoje praJaL Zastopnike teple U "0U> OGLAŠUJTE V -GLAS NARODA