LISIEK. ALBERT SIČ: »Kmečka hiša na Gorenjskem". »Kmečka soba na Gorenjskem", V Jos. Westrovi »Slovenski čitanki« za III. razred srednjih šol« se nahaja na strani 87. Jos. Grudnov sestavek: »Slovenska kmetiška hiša v prejšnjih časih«. V tem berilnem sestavku opisuje avtor slovensko kmečko hišo in kmečko sobo. Ta snov pa se more v šoli temeljito in za dijake umljivo obdelati le na podlagi slik. Zato sem bil naprošen, naj narišem za nazorni nauk taki sliki, kar sem storil rade volje. Izpopolnil pa sem omenjeni berilni sestavek s tem, da sem slikam dodal nekatere predmete, ki v njem niso omenjejii. Da bo olajšan pouk učiteljem, ki niso imeli prilike bivati na Gorenjskem in poznati vseh predmetov, narisanih na slikah, sem se odločil podati sledeči kratek opis teh slik. l-»Kmečka hiša na Gorenjs k e m«. Za motiv sem si izbral slovensko kmečko hišo iz Bohinja. Slika je deloma posnetek po naravi, deloma je pa komponirana. Pred vežnimi vrati vidimo par stopnic, ki so zaokrožene, imajo pa tudi ravne stopnice. Poleg vrat na levi stoji klop. Na to postavljajo poribane škafe in pomito posodo za mleko, da se osuši, predno se spravi na svoj prostor. Dekleta pcstavljajo* na klop tudi lončke s cvetKcami. Kadar je prazna, posedajo po nji otroci, odrasli pa, ko jim dopušča čas, da se nekoliko odpočijejo od trudapolnetn dela. Skozi vežna vrata stopimo v vežo, ki je obokana ali pa tudi le krita z deskami. Z vežo je -_.trnjena kuhinja. Izpod njenega oboka ^e dviga dim v dimnik, pri starejših hišah pa Kar v podstrešje. Boljše hiše so spodaj (v pritličju) zidane, njih nadstropje pa je leseno, kakor kaže slika. V nadstropju vidimo ob dveh straneh lesen hodnik ozir. lepo izrezljano ograjo. Na hodniku sušijo perilo, vrh hodnika pa koruzo. Navadno je hodnik okrašen z raznimi cvtlicami v lončkih. Najbolj priljubljena cvetlica je viseči nagelj. V pritHčju so podboji vežnih vrat in okvirji pri oknih kameniti. Okna so opremljena z železnimi križi in s poslikanimi Iesenimi polkenci. Imajo pa tudi železna polkenca. Na končni steni med okni vidimo sliko sv. Florijana. Slikali pa so na stene tudi sv. Martina, sv. Jurija ali kake druge svetnike. Vse te slike so delo rJomačih umetnikov-samoukov. Na koncu hiše je mali vrtec, ograjen z deskami. V njem so posajene vsakovrstne cvetlice, izmed katerih so razen običajnega že- lavca uoženkravta) in rožmarina najbolj v navadi rcžasti slez in solnčna roža. Pa tud. zdraviine rastline najdemo v njem. Na vrtu poleg dvorišča je postavljen uljnjak, ki je v ponos, v najlepšo zabavo, pa ludi v konst hišnemu gospodarju. Končnice panjev so raznovrstno poslikane. Naslikani so svetniki in svetnice: sv. Job, patron čebelarjev, sv. Genovefa, sv. Izidor, sv. Anton, sv. družina in mnogo prizorov iz Kristusovega življenja in trpljenja. Druge slike zopet imajo zgodovinski značaj, n. pr. bitka pri Sisku, Pegam in Lambergar, kralj Matjaž. Naslikani so pa tudi šaljivi prizori iz vsakdanjega življenja: pivci v krčmi, prepir jezičnih žensk, vrag brusi ženski jezik ali jim lika krilo. Tudi živalstvo je zastopano na teh končnicah: medved, tica »fena« (feniks) ali lovčev pogreb i. dr. Tudi te slike so izdelali domači umetniki-samouki in kažejo, kako zdrava in bujna je domišljija našega ljudstva. Zunanjost gorenjske kmečke hiše je jako prikupljiva pa tudi impozantna. 2. »Kmečka soba na Gorenjs ke m«. Vrata. ki vodijo v sobo, »h i § o« imenovano, so navadno križna vrata. V križu zgoraj imajo izrezano in s steklom zastrto okroglo ali srčasto okence. Nad zgornjima tablama pa vidimo s kredo zapisane črke: G. M. B., kl pomenjajo sv. Tri kralje: Gašperja, Melhijorja in Boltežarja. Namesto črk napravijo t r i k r i žc e. Te črke ali križce napiše navadno hišni gospodar na večer pred sv. Tremi kralji, ko pokadi z dišečim kadilom in poškropi z blagoslovljeno vodo vso hišo znotraj in zunaj, pa tudi hlev. Pri tem opravilu ga spremlja vsa družina in moli za njim. Nad vrati je običajna polica, na tej pa vrč in »š t o b e r«, to je stojalo za leščerbo ali stekleno bečico — svetilko za olje. Ob vratih na desni visi na steni hišni rožni venec. Velik je tako, da si ga dene hišni oče okrog vratu, kadar moli z družino. Jagode rožnega venca so zelo debele. Na desni strani vrat je obešen k r o p i 1 n i k z blagoslovljeno vodo, s katero se sleherni večer pokropi vsa družina, predno leže k počitku in zjutraj, ko vstane. Na tej steni vidimo tudi ž 1 i č n i k za žlice in s k 1 e d n i k za sklede in krožnike. V steni je dolbina »1 e v a«. Leva je bila prvotno večja odprtina; iz nje je vodil ozek dimnik v vežo ali v kuhinjo. V levi so gorele trske, ki so razsvetljevale sobo. Sedaj pa rabi leva za shranjevanje trsk, svetilk i. dr. Na desni vrat, v kotu, stoji velika p e č z obširnim zapečkom, kjer se grejejo pozimi otroci in stari, nekateri pa tudi spe na njem. Spodnji del peči ima ravne. zgornji pa štirioglatim, znotraj okroglim loncem podobne pečnice, v katerih pečejo otroci pozimi jabolka. Vrh peči suše v jeseni sadje, ki ga uživajo potem celo leto. Ob obeh straneh peči vidimo leseno stojalo imenovano »č e 1 e s n i k« (čelešnjak). Na tem suše perilo in mokro obleko. Krog peči je napravljena široka k 1 o p. Na tej sede pozimi predice, ki pridno sučejo vsaka svoj k o 1 o v r a t, da si napredejo za dom potrebno prejo; ta se navija na kolovratna vretenca. Raz vretenca motajo prejo na motovilo^ da napravijo š t r e n e. Te štrene potem operejo, jih belijo na solncu in jih zopet nataknejo na motovilo, da zvijejo iz njih klopčiče. Iz preje na klopčičih natke potem tkalec domače platno. Tako motovilo s štreno in klopčiči vidimo na sliki stoječe na tleh, na levi strani vrat poleg k r u š n i c e (menterge), ki stoji ob zidu. Krušnica rabi za napravo krušnega testa, iz katerega speče gospodinja okusen kruh za družino. Pod pečjo je prazen prostor; v njem prav rad leži »Sultan«, »Pazi«, »Belin« ali kakor že imenujejo domačega psa. Na sliki vidimo tudi »z a j c a«. ki služi za sezuvanje obutal. Pod pečno klopjo na levi stoji p r u č i c a , ki je prav ljuba otrokoin za posedanje in za igranje, starim pa za podnožek. Poleg nje vidimo stojalo, ki ga imenujejo »b ab a« ali »5e 1 e s n i k« (tudi čelešnik, čelešnjak). Zgornji del čelesnika je železen. kleščam podoben. V te klešče so vtikali trske, na- lašč naoblane za razsvetljavo. Klešče so napravljene na pero, ki tišči skupaj oba roglja, v katerih tiči trska ali pa ju tišči skupaj utež. Čelesnik je bil zato bolj pripraven kakor leva, ker se je mogel prestavljati. V hišah, kjer so imeli deske namesto tlaka iz malte (ještrlih) ali ilovice, so postavljali ob čelešniku na tla skledico z vodo; vanjo so padali ogorki trsk, da se ni zažgal pod. Olje in sveče so čelešnik popolnoma izpodrinile in danes ga najdemo le še tu pa tam v podstrešju med staro šaro. Ob sprednji steni poleg peči stoji s k r i n j a , ki jo je pripeljala k hiši za balo že babica. V skrinji shranjujejo denar, obleko, perilo in vse kar ima večjo vrednost. V marsikateri skrinji je še shranjena lepo vezana zlata avba, ki so jo nosile naše prednice ob nedeljali in praznikih ter ob drugih svečanostrrih prilikah. Nad skrinjo na steni visi ura; poleg nje na levi pa vidimo v zid vdelano s t e n sko omaricos polico. Vratca so tu pa tam poslikana 'z rožami ali drugimi okraski. Na zgornjem delu vratec visi navadno pratika, ki jo prav radi, zlasti ob novem letu. prebirajo otroci zaradi ugank in lepih sličic svetnikov.-stari pa zaradi vremena, semnjev in drugih za nje važnih dni v letu. V to omarico postavljajo steklenice in druge potrebne stvari. V levem kotu stoji lepa bela javorjeva m i z a z miznico. Okrog nje ob obeh stenah je k 1 o p , ki sega navadno do kon- ca teh sten. Na desni Ttiize stoji dolgi sto.1 brez naslonjala. spredaj pa stol z lično razrezljanim naslonjalom, ki je iz javorjevega lesa. V sredi naslonjala je izrezano srce, ki je nekaj tipičnega za te vrste stolov. Miza. klop in stoli so vedno in povsod lepo poribani. V kotu nad mizo visi s v. r a z p c 1 o, krog njega pa se vrste p o d o b e . slikane na steklo, predstavljajoče sv. predmete. Tudi te podobe so napravili domači umetniki-samouki. le nekaj jih je še, ki so jih izdelali tujci. Pod sv. razpelom pa je pritrjen papirnat p r t i č e k , okrašen z raznim cvetličjem, pa tudi s svetimi podobami. V ospredju na levi vidimo p o s t e 1 j o , poleg nje na tleh pa z i b e 1 k o. To oboje stoji navadno v mali sobici (kamri). ki sc nahaja poleg velike sobe in rabi kot spalnica. Da mi ni bilo potreba risati posebne slike za spalnico. kar bi povzročilo preveč stroškov. sem sprejel tudi ta predmeta v veliko sobo. Postelnjak in zibelka sta okrašena z raznimi naslikanimi rožami ali drugimi okraski. Na sprednji končnici zibelke vidlmo narisan nentagram. imenovan »in o r a«, ki naj bi varoval otroka, da ga ne bo tlačila mora. R j u h a in p r e v 1 a k e blazin na postelji in v zibelki so okrašeni z narodnimi vezeninami. V postelji so ob strani zataknjene »klešče«, ki varujejo. da ne pade raz spečega odeja. S t r o p naše kmečke sobe je lesen. Po sredi stropa je tram, ki nosi letnico 1792, to je leto. v katerem se je gradila liiša. Vsi lcseni stropi se pred velikimi prazniki: pred Veliko nočjo in pred Božičem temeljito poribajo. Raz strop visi p o1 i c a: na nji pa stoje 1 a t v e za mleko. Na take police postavljajo in shranjujejo na njih tudi druge predmete. T1 a so iz smrekovih desak in tudi ta so vedno snažno poribana. Slovenske kmečke sobe napravljajo najboljši utis na vsakega, ki stopi v nje. Človek sc počuti v njih prijetno domačega, saj je pa tudi v njih razen ure vse domače delo. V prejšnjih časih pa so celo ure izdelovali domači mehaniki-samouki, in sicer iz železa. pa celo iz lesa.* Na oknili stoje različne cvetice v lončkih. Zagrinjalo običajno rdeče barve, je potisnjeno podnevi v levi kot okna. Pripomnja uredništva: Opisani veliki sliki v velikosti 30.3 X 90.5 cm v barvotisku je izvršil litografični zavod Čemažar in drug v Ljubljani. založila ju je pa naša Učiteljska tiskarna, ki je v ta namen žrtvovala lepo vsoto denarja. Zato * Kdor se želi podrobneje seznaniti sc z našo narodno umetnostjo, naj blagovoli pregledati moje publikacije: »Narodne vezenine na Kranjskem«. »Narodni okraski na orodju in pohištvu«, »Pirhi in kožuhi«, »Kmečke hiše na Gorenjskem« in »Zlate avbe«. je dolžnost vsakega učitelja, delovati na to, da si nabavi vsaka šola ti sliki, ki staneta le po 30 Din. Sliki bosta gotovo ugodno vplivali na mladino; zavedala se bo, koliko krasot je v- naših domačih izdelkih, ljubezen do teh pa bo postajala vedno večja in prisrčnejša. Ko bomo vzgojili našo mladino v tem smislu, bo rastel v nji ponos na domačo umetnost in zginilo bo poželenje po tujem, vsiljenem, često prav slabem blagu. Učiteljstvo pa naj priporoča nakup teh slik tudi zasebnikom, da si z njima okrasijo svoje hodnike, veže. balkone in dr.