Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. m m m Vcija za vse leto... $3.00 Ima 10.000 narcčr.ikcvfjj GLAS NARODA Jj The only Slovenian daily j*? -! in the United 8t«t(« ^ M Issued every day e&rejri i List slovenskih delavcev v Ameriki. jj Sundays and Holidays > (Ij ■JK—II" TKLEFOy PII^IHI: 4687 CORTLANDT._Entered as »econd- Clan Matter, September 11, IMS, at the Port Office at New York, K. Y„ under the Act of Congreaa of March 3, 1S7I. TELKTOH PISAB1TS: Mtf OOlTLAWXri NO. 214. — ŠTEV. 214. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 12, 1914. — SOBOTA, 12. SEPTEMBRA, 19M. VOLUME XXn LETHIS XXB VELIKA BITKA V FRANCIJI SE NI ODLOČENA. NEMCI SO BAJE POGNALI RUSE NA PRUSKEM NAZAJ. Centrum zaveznikov je glavna točka, kjer skušajo Nemci prodreti. -- Zaveznikom stoje nasproti armade nemškega prestolonaslednika, generala Kluck in vojvode Albrechta. - Zavezniki zatrjujejo, da se Nemci umikajo na celi črti. - Avstrijski generalni štab izjavlja, da so vsa poročila o ruskih zmagah zelo pretirana. — Obnovljeni boji krog Lvova. w Taki. dobilo i/ tiu brzoj '»uri? je Kvo kril nji Brus Jiju SO Sl armad* Vzhodu j i Rusi se umikajo. hingion, !>.<'., 11. } Ki <*t Ml-«!«' ijciitTit S svoj a rum 11 kruti «pt. — itvo jc ne/.zič- (I »h ji* z oro/.jrm poskušali pribo-! rit i pot skozi pr«-«luje črte. (,'es! e SI» VSI* polili po v in orožja, j<* vojvoda ški. Nemci Mxiali v f Zasleduje proti Z l)i pile avstr v a v of«* h teri se i ti fail I < -UO toj V ji« atrije i nmk-di tralnih vili, «hi Dum i) Avstrijci v ofenzivi. ii al -ij«-o V, Itij »I iz izi poročajo, «la so stoke čete \ okoiiei Lvo-o. Velika bitka, v ka-ija 4 ")<».» h h i mož rusk«* -KUMK) kavabrije in j«- še sedaj v teku. zvečer so uničili Av-M it rov ice srbsko Ti-. \ »»jaški ataš«-ji in*v--.av. so o ficielno izjave »Srbi ;roirel i. prevrnjeuib voz. to- centrum, to«la naši uspehi sever-katerega so A v- : no o«l Sezanne so nam toliko prill imk-n- (strijei namenoma metali proč. V i pomolil, da smo stopili v ofenzi-ariiiado j ruskih lazaretih se nahaja več av- j vo in pognali sovražnika pri St. • \ \ ziiod-j strijskih kot pa ruskih ranjen- ' Gondii nazaj. ■i ustavlja-, cev. V B«*n«lzinu na liusko-Polj-! Ob reki Ornain. kj«*r operirata o nemški vojaki prisilili armadi vojvode Albrehta in pre-premogarje, da so preskr-1 stolonaslednika, j«' boj še vedno heli njihove vlake z premogom. Premogarji so se se po kratkem ustavljanju udali. toila med premog so založili tudi dinamit in smodnik. Ko s«* j«* vlak začel pomikati iz mesta, j«* nastala silna Albreht \V««* rt ember- I vo .Muelhausen v Alzaeiji. Nemci so hot«*li prodreti naš i zapuščajo Alzacijo ter se umika- g. Naša skem v ju go- j poljsk reki .Menici. v teku in s«- šc čisto nič ne ve. na kati-ro stran s«* bo obrnila voj-Jia sreča. Tako se j.* toraj končal prvi del bitke pri reki Marin* v naš prid. Na našem desnem krilu in v eksplozija. Dinamit v premogu j Vogezih s«* situacija ni skoraj nič j«* eksplodiral in čisto razdejal ; izpremenila. Nemci so poskušali lokomotivo. olustreljevati Nancy, pa se jim j«* ]>oizkns izjalovil. Srbi v Zemunu. j Splošna situacija se je ]>opo1uo- Niš, Srbija. 11. septembra. — i na iz]>reiuenila. Naš«* Čete niso Sem j.* «losp«-lo danes poročilo, samo vzdržale prodiranja sovraž-i __» . .... i jo proti Strassburgu in Metzu. Antwerpen pred padcem. Kodanj, Dansko. 11. septembra. Neka berlinska brzojavka pravi, da bodo Nemei v kratkem zavzeli Antwerpen. Bordeaux, Francija. 11. sept. Iz zanesljivega vira j«- znano, da se je že zač«l 1'eldmar.šal Goitz. vojaški goverjier onega ozemlja v Belgiji, katerega so zasedli Nemei. pogajati z poveljnikom posadke v mestu Antwerpen. Pogajanja s«* vrše potom m*kega člana bel-gijskeija kabinetai Antwerpen, Befcija. 11. sept. -Nemci obstreljuj«{jo mesto \Vae-reghern, ki leži v zapadni Flan-driji. Sharp je bil imenovan kot na-sle«lnik llerrick-a. a s«* ni nasto- pil svoj«* nove službe. Znamenit pisatelj v vojni. Lcndcn, Anglija, 11. sept. »i Znani romanopisec Ogorčenje na Holandskem radi zaplenjenja nevtralnih parnikov. ' H«ieck«*r je objavil v I Predsednik Wilson je pisal dailies Bryanu pismo, v katerem mu Paul Oscar naroča, naj poizve. ali so pristna 'Lokal An-' p»«ma. kat«*ra se podtikuje tur-enega najpreLresljivejših , škemu poslaniku. ( . razmer v vojni. Vojaško| Dosedaj so imeli Ainerikanei v Washington, D. ('., 11. sept. —.pismo je to. katero je pisatelj kot Turčiji sledeče predpraviee: 1. V Meti brezžičnimi brzojavkami, ki | stotnik domobranstva poslal dne »lučaju civilne tožbe ali kazen* so dospele v nemško poslaništvo, -4. avgusta svojemu listu. Iloe- j skega zasledovanja je smel Ame-Je tiuii ena. ki se tiče zaplenjenja .eker slika, kako je izvršil dano • rikanec zahtevati, da se vrši pro-j-holandskih parnikov od strani'mu povelje, da kaznuje belgijske, ees pred konzularnim sodiščem i tinti,..;,... I."1.............. t- i 1 .i - »• i- ' .< -» n_____- - ... • i___ - i -i j zelger i opisov London, H«ut«*rjevn Kodauja h da genera dila v beg de. London, Nek« kn znanja: — izjavlja, dr ki armadn v Vzhodno ei vrgli na Rusi bežijo. Anglija, II. i a-jentura je irzojavko, «la je la Iliudetibiirira i li . .........- —........ r-u.unjn Boji z Belgijci. posluževali da so zase«lli Srbi Zemun, mesto. * nika, ampak so ga tinli skoraj na! London, Anglija, 11. sept. — •ki leži v Slavoniji nasproti Bel- J vseh točkah vrgle nazaj. ' j Iz Ostende poročajo: — Blizu Ter-(gra ia v 11. s-pt. lina alni , na !al» - -------- pisarna raj vroča bitka. Prcdno so Nem- — j Srbom. Takrat se je tudi poroča- izjavlja: ci zapustili mesto, so ga oplenili i/.jlo. da so Srbi razstrelili most pre- j Sovražnik se na celi črti umika i in zažgali, (»d 1400 hiš jih j«* o«ta-ko rek«* Save. j nazaj. Angleži so vjeli včeraj , lo samo še 300, pa še t«* so tako London, Anglija. 11. Sept. —; l."»00 nemških vojakov. zai>lenili , poško«lovane, «Ia ni mogoče stano-i/. Niša je dospela brzojavka, ki veliko število topov in tovornih j vati v njih. Seboj so vzeli 200 u-se glasi : — Zavzet j,- Zemuna so j vozov. Iz poznejših poročil je raz-! ^lednih civilistov, med katerimi tukajšnji S,-I,i z velikanskim nav- vhlno, da je bil vojni plen veliko se nahaja tudi več zelo uglednih dušenjem pozdravili. Narod j.* večji, kot se je začetkoma misli- j meščanov, ponosen na svojo armado, ki po lo. Oni Nemci, ki so se skrili poj . '•••lino i>ujui:a ua je i w ; »«i Mit>Jii >iuiiiiir>\ neki avstrijski torpedni čoln na-iI>rostak sta I)rivlt'kljl iz h™ n»la-|Bil je Dunajčan ]»o rodu ter jo 'tel pri Fasani, Istrija, 52 miliick«a Iuoza- Nasla sta «a' skrite-! služil pri 27. in*t od Trsta, na mino te.t zrak. zletel j Tribuna" poroča tlanes, da je !s,rasn,'ifa neki avstrijski torpedni čoln na- j letel pri Fasani, Istrija, 52 milji * m - : gii j v roki. Iz line na strehi je najbrž' l v bojih krog L.VOva. cesto meril na nemške vojake.] Druga žrtev vojne je znani Mladenič je moral dvigniti in ves. fralieoski tenorist Franz. ki je tresoč se, smrtuobled od strahu, zadnja tri leta deloval v : . ,.«...■ .......i______• ' ,......... pri 27. in^anterijskem pol- V j ®a V fl«"11.1" z nabasano puško j k„ ki kakor znan0j vcliko t|> »*; t L' i I v 1 ii i o >>iil i« t» . . ... . * '' Civilizirano'' vojskovanje. Washington, D. F., 11. sept. | Predsednik Wilson je dobil danes ■>' --------l'1' •' ^ ni ou oi: DIVI in |r'» 22. nts-j sedeinted«'ii>kem boju ni samo jire- gozdovih, so se brez vsakega naj- L.vku | preeila zavzetj«* Belgraila ampak manjšega odpora udali. ga Nem- | si je tudi osvojila važno posto- Izjava ruskega zunanjega ministrstva. Waihington, D. ('.. Tukajšnje rusko p« •lobilo od /a rutni'-ga brzojavko, ki s«* glas nji Prusiji prodira;« 11. Sept. — iianištvo je ministrsl v:i : V Vzhod-Nemcj M{.- j janko v sovražnikovi deželi. ( rnogorei so zavzeli mesto Fo-I čo in skb-nili s Srbi, ki operirajo blizu ViŠegra«la. pogodbo. «la bo-«1«> skupaj žnjimi ]»rodirali proti glavnemu mestu Bosne. Sarajevu. Rim Italija. 11. septembra. — Tukajšnje srbsko poslaništvo iz- prej. Kot se M ii. nameravajo z!javlja. «la so se Srbi že dolgo «*a-vs«> silo uav.!!iii na ozemlje, ki sa na tihem pripravljali na za-S«* nahaja v «,k«»!i.*i Mazurskih ie-zer. Blizu Ilorj* mo vrjfli N< vzet j«* mesta Zemuna. Nekaj srbskih divizij, pravi brzojavka, j«* ee nazaj in jih or«*c j pobili. Za- taborilo v hribovitem ozemlju med vzeli smo Turo!.in. Ki je bil dose- Topčid.-rom in Pu*snikom t«*r zadaj v iieniMkih Hikai . Naša kava- vzelo vse višine okoli gore A vala ,a na ha .ia za hrbtom s«.- A vst ro-ogrs ka divizija v Zemunu .s«- vražnika. Rusi so nadalje po hudem boju zavzeli tudi Tomasev. Med Ravno Itussko |„ ,„,.(j I)„j,.. strom s«* hoji nadaljujejo. Petrcgrad, Rusija. 11. s,.,,t. _ Nemške čete. ki s,> prišle o«l za-pada. se koncentrirajo ob reki A lie. Rusi so se iz strategičnih ozirov umaknili nekoliko nazaj. Rotterdam, Nizozemsko. 11. septembra. — Iz verojetnega vira je znano, da so Rusi j»;ri Lvo-vii zajeli velikansko število Avstrijcev in obkolili trdnjavo Pr-zemvsl. Sedaj so začeli prodirati jiroti Krakovu. Petrograd, Rusija. 11. s«>pt. _ 1'radno f»oročib» juavi. da so Rusi zasedli mesti Kticxavo in Ilat-110. Ti dve mesti ležita petdeset milj južno od < ernovic, ki je glavno mesto liukoviiie. Popolnoma pobiti. London, Anglija, II. sept. _ Tiniesu ]>oročajo iz Peti ograda: Armadi avstrijskih generalov Auffenberga in Dankla sta bili popolnoma pohiti. Nemško vojaštvo je dospelo do Censtohova in polagoma prodira proti vzhodu. London. Anglija. 11. sept. — Dopisnik ponia Reuterjevi agen-turi iz Petrograda. da je po kratkem boju na levem krilu začel sovražnik v silnem neredu be-Oni, ki 90 bili zadnji, so si __m ni niti malo slutila, v kaki bližini S«* nahajajo Srbi in j«- še neprestano obstreljevala Belgrad. Pod vzet je Srbov je bilo izvanred-no nevarno in riskirano. Po noči so po provizorično na[>ravljenem mostu prekoračili Savo in peljali seboj tudi težko sad k a v Zemunu s« ustavljanju udala. Boji v viharju. Pariz, F.raneija, 11. septembra. Iz oficielnega vira je znano, da sta se nemški centrum in desno krilo umaknila nazaj. One- francoski* in angleško čete, ki stoje v ofenzivi, so ponekod zapodile sovražnika za f>0 milj nazaj. Tri velik«* nemške armade, katerim po-veljujejo general Kluck. nemški prestolonaslednik in vojvoda Albreht, so se združile in se z vso silo zagnale na sovražniške pozi-! XT ei je, vendar niso mogle prodreti 1 v i>rul. ^e11,K'IJe 1,1 skozi naše črte in ločiti zavezniških čet. A' najhujšem dežju in viharju je trajal hoj celo noč. Ce bi ne bilo tako strašnega naliva, bi lahko še veliko bolj napredovali. Nemci in zavezniki. Pariz, Francija. JI. septembra. Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldan o bojih pri Parizu sledečo izjavo: K«>t znano, se je vršila že ši»st «lni med Parizom in Verdunom vroča bitka. Ž«* v začetku bitke smo prisilili desno krilo nemške armade po-glaša popolnoma z izjavo, katero je podala včeraj i'rancosksa vlada v Bordeaux. V diplomatičnih krogih so mnenja. da bo o« 1 govor predsednika Wilsona na poslanico nemškega cesarja komaj kaj več kot uljud-no potrdilo sprejema poslanice. pore Nevtralnost Norveške. Washington, D. C., 11. sept. — Norveška je v evropski vojni nevtralna, kar je razvidno iz sledeče izjave tukajšnega norveškega poslanika : '"Z oziroin na gotove trditve v ameriških listih glede simpatij Norvežanov v sedanji svetovni krizi. ž«*li norveški poslanik Brvn v AVashingtonu sporočit) ameriškemu občinstvu, da je splošno razpoloženje med norveškim na- v Združene države, ima pri sebi zaupno poslanico papeža Bene-»likta XV. na predsednika Združenih držav. da bi omehčala kamen. Mladenič je skušal pobegniti, a so ga pridržali vojaki ter postavili k zidu. "Z vso silo sem si moral predstavljati", nadaljuje pisatelj, "kako morda jahajo naše nemške patrule ter žvižgajo krog njiho-' __ - . vil, giav krogli,.; kater,- s,- j, i/. NI ODOOTO|®^ VEC VPRA" zasede izstrelilo nanje. To sem storil, da pomirim svoje živce ter j Vsem onim. kateri imajo v ro-izpolnim svojo strašno dolžnost, kah naša potrdila za denarne p<>-Moral je umreti... Trije možje j šiljatve. datirana z dne 22. julija naprej." ' * 1 ' VAŽNO NAZNANILO IN SKUP- rodom nevtralno. Nikdo na Nor-1 staremu hišo nad glavo ?" Dal sem povelje: "Naprej! Marš!7' — Trije ljudje so še vedno klečali veškem nima drugih želja kot da se Vzdrži nevtralnost dežele. Tudi norveško časopisje je popolnoma nevtralno." Bombardiranje Langenburga. London. Anglija, 11. sept. — Poročila iz Blantvre, angleška centralna Afrika, pravijo, da je dne 8. septembra angleški kanonski čoln "Gwendolen" obstrelj«*-val nemško postajo Langenburg v Iztočni Afriki. Glasom noročila se niso Nemci nič upirali. Langen-burg leži na severnem delu jezera Nyassa. Belgijci za nemško armado. Kodanj, Dansko. 11. sept. — Iz Petrograda prihaja poročilo, da hočejo Nemci prisiliti Belgijce, da se bore v njihovih vrstah proti Francozom. Rusija hoče baje proti temu energično protestirati, ker je to kršenje mednarodnega prava. t. 1, ali kasneje, tem potom naznanjamo. da nam dosedaj ni znano, ako so ist«> neovirano do-spele na Dunaj in bile potem tudi odposlane na zadnje pošte. Kakor hitro se nam posreči poizve-deti kaj gotovega, bomo pošiljatelje obvestili, ne da bi nas k lo opominjal. Začno izjavljamo. t trued and p iblhhed by the Anvenlc Publuhing Co. t m corporation.) *RA>JK SAKSER, President. JANKO PLEHKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. orpoi addressee of above officers : 81 Oortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. It celo leto velja list za Ameriko in Canadc........................$3.00 ** pol leta....................... 1.50 94 lato ca mesto New York........ 4.00 M pot leta za mesto New York ... 2.00 ** Kvropo ta vs«s leto...........4.50 " " " pol leta.............2.65 ,** " " četrt leta............ 1.70 , 'XJLAS NAIIOPA" izhaja vsak dan |_izvzemii nedelj in praznikov. •GLAS NARODA** 1 "Voice of the People") eve»7 day except Sundays ani Holidays. Subscription yearly $3.00, Adwtiaement on agreement. Dep'si fcrei nod p i'a in oeobnoati m ne prxobi-ajejo. Dw»»r vm~ §e blagovoli poAiijati po — Money Order. Pri •pranembi kraja naročnikov pro ■f.jao da <*e nam tudi prejinj« M Tališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in podil j at vam naredite ta # naslov: •GLAS NARODA" •1 Cort!a-idt St., New York City. Telita« 4^"7CortJs»dt Cecil, Pa. — Vedno berem časopise. pa dosedaj nisem naletel na noben dopis i z te naselbine. Tukaj se dela s polno paro, zaslužek je pa odvisen od delavca in prostora. Vsak, kdor pride sem, lahko dobi delo. Kraj je še precej prijazen, zabave in deklet je pa bolj poinalem. Kar nas je Slovencev, smo skoraj vsi pečlarji. slovenske družine ni nobene. Francozi. Belgijci in druge narodnosti so v tej naselbini precej zastopane. Imamo dve podporni društvi, tako da je vsakemu dana prilika za pristop. Rojaki, pristopajte, ker nihče ne ve, kaj ga čaka. Pozdrav! — Martin Petrič. Pisma iz domovine. Radoviea, 27. julija. Dragi brat! Z iskrenim pozdravom Ti naznanjam, da smo poslano prej-di. Vse novice, ki sem Ti jih iint-1 navadno poročati, so vstopile v o-zadje v velikem razburjenju, v katerem se nahajamo sedaj. Vče-raj je prihajal oroži«", s iz Metlike s pozivom, da se morajo vsi mož-" ki, ki še niso prekoračili 42. leta 1 in so bili vojaki, zg'asili osebno pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani. Kdor bi si obotavljat, b > ustreljen. Osebam, ki se jih tiče ta poziv in so v Ameriki, se mor;; takoj to sporočiti :u katerega ne bode do 23. avgusta, zapade smr- Kaj je z internacijonalo? Vt-č stotisoč ljudi je že obležalo *'na polju časti". ker je že Avstrija sama otieiiel.no priznala, da je izgubila 120000 mož, cele de-želt' so opustoš.-ne, mesta razdejana in po/gana do tal, celi narodi na robu'strašnega pomanjkanja in bede. A vse to kaže, da je šele pričetek, uvod k še veliko ■trainejšemu. Francija je poklicala k zastavam zadnje, katere se je preje zavrnilo radi telesnih napak, Nemčija je poslala proti so-vrhžniku že dele svoje črne vojake, Anglija j* pozvala 500,000 domačih in neveto indijskih čet, Rusija že misli na vojno zvezo z Japonsko ter izjavlja, da bo imela že v prihodnjih tetinih sedem milijonov vojakov v bojni erti. fcp'Joh vse, kar smatra kulturni človek za grozo1 o vseh grozot, bo postala prava otročja igrača, ako se razvname požar, katerega so zapalili militarist! vseh dežel. Krvavi car izjavlja, da mora zfcvzeti Berlin is. naj ga velja to zavzetje zadnjega mužika. Široko-ustni Viljem si je svest, da bo njegova zmagoslavna armada zasedla eelo Francijo ter da bo s tem enkrat za vselej konec francoskemu militarizmu. Svoje svetovne oblasti pijana Anglija je naročila svojemu poslaniku v Washingtonu, naj tam pojasni, da je misliti na mir šele tedaj, ko bo Nemčija popolnoma poražena. — Tako skušajo mogočneži tega ■veta prekositi drug drugega v hudodelskih bali arijah. Narod pa, ki mora edini plačati a svojo krvjo in imetjem krvave sanjarijt- ovojih zatiralcev, tiranov in izkoriščevalcev, se ne prana in množice ostanejo neme. Raditega vsega je sedaj prišel čas, da ustavijo poklicani voditelji- naroda krvavo klanje, h kateremu so pripomogli s tem, da so dovolili vojne zahteve. Da je to možno uresničiti, je razvidno u. •plo&ne situacije v Evropi. Na površju sicer ni opaziti ni kakega razpoloženja za mir. v globini pa §f vrni marsikaj, o čemur niti ne a&nja razum priprostega človeka. Potrebo miru je opaziti povsod. V Rum j i preti izbruhniti kolera, Nemčija stoji pred katastrofo lakote, Anglija pred veliko gospodarsko krizo, Francijo pred popolno okupacijo od strani nemških. čet in Avstrija pred popolnim državnim in gospodarskim polomom. Pri celi zadevi se gre le za to, d s bi se ne smatralo povoda za mirovno akcijo kake drŽave za »ji amen je slabosti. Tu bi pa lahko pomagala inter-mcijonala. Z inicijativo naj bi pričela Amerika in na pomoč naj bt ji prišli takoj Holandska in Italija. Richwcod, W. Va. — Iz vseli.tj. y0jna bode Srbijo, ako ne iz- naselbin se oglašajo, samo iz naše|polui in ne nrr.0^ v Jane ji za-drŽaw West Virginije se prav|hteve Po Avstriji vlada malo sliši. Tukaj smo zaposleni j brezdvomno mnenje, da so bili vsi v gozdu. Dne 31. avgusta pa nekateri vladni organi in ofieirji je pretrgala neizprosna smrt žiy-jv ZVezi s tragič.i> smrtjo ijublje Ijenje Janezu Turšic; padlo je nega prestol »naslednika. Kaliana nj drevo ter je bil na mestu tični Srb, r.o išuntaii od prolesio-mrtev. Doma je bil iz Bezuljaka nelnih morii,-.'.'. od so lrire. ki s,' pri Cerknici. Star je bil 2'J let. skriva pod d ornim {plaščem, je Med rojaki je bil splošno priljub- končal upe lju.Uua in t» je žaljen. V Združenih državah ima Uušilo v sebi" redoljubna čuvstva eiit-ga brata, v stari domovini pa jn ,)0čelo klica:.: t'emu jih ne posta ri.š»-. enega brata in sestro. Po-| tolčeino? (JtKvvo Ti j" znano, k:»-kopali smo ga na katoliškem po- ko so hrvaški j-oslanei v saboru kopališču v Kiehwoodu. Bodi mu nahrulili srb*k;. Posebno Hrvati zemlja lahka! — Z delom se tudi so veliko upal: od pokojnega. IJa-tukaj ne moremo pohvaliti; ka- il(1]i se ,ia j,0lj0 dobili svoje kor povsod, se tudi tukaj bolj stare pravice nazaj, da je imel slabo dela. S pozdravom Frank nji|IOve vojake najrajši in da jim Lonchar. | ie dal pridevek "vražje divizije". Collinwood-Clevelamd, Ohio. — *In v siUeaju vojne bi bila inula V nedeljo, dne ti. sept., je dru-|,jva hrvaška polka stražit dvor št v o S. A. V. blagoslovilo svojo j na Dunaju. Povedal sem to, da zastavo. Pri tej priliki se je vrši-jVeš kako navdušenje vlada tu. la tudi veselica, ki je še dosti do-|Da ne samo Hrvatje, ampak tudi bro uspela. Hvala rojakom, ker Slovenci gredo veselo nad Srbe. Tujec (kmetu); "Oče, kje ima-j> dobro pivo!" Kmet: "Kjer ae najbolj tepejo, so se zabave v tako velikem številu udeležili. Cuje se. da sta v naši naselbini dve stranki, kar pa nikakor ni res. Med nami vlada sloga in v dokaz temu naj bodo sledeče vrstice. Kakor znano, ima "nasprotno" društvo svoj sedež na takozvani severni strani. Ravno s tiste strani je prišlo jako veliko število rojakov, ki so se prav prijateljsko zabavali z nami. Tako je prav. rojaki, le skupaj držimo in pomagajmo drug drugemu ter ohranimo čast naši slovenski naselbini. — Delavske razmere niso povoljne. Kdor dela, mora trdo delati, zaslužek je pa le pičel. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker je že takoalitako veliko število brezposelnih. Nekateri izmed njih so že nad deset mesecev brez dela. Z društvi smo tako dobro preskrbljeni, da se vsak lahko zavaruje za slučaj nesreče oziroma bolezni. Pozdrav! — Fr. Tie. Saginaw, Mich. — Tu je še bolj mala slovenska naselbina. Zapo-»leni smo večina v strojarni. ue-kaj pa v steklarni in v premogo-tovu. Velike industrije ni tukaj. Delamo še dosti dobro, brezposelnih pa tudi ne primanjkuje, posebno v zimskem času, ko pridejo s farm. Ti so povečini Ogri in Rusi. — Dne 5. sept. se je poročil rojak Franc Štefe z gdč. Mici Kržen. Svatba je bila izvrstna, ker je bilo za naša grla vsega dovolj. Da se pa kranjska navada ne opusti, smo se pa morali tudi malo zlasati. Jaz mislim, da je ta kranjska navada že zdavnaj iz mode, si bomo morali kaj drugega izmisliti. Pri tej priliki smo se spomnili tudi nesrečnega rojaka J. Zupana. R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Pa., in nabrali svoto $5.50. Hvala darovalcem! — Pez-dirjev Žane. Sheboygan, Wis. — Tukaj se je pripetila v nedeljo, dne 6. sept.. velika nesreča. Utonil je Frank Babieh, star 25 let, poročen tri leta. Zjutraj so se peljali s čol nora njegova žena, on, Anton Godec in Ana Babicli. Čoln se je preobrnil in Frank Babieh je utonil. dočim so ostali trije ostali živi. Ely, Minn. — Delavske razmere so v naši naselbini še prece: ugodne. Slovenskih mladenieev je dovolj, deklet tudi ne manjka, zalo pa ni nič čudnega, ee stopajo mladi pari v zakonski jarem. Naš msgr. Josip F. Buh je dne 5. sept. vklenil v zakon Mr. Alojza Jakiča in Miss Frančiško Boh. 7. sept. se je pa poročil Mr. Anton Klun z Miss Marjeto Še^a. Novo-poročencem želimo obilo sreče Te dni se je pri družini Jakoba Sprajcerja oglasila gospa Štorklja in ji pustila v dar krepkega sinčka. Čestitamo! Gregorčičevi so krstili hčerko za Marjjot,£>tj;uk-ljevi za Francko. Štokovi za Jo-hanco, Segovi pa za Julijo. Pozdrav! — Naročnik. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI STV0 NE Pomisli, da so naši Radovei mrzli za javnost, a sedaj bi jih moral videti, kako navdušeno so se zbirali. Eden je bil pogumucjši od drugega in nehote mi je prišlo n » misel "Zupanovo tele*\ Nobeden ni jokal, niti ženske ne; veselo in pojoč so se zbirali kakor nekdanji uporniki in odšli so z upom zmage. A z njimi je odšlo z doma vse veselje, vsa pozornost in skrb za domačijo. Ljudem se sko-ro ne ljubi delati in največ postopajo za novicami. Saj ni čudu. ko ima skoro vsak enega tam, ki ga ljubi in se boji za njega. Lojze mi je brzojavil iz Toplic, da je tudi on poklican v voiaž-io pekarno. Tako imamo tudi mi brata, ki se bojuje za nas. Klicani so v vojsko tudi ne vojaki, ki bodo o-pravljali različne službe. Belokranjska železnica sedaj opravlja ivoj pravi namen. Vlak za vlakom dirja proti Bobnarcem i:i naprej poln vojaštva. Piši. kakšno mnenje vlada pri ainerikan-skem ljudstvu. S kom simpatizi-ra? Novice tako pogosto prihajajo, da bi moral imeti telefonsko zvezo, ko bi Ti hotel sproti poročati. Letina je izvrstna in grozdje lepo kaže. Kaj misliš Ti ukreniti? "Ubi bene, ibi pa tria", si še d>>-ma rekel. Strinjam se s tem. Bodi iskreno pozdravljen od starišev in bratov, posebno pa od Tvojega Ivanu. Kandija, Kranjsko. Dragi sin! Danes sem se namenil pisati, ker ne morem pričakati tvojega pisma. Prišli so žalostni in hudi časi. Joka in stoka je veliko pri nas. Nastala je huda vojna, lako da sta prišla v enem dnevu dvt poklica. V 24 urah mora priti vse skupaj. Oe bo sila, bom moral iti tudi jaz. ker se piše. da bo še enkrat'nabor od 18. do 52. leta. Če bo tako prišlo, bo že slaba. Oe mladi fantje ne bodo mogli nič narediti, tudi stari ne bomo mogli. Zapovedano je, da moramo stariši pisati svojim sinom, naj pridejo na boj, posebno pa je zapovedano. naj pridejo tisti, ki so Se v vojaški službi. Oe ne pridejo sedaj, bodo ustreljeni, če še kedaj pridejo domov. Telegram pripoveduje, da se Avstriji slabo godi. ker je sovražnika veliko. Vse gre na Avstrijo, Srbi, Ruinu-ni in Rusi, in piše se tako, da bo svetovna vojna. Vse se mi zdi, da se nikdar več ne vidimo in da bo Avstrija razpadla. Taki. ki ne vedo. kaj vojna naredi, pravijo: saj ne bo pri nas! Pa se silno motijo. Vojna slabo naredi. Mesta razbijejo, vasi požigajo, tako da bo vse pokončano. Zima bo prišla. pa ne bo kam spat in ne kaj jesti. Sedaj hodijo orožniki vsako uro po vaseh, če so šli vsi na boj. Kar nas je še doma, nie ne delamo, hodimo drug k drugemu daj. da se na onem. Tako se po- več, naj se zgodi, kar hoče! — slovim od tebe in ti še enkrat v To bi bilo zame največje poniža-duhu podam svojo roko in te srč- nje in sramota... Kako bi se rano pozdravim, jaz tvoj oče in tvo- dovale vse tukajšnje "krepost-ja mati in tvoji bratje in sestrice, ne"! Gospod Menhart in še bolj! Tako se skupno poslovimo od te- vse tukajšnje ' nedolžne" gospe in gospiee... te bi se smejale, če bi me zopet zagledale!... Nikakor ne! Kakor liitro zapustim Prago, nikdar več ne vstopim be. Z Bogom! Z Bogom! Praproče. Kranjsko, 29. jul. Draga sestrična! Gotovo ti ji» že znano, da je pri med njene zidine, izvzemši — ka-nas izbruhnila vojna. Ljudje pra-jkor poljska kraljica... In kar se vi j o, da takih časov še ni bilo, te tiče. si preskrbim gotovost v odkar je odšel Turk iz dežele, j najkrajši dobi... Možno je tudi. Pobrali so ženam može in mate-j da me je hotel Menhart samo pre-ram sinove, sedaj se pa sliši, da plašiti! Da, to je samo nerodna nam bodo vzeli še živino. V Ljub-j laž, ki si jo je izmislil, da mi ska-ljano jih je prišlo toliko, da še zi moje povišanje... Tudi on mi oblek niso imeli, da bi vse oblek- zavida srečo, slavo... Neumni li. V Prapročah bo ostal samo brat Andrej izmed sedmih odraslih možkih. Ljudje čajako vsak trenutek pozivnic, kdaj bo treba odriniti. Nikdo si ni mislil, da bomo kaj takega dočakali. Najmočnejše kmetije so brez očetov, hlapcev in drugih delavskih moči. Nekaterim družinam so od vzeli po tri oziroma po pet sinov. Iz ene same občine jih je šlo 25. od katerih jih je bilo 23 oženje-nih. Tam je šel oče sedmih otrok, tu zopet edini sin. Ljudje pravijo, da bodo morale iti tudi ženske streč ranjencem. Ne vem, koliko je resnice na tem. Tako je žalostno pri nas kot da bi bil v vsaki hiši mrlič. Jz naše vasi so vzeli eelo Antona, ki jc bogoslovec. . . Pozdrav! A. Roiak iz Bon Ami. La., nam je poslal dopisnico, katero mu je pisal njegov brat iz Debreeina na Ogrskem. Dopisnica, ki nosi naslov "Feldpostkorrespondenzkar- da so poslali naše s'ovenske fante res proti Rusom v Galicijo, se glasi: Debreczen, 11. avg. 1014. Dragi brat! Pošiljam ti mi'^go pozdravov z moje raj že; raj/.am na:uree prek--Galicije na m?.p rusko, kjer je sedaj izbruhnila vojna. Mislim, da ne bo ni i hudega, navs zadnje je pa meni vse r.o. Kar bo. bo. Pred odhod'i-.i snu poljubil svoje otroke in S-'. Poljubljam tudi tebe in te pozdrrr. IJam iz globočiiK* svojega srea Z liogr.m! Z Bogrm! Tvoj brat Franc. Rožna dolina pri Ljubljani. 15. avgusta 1914. Ljubi Jožef! Za denar smo bili že v velikih skrbeh, slednjič srno ga pa vseeno dobili. Najlepša hvala zanj. Ko boš to pismo dobil, bom jaz najbrže v vojni ali pa že mrtev. Tudi Janez bo moral iti. Danes je bil izdan cesarski razglas, da morajo iti vsi od 18. pa do 30. leta v teku treh dni na nabor, čeprav so bili že prej na naboru in so jih kot nepotrjene pustili domov. Živila se dražijo, ljudi primanjkuje za delo. ker mora skoraj vse v vojsko. Vojaški zdravniki nočejo priznali nobene bolezni. Bog ti daj zdravje, Jože, in skrbi malo za moje otroke, če mene več ne bo. Podrobnosti ti ne smem veliko pisati, ker skoraj vsako pismo odprejo. Govoriti se ne sme ničesar. ker je povsod dosti špijonov. Vsak dan vozijo ljudi v zapor, l.og se nas usmili! Gostilničarja tovali med Kijevom in Prago terse ustavljali v Krakovu, pošiljal j nadaljne zaloge teh neprecenlji-J vih in neiiadomestnih pripomočkov za odstranjanje in zakriva-, nje raznih telesnih nedostatkov. J Zviti apotekar je znal dobro, preračunati, kak dobiček izgubi z odhodom gospe Kristine, če si p m v odpelje s seboj precejšen; tlel njegovega blaga. Zato se ni; pomišljal zažugati jej. da bo, če prestane kedaj uporabljati njegova zdravila, konec njenega zdravja in njene nadaljne lepote. Obenem jo je pregovoril, da zaupa tudi Aluši tajnost lepotične umetnosti, ki jo on uporablja pri njej s tolikim uspehom, ker bi sama tudi s pomočjo najboljših zrcal ne mogla najti in pregnati vseh madežev na svoji polti. Ta slednji nasvet ni bil gospej Kristini posebno po volji, toda ni se mogla izogniti njegovemu iz-polnjenju... Tako je skoro v zadnji uri pred odhodom iz Prage Aluša izvedela tajnost, za katero bi bila — če bi bila mogla ostati prikrita — gospa Kristina prav rada dala še par pesti zlata... (Pride ie.) Moč in čilost se pojavljata samo v zdravem telesu. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov Želodčni grenčee (Severa *s Stomach Bitters), dr. si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Storite, kakor je storil g. Joe . . . Dočekal iz (Tutier, Iowa, ki piše: pri Zeksarju na Dunajski cesti so *ne steklenice samo za raditega zaprli, ker je re- Sevcrovega Želodčnega grenče-kel. da so vojaki reveži. Odpisi ^ som jmol },olj;0 slast iu ko mi takoj, ko boš dobil to pismo. Pozdrav! Tvoj brat. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. (Nadaljevanje.) "Saj mi je dal svojo kraljevska sem porabil drugo steklenico, sem ozdravel." Zoper zapeko, nepre-bavo. slabo prebavo, izgubo slasti. ponavljajočo se mrzlico — rabite Severov Želodčni grenčee. V lekarnah eena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Severovega! Ako vam lekarnar ne more po-streči. vam boino nii. F. Severa Co., Cedar Rapids. Iowa. LISTNICA UREDNIŠTVA. Narcčnik v Pontiac, Mich. — besedo!" sc je tolažila g .sua Kri- io,ka ^otorska je se vedno v ro-stina. "Ali bi morda tu
  • rilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo SEVERA'S GOTHARD OIL (Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. Izharr.o za toaleto in kopelj. Severa's Medicated Skin Soap BB BB BB no BB BB BB BO OB BB BB BB (Severovo Zdravilno Mi!o) Dobro ir.ilo za britje in izmivarve L ena -y. SEVERA'S TAB-LAX. cen,»i„2s^ Naprodaj v vseh lekani il.. YpraJajte za Sercrove Pripravke pn i::.en:t. Zavrnite nadomestitve. Ako \:ts lekarnar ne more založiti, naročite j;U oJ ua-. BB II Wb F. Severa €©■* Cedar Rapids, Iowa Nečistost in bolezni krvi, katere izvirajo od bolnega želcdca. so nevarne za celi sistem. Vi zamorete človeku iz obraza brati ako trpi na slabem teku, gori-vzdigavanju, krču, goreč i ei ali podobnih simptomih- — Stotisoči zamorejo dokazati, da so vsi taki simptomi izginili po uporabi kri in želodec čistečih tabletov. Ena velika škatlja vam zadostuje za 3 mesece, vas ohrani pri dobrem zdraviu ter stane samo $1.00. Naročila je pošiljati na The PARTOS PHARMACY, 160-2nd Ave. New York, N. Y. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC jc najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boieznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importtranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in Čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a1! gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naroČila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. 30 ai 0 ■ m 1 _ -IIJMI_______1 □S BB Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE ▼sem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO 6EL0 da ste zadovoljni a tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. P redno •o obrnete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovino, lci jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Gair Ave., Cleveland, Okio ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GkAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. GLAS NARODA, 12. SEPTEM15RA, 191«. Osebna svoboda. Louis IT. Hammerlin*. XV ii. Ali ste že kedaj poskusili res no misliti, kako l>i se moglo naj- j ti stalno in uspešno sredstvo proti pivskemu zlu? V rtsniei je to zelo laliko. Imejmo najprvo dovršen ekonomski sistem, potom kojegra bo imela vsaka oseba dovolj, ko bo par ur produktivnega dela na dan zadostovalo, da se proizvede vse potrebne stvari za življe-l nje. ko ne bo nikakih skrbi za prole telesne potrebe, ko bodo naša mesta cista in lepa. naše ulice dobro tlakovane in svetle, naša stanovanja. uradi in tvornice prostorne, zračne, svetle, ko bomo vsi mi živeli zmerno življenje" kot ga imenuje Cornaro ter bomo imeli vsi dosti liraiie in nič več, ko bodo zdravstvene razmere popolne ter nalezljive bolezni nepoznane, ko bodo možje in ženske sledile pozivu src ter se bo vzgajalo otroke v sreči, ko bodo imeli vsi dosti časa za počitek in zabavo, za šetanje v prosti naravi, za športe in kratko-casja brez okrutnosti napram kakemu živemu bitju, ko bo imel vsakdo pristop k povzdigujoče-mu veselju umetnosti, godbe, ko bo takozvan "High life" običajen. dočim je sedaj izjema, — ko bomo imeli vse te stvari, bo lahko stal na vsakem vogalu sod s pijačo in varni bomo pred vsako požrešnostjo, pijanostjo, hudodelstvom, umobolnostjo. bera-žtvom ali grehom. Ob tem času bodo izginili vsi manjvredni in poznali bomo le dovršena bitja Dotedaj pa je treba delati in čakati. Vzgajamo svoje otroke in nas same tako, da ne postanemo slepa orožja slavoldepja in moči, temve"' da priznavamo tudi velike ii boljše stvari v ži\ ljenju. Prid mo do spoznanja. dt> zahteva krrpost prostosti, da ni pomanjakat^je hudodelstev v jetnišnicah posledica kreposti, da je moralnost posledica sreče, da je zmernost produkt obilice in prostosti, ne pa pomanjkanja in flbstinense, da ni prav nič škodljivo, tr-mveč nad v^e koristno, ako zmerno uživamo življenje ter se poslužujmo vseh dobrih reči tega sveta, da, je veselje največja tonika za zdravje ter da je ne le neumnost, temveč tudi moralno ponižanje, ako se nas hoče vsi k'ipni utaknl'' v bolnico, ker jih je par med nami, ki so trajno slabi. Vse to pa direktno nasprotuje naukom prohibicije. Ena največjih izmed številnih zmot prohibi-cijonistov leži v tem, da se koncentrira pozornost na eno obliko nezmernosti, dočim se podpira nezmernost v drugih stvareh kot v mislih, govoru, dejanju do največje skrajnosti. — Nemogoče je biti tplošno nezmeren in h v eni stveri zmeren. Pijanec n' v svoji Ktiasti nič manj nezmeren kot abstinent v svoji strasti za prisilna* abstinenco. Zmernost v vseh stvareh je najvišji ideal in tega se ne da nikdar doseči s tem, da so osredotoči vse misli na eno obliko možne nezmerno-sti. Vprašanje zmernosti v pijači pride v poštev edinole v zvezi s splošnim vprašanjem primernega načina življenja ter bi ne smelo nikdar priti toliko na površje. Kaj pa leži na imenu samem t Zelo veliko. Bojeviti abstinenti rabijo besedo "zmernost" v čisto napačnem smislu, ker mislijo s tem le zmernost v zavživanju alkoholnih pijač. To pa je tudi imelo za posledico, da razume občinstvo v splošnem čisto na pačno to vprašanje. Pivsko vprašanje se je pričelo obravnavati kot nekaj čisto posebnega, brez ozira na druga vprašanja vzgoje in socijalne reforme. Stvar je taka kot sedanja akcija za poseben poduk v spolni higijeni. V vseh šolah, kjer se uči biologijo, se namenoma zamolči vae, kar se nanaša na spol človeka. S tem se hoče otroku vtepsti v glavo, da je spolno vprašanje nekaj cisto posebnega, ki nima nobenega stika z drugim Ko se nato približa otrok kritični starosti, je vsa njegova pozornost obrnjena na ta predmet, katerega se je vedno skrivalo pred njim in ki je postal sedaj zanj toike važnosti. Ako bi se o spolnem vprašanju obravnavalo doma in ▼ šoli kot o normalni funkciji človeškega telesa, bi otrok ne p »i\f°lnov, vendar pa niso mor- Star birmanec. J V Cass Loke, Min., je škof bir-mal 400 oseb. med katerimi je bil g« uiisj.ruiut.gu puveijuu&u. m- tudi 127-letni John Smith. 120 sluueajilu podlegla pa v 155. Imela je v vojski s Španijo 119 uspehov in 45 porazov, s Holan-dijo 80 zmag in 63 porazov. V 8 vojskah med Francijo in Nemčijo, ki izkazuje 307 bitk, je dobila Francija 152 zmag in 155 blamaž. Francozi so pri Sedanu izgubili 28.000 mož, to je 40 odstotkov, Nemci pa 9000. Najdalje so Angleži oblegali mesto Gibraltar. od 1779 do 1782, toraj 1167 dni. Na drugem mestu se je držal Kadiz, od 1810 do 1812, torej skupno 903 dni v angleško* španski vojski. Sebastopol se je ustavljal 346 dni, Port Art ur 221 dni. Kandijo je 1669 branilo. 20 tisoč Benečanov proti 130.000 Turkov. Najstrašnejši del statistike tvori umrljivost. Pri Muk-denu je prišlo na 624.000 vojšča-kov 138,000 mrtvecev. Pri Sedanu je bilo razmerje 122.00 proti 320.000 pri Berolinu 80,000 proti 246,000, pri Waterloo 45.000 proti 192,000, pri Zagrebu 63,000 proti 290,000, pri Draždanih 50 tisoč proti 300,000, pri Plevni 50,000 proti 163.000 pri Auster-litzu 46,000 proti 148,000 pri Sol-ferinu 39,000 proti 273,000. Od 1878 jc bilo 28 vojn, med katerimi je bilo več krvavih kolonialnih vojsk. Največja vojska evropskih narodov tega časa so: rusko-turška (1878), francoska ekspe-dicija ekspedicija v Tonkiug (1885), francoska kolonialna vojna v Tunfsu (1881), francoska ekspedicija v Madagaskar (1895). ■grško-turška vojska (1896). boj Italije proti Abesiniji (1897). špansko-ainerikanska vojska leta 1898, burska vojna (1899), angleška ekspedicija v Sudan istega leta. vojska združenih velevlasti Evrope proti boksarjem na Kitajskem (1900). rusko-japonsksi vojna (1905), francoska maroška ekspedicija (1908), španska maroška ekspedicija (1909) in na 14. mestu italijansko-turška vojna (1911). Nemčija se je na bojišču borila le proti boksarjem. Na 15. mestu je omeniti nemško ekspedicijo v južno-zahodno Afriko nad Herero. Vojna, v katero se ni mešala nobena evropska sila, je bila med Japonsko in Kitajsko 3894. V novejšem času je treba prištevati tudi obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadajo v tem času dve vojni, na Francijo pet, od katerih so se izvršile vse po kolonijah, na Turčijo tri. na Italijo dve, na Japonsko dve. na Angleško tri, tudi po kolonijah, in na Španijo dve. Poudariti je, da se je v teli slučajih ponaj-vee pritegnilo brodovje. Predsednik gosposke zbornice gre v prostovoljno v vojno. Predsednik gosposke zbornice knez Alfred Windischgraetz, major v evidenci domobranstva, se je javil pri domobranskemu ministru ' Georgiju, da gre prostovoljno v vojno. Knez Windischgraetz je star 62 let. Tudi knez Karel Auersperg, ki je tudi član gosposke Zbornice ter star 54 let, gre prostovoljno v vojno. Srečna, občina. V Bergamp imajo srečno občino z imenom Levate. Pred kratkim so se tam vršile občinske volitve. Od 400 volileev so prišli trije. Od teh treh volileev sta oddala dva nepravilno izpolnjeni glasovnici. Tako je pravzaprav volil samo en volilec. Prebivalstvo se ni udeležilo volitev zaradi tega, ker je prišlo baje med županom in župnikom do prepira radi pokopališča. sek, vsaki po Splsovnlk Ijubavnib pil Srednji katekizem s klobuki metati vodo iz i^'norST*1* naij: nobenega izpustili v morje. (Jospoa Abram je sam splezal na železni drog tei odrezal na eni strani čoln. Na drugi strani mu je neki drug pasažir pomagal. Čoln je srečno padel v morje. Poskušali so spustiti še en čoln v morje, toda ta se je prevrnil. Ko je bil prvi čoln v morju, so začeli ljudje skakati v morje. Nekateri so prišli srečno v čoln, drugi so poskakali v morje ter deloma potonili. V čolnu je bilo štirideset oseb, ki so imele komaj dovolj prostora. Med temi je bil tudi drugi kapitan. Čoln je bil nekoliko poškodovan in so morali čolnov. Ko je bil čoln kakih sto korakov oddaljen od parnika,-se je parnik prevrnil, nato pa je izginil v valovju. Ker strojnik ni izpustil pare, je kotel eksplodiral, mnogo ljudi je bilo raztrganih in velika množina črne nafte se je razlila po morju. Osebe, ki so plavale po morju, so morale požirati to nafto iu marsikdo se je potopil, ker se je zadušil z nafto. Gospod Abram in še neki pasažir sta dve uri veslala. Ko so se bližali otoko Obrenju, je pri-vozil tender ter jih rešil. Na čoln so med potjo potegnili neko žensko ter jo s tem rešili gotove smrti. Na morju so se odigravali grozni prizori. Tako je na primer neki gospod plaval z eno roko, z drugo pa je držal svojega otroka nad vodo. Ko je dobil kos lesa, ga je dal otroku pod brado ter otroka nato plavajoč pred seboj rinil. Rešila sta se oba. Neka gospodična, ki je plavala po morju, je zapazila svojega očeta, vpo-kojenega vladnega svetnika. Začela ga je klicati: 'Papa, papa!' ter plavala k njemu. Rešila sta se oba. Rešila pa se je še ena hči. dočim sta soproga vladnega svetnika in otrok hčere utonila. Rešil se je tudi Yieki devetletni deček. Sestra gosp. Abrama, gospa Baskovičeva. je spala v svoji kabini. Vsled katastrofe se je zbudila ter hitela v sami srajci na krov, da poišče svojega brata. Toda bilo je že prepozno. K sreči je dobila rešilni pas, s katerim je skočila v morje. Zašla pa je v nafto in je bila naenkrat vsa črna. Zlezla je nato nazaj na parnik, ki je ležal postrani. V tem hipu pa se je parnik prevrnil in gospa je. prišla pod parnik. K sreči pa jo je voda vrgla zopet na vrh. Dobila je kos lesa, s pomočjo katerega je priplavala do drugega reševalnega čolna, ki je bil prevrnjen in na katerem je bilo že 13 oseb. Iz te nevarne situacije so jih rešili na pomoč došli mornarji ter jih prepeljali na obrežje in v Pulj, kjer so jih oblekli ter jim dali potrebnega krepčila. Nekateri so ostali v bolnici. Gospa Baskovičeva je precej poškodovana po hrbtu in rokah. — Iz vsega je razvidno, da ima gospod Abram največjo zaslugo, da se je rešilo 40 oseb. Odrezal je čoln ter neprestano veslal, čeprav še ni popolnoma zdrav. Z eno besedo: izvršil je veliko junaško delo. Podzemsko tatinsko skladišče. V Varšavi je policija odkrila pod skladiščem glavnega kolodvora podzemeljsko skladišče razširjene tatinske družbe, ki je bil poln najrazličnejšega blaga in ki obstoji baje že nad tri leta. Železniška. uprava je v tem času plačala več nego 100,000 rubljev za izgubljene oziroma u-kradene stvari. MOLITVENTEI: Dnin« paša Dušna paša T usnje vezano Goapoa uslišl mojo molitev, elegantno vezano Kiju C nebeških vrat Marija varhinja v usnje Tesano Marija varhinja elegantno Tesano Otroška pobožnost < Rajski Glasovi Rajski Glasovi t usnje Tesano Skrbi za Dušo v usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno Tesano Skrbi za Dušo elegantno Tesano s zapono Skrbi za Dušo t sLonovo kost ve- sano 1» St. Ura elegantno Tesano 1-20 Sv. Ura elegantno vezano s sapono 1.40 St. Ura v šagrin vezano s sapono 2.00 Sv. Ura v slonov*, koet vezano 1.20 Vrtec nebeški —-40 POUČNE KNJIGI: Abecednik nemški —.25 Abecednik slovenski —.21 Ahnov nemško angleški totasaV —.60 AngL slov. In slov. sngL slorav —.48 DomaČi zdravnik —.80 Domači šlvlnozdravnlk —-KO Druso berilo —.40 Hitri rafrunar —.40 Katekizem mali — Novi domovinski sakoa —-S* Odvetniška tarifa —40 Pesmarica, nagrobnlee 1-— PclJedelstTO —-*0 Popolni nauk o čebelarstva 1.— Prva nemška vadnlca —S3 RoCnl Blovenske-netrškl slovar —.M Schimpffov nemško-slovenekl slovar 1.20 šchimpffov slovenslfo-nemškl slovar 1.20 Sadjereja v pogovorih —.26 Slovar slov. nemški (.Janeftlš - Bar- tel)" nova Izdaja 2.1« Slovar nemško slovenski (Janešlš- Bartel) nova Izdaja 1-19 Slovensko-angleSka slovnica tl-PO Slovenska slovnica $1-25 ■Slovenska pesmarica, L In II. zve Nezgoda na Palavasa O J etiki 0 te ženske Pariški zlatar Pazjcglavd Pavllhs Petroelnl. znani N. I Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zrezkov —40 Potop .00 Potovanje v Lilipu* _.70 . Poslednji Mohlkanee 1.20 Pctlgalec 1 Pred nevihto 140' Prlhajafi —.M —.11 1.00 L— — detektiv —.M —.2» i.M 2-M —.20 —20 —.10 —.M —M Umni kmetovaie« Veliki katekizem Voščilnl listi Zgodbe sv. pisma Zlrovnik. narodne pesmi, vezano, * 1.1. in S. zvezek vsaki po —.10 —.40 —.RC —.M —40 —.20 —.60 —.61 Pregovori, prilike, reki i Prt VrbSevem Grogl Princ Evgen SavojeU I Prst božji k'r v a ijubezeu Punfika Repoštev Revolucija na Portsgalzkesi Ribičev sin Robinzon Ruska Japonska vojna 4 sv. Sad greha Sanje v podobah Sita, mala Hlndostanka Skozi širno Indijo Skrivnosti srca Slovenski Aaljivee ; S prestola na morlšše Stanley v Afriki Stezosledec Strašna oVv p ta Sv. Klizabetn Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga SreColovec Stoletna pratika Strah na Hokolskem grada, 100 sr. S.— Šopek lepih praTljle dtrelec Šaljivi Jaka Štiri povesti Tegethof Turki pred Dunajem Tisoč in Jedna noč Tiun Llng Timotej In Fllemon Trt povesti grot a. Tolstoja | Trije rodovi —.M —.10 —.20 —.60 —.M —.10 —.21 —'m —.00 —.00 —.16 —.10 —wM —.60 —.M —.20 —.20 —10 —.00 —.40 —.20 —.20 -M —.10 —M — 20 —.20 —M T.Ot —.20 —40 —6« ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, Avstrijska ekspedicija Avstrijski junaki, hroš. ▼esano Baron Laud on Baron Trenk Bele noči.... Beneška vedeževalka Berači ca Boj a prlrodo Bcj za praylco Bojtek BotičnI darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Ciganka Clganova osveta Ciganska sirota. 02 sveskov Cvetina borograjska Cvetko Cas Je slato Jez trnje do sreče CloTek in pol Darinka mala Crnogorka Oeseti brat Deteljica žvljenje treh kranj. Devica Orleanske Don Ki žet Doma in na tujem Dobrota ln hvaležnost Dve čudopolne povesti Dve povesti Sraiem PredjamskS Evangeliji Svstahlja, dobra h« Tablola Dlavolo leorge Stephenson, oče Kelesnl« "odčevski katekizem —20 —20 —.70 —.00 —20 —30 —20 —H —.20 —1« —40 —10 —16 —26 —10 —16 — —20 6.— —40 —10 Uporniki Vohun —go Vojna leta 2M0 —26 V delu rešitev —20 V gorskem zakotftl —M Vrtomirov prstan —.M Veliki trgovec — U Vojna na Balkanu 11 sveskov 91.£6 V srca. globini —.M Žalost in veselje —.41 Zadnl grof celjskS —.M Za kruhom —M Zaroka o i ^lnoči —11 Za tuje grehe —M Zbirka znamenitih povesU —.10 Zlate Jagode —10 ZiT>aJ iz Bosne —.11 Življenjepis Simona Gregorčiča —00 2ivljenje je trnjeva pot —.20 Krasni roman "Proklsts"! 1. zv. Prokleta. 2. zv. Volčji ubjalee 5. *v. Na pokopališču v FrngJeoorH 4. sv. Skrivnosti starega Mardochea 6. tn 6. »v. Ugrabljeni groflč 7. In S. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdntf v platno vezano l.l^ 8PILMANOVE POVESTI; 60 L— — 20 —.80 bratov —2« -.«0 -M — 20 —.20 —U 1. zv. Ljubite svoje sovrašnlke —n 1. sv. Mar on krščanski deček —II I. zv. Marijina otroka —M 4. zv. Praški judek —M — — I 6. st. Ujetnik morskega roparja —.M —60 : 0. zv. Arumugan sin indijanskega kneza —M 7. zv. Sultanovi suKnJl —.M 5. zv. Tri Indijanske r^vestl — M 9. zv. Kraljičin nečak —10 — *c tO. zv. Zvesti sin —.20 — SO: ii. ,v. Rdeča in bels vrtal« —.10 —■**! 12. zv. Korejska brata —10 II. zv. Boj in zmaga —10 14. zv. Prisega huronskega glavarja —M 16. zv. Angelj sužnjev —M 18. zv. Ziatokopl —00 17. sr. Prvič med Indljanel — M —-2C' if. it. Preganjanje Indijanskih stlsl- —.11' lonarjeT —H —-2> 10. zv. Klada stornarja — 21 Gorenjska knjižnica: L. zv. Kukmanova povest —.16 t. zv. Izpokorjena romarlca —.15 t. zv. Grajski lovec —.15 i. zv. Kukelcev stan —.15 ■5. zv. Šmartno pri Kranju —-15 3ozdovnik, 2 zvezka —10 Grof Montekristo •■— Grizelda —10 Greh ln smeh —.50 midegarda —10 Hlapec Jernel —-M Hlrlanda —.Si Hnbad, pripovedke, L ln H- svezek po tluetrlra.nl vodnik po Gorenjskem Tsdajavec Islandski ribič Islet T Carigrad Tsdajalca domovine Iran Resnicoljub branami, mala Japo«ks Isldor, pobožni kmet Jama nad Dobrulo Jaromil Jazbec pred eodnljo Jetnikovl otroci Kapitan Marijat Kraljevič In berait Krištof Kolumb« Krvna osveta Knez črn! Jurij Krvava noč v LJwfeljaaJ Ueban, sto beril Ljubezen ln maščevanje, 101 sves. Maksi mlljan Marjetica Marija hči polkov« Materina žrtev Mati, socljalen romaa Mir božji Mirko Poštenjakov« Mlfct. wamotar Mlinarjev Janes Mrtvi gostač Na različnih potih Va valovih Južnega morta Sarodne pri povesti. I.( H., HL In ft svezek. vsaki po Na divjem za pada Na bojišču Na Indijskih otokih Najd«n*ek Va Ju trove m Na nrerUl —tO Va»»ii«nlr1 —« v*dolžnogt preganjana ln poveUčana — ** Nesrečni ca — H TALIJA. ZBIRKA GLEDALIŠKIH Brat sokol Cigani Dobro došll Doktor Hribar Dve tašči Idealna tašča Medved snubai Ne kliči vraga Nemški ne znajo Pot do srca Pri puščavnlks Prvi ples Putifarka Raz t resen ca Revček Andrejček Rokovnjačl, narodna Igra Starinaric« IGER. —10 —.28 —.16 1 — —.10 i V medenih dneh —M --40 —M —M —10 —20 —20 —.20 —M —20 —11 —20 —.1« —n —.40 —.40 —.1« RAZGLEDNICE! <—.M —20 —.2» Newyoršk®, s cvetlicami, humoristJl-—00 ne, božične, novoletne ln vellko-—60 nočne po komad —0t 1._ ducat po —.10 __16 Narodna nošnja ln mesta Uvblja- _.8® ne, ducat po —-H —.16 Humoristične razglednice z motl-—10 vi slovenskih narodnih pesmi; 1 —40 ducat —10 —10 Z slikami mesta New Torka M —.0» 6.— r Razne svete podobe po —0f —.10! ducat —-U __BO | Album mesta New York ^ krasnimi —.16j s slikami, mali —.!• — 101 veliki —.Tt l-—' Ave Marija —»?• —70; zemljevidi; _,S0 Avstro - Ogrske, mali —11 —201 Avstro-Orgske, vesan —M _.11' Kranjske dežele, mali —.!• j Združenih držav, saaM —19 —.Si veliki —* —60: Evrope, vesan __—.10 ...ni Gorenjske s novo bohinjsko tal MU »_.*01 ško železnico —» _jn ! Celega sveta —%li _t( Balkanskih držav —.11 Zemljevidi: New Torfc, Colorado, imnsUfe Kansas. Montana. Ohio, Pennsylvania, Virginia, vsak 26 e komad Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln Weal Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh r.enah že vračnnana. 'liUiUiijarajainiw?^^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA". NAJ. fEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. uaiaaiaaiaiarafEi^^ GLAS NAHODA, 12. SEPTEMBRA, 1914. \ B= jB|sslof«nsii B : Riti!. Jcdniti i lekorporirao dna 24. januarja 1901 v državi Minn—ols. Sedel t ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87 Brad- dock, Pa. Podpredsednik t ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar berton, 0. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, MiniL Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, BL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRTCH, 444-^th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTjSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. V«i dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe p« na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se nebode iziralo. Društveno glasilo? "GLAS NARODA". IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. Asesment za mesec september. Ases. štv. 194. Dne 1. septembra 1914. POROČILO UMRLIH ČLANOV(IC) Marija Rihtersič. cert. štv. 9264. rojena leta 1875., članica dr. sv. Barbare, štv. 33. v Trestle. Pa. Umrla dne 9. julija 1914. Vzrok smrti: porod. Zavarovana je hila za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1906. Dominik Miličič. cert. 99M, rojen leta 1867. elan društva sv. Jožefa, štv. 14 v Crockett, ('al. Umrl dne 1. julija 1914. V zvok smrti: iil»it v gozdu. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil Ji Jednoti 16. februarja 1908. John Omerza, cert. 123.'i, rojeu leta 1855, clan dr. sv. Cirila in Metoda .Štv. 16 v Johnstown. I'a. Umrl dne 4. julija 1914. Vzrok smrti: ubit na železnici. Zavarovan je oil za $1000.00 Pristopil k Jednoti 16. avgusta 1900. Matija Koeevar, cert. 16.506, rojen leta 1881, elan društva sv. Barbare šiv. 60 v Chisholm. Minn. Uinrl dne 25. julija 1914. Vzrok smrti: zastrupljcnje krvi vsled obstrelbe. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 1. junija 19113. Peter Kovačič, cert. 15,478, rojen leta .1892, elan društva Isus Prijatelj Malenih, štv. 68. v Monessen, Penna. Umrl dne 25. julija 11*14. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristojni k Jednoti ]. avgusta 1912. Anton Ribnikar. cert. 7<»47. rojen leta 1S69, član dr. "Zvon" hi v. 70. v Chicago, 111. Umrl dne 10. avgusta 1914. Vzrok smrti: zastrupljcnje krvi. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. maja 1907, John Jerman, cert. 16!). rojen leta 1868, član društva sv. Barbare, štv. 3 v La Salle. 111. Umrl dne 7. avgusta 1914. Vzrok smrti: starost in revmatizem. Zavarovan je. bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 20. decembra .1902. John Jakofčič. cert. 6050, rojtn leta 1888, član dr. sv. Jurija št. 61 v Reading. Penn. Umrl dne IS. avgusta 1*»14. Vzrok smrti: jet i k a. Zavarovan j. bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. novembra 1906, John Jakšc. c. rt; 1515, rojen leta 1852. član dr. sv. Cirila in Metoda št. 1 v KI v, .Minn. Umrl dne 24. avgusta 1914. Vzrok smrti: onemoglost. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. julija 1*98. Joseph Pi be rn i k. cert. 6585. rojen leta 1874. član društva sv. Cirila in Metoda štv. 16 v Johnstown, Pa. Umrl dne 25. julija 1914. Vzrok smrti: ubit v opekarni. Zavarovan je bil za $100.00. Pristopil k Jednoti 16. februarja 1907. Skozi mesec avgust je bilo izplačano društvom kakor sledi: Za bolno podporo in odpravnino...... 4,282.07 Za smrtiuno članov članov in članic.... 9.500.00 Vkupno izplačano.... $13.782.07 Z bratskim pozdrav Vam udani GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Ely, Minn.. 1. septembra 1914. I N I C I J A T I V A. Društvi s v, Alojzija Štv. 18 v "Rock Springs. Wyo. in Marija Zve zda štv. 32 v Black Diamond, Wash, sta poslali inicijativo za ustanovitev novega oddelka smrtnine za $250.00, kateri bi bil razdeljen po letih na podlagi "National Fraternal Congress" lestvice kakor sledi: Leto A ses. Leto Ases. 16 21 31 32 17 21 32 33 18 22 33 34 19 22 34 35 20 23 35 37 21 24 36 38 22 24 37 40 23 25 38 41 24 26 39 43 25 26 40 44 26 27 41 46 27 28 42 48 28 29 43 50 ^ 30 44 52 30 31 45 54 Nadzorniki Jednote so sklenili pri svojem polletnem zborovanju meseca julija, priporočiti spremembo točk« .294, ki.se tiče iz- plačila smrtnine, kakor tudi odstranitev točk 298. do 303. ki se tičejo otroškega oddelka, in sieer zato, ker nasprotujejo te točke pravilom nekaterih držav. Namen je toraj popolnoma odstraniti otročji oddelek iz pravil Jednote in ga smatrati samo za pogrebne stroške. Točka 294. bi se pa glasila po novem kakor sledi: ' Upniki umrlega ali poškodovanega člana nimajo pravice do smrtnine, odpravnine ali kake druge podpore, ki jo dobiva član od Jednote, inrzemši če polnoletni dediči sami tako postavno ne dovolijo. Isto je veljavno tudi pri izplačilu bolniške podpore." Te tri točke toraj morajo iti na glasovanje, kakor hitro jih potrdi najmanj 10 društev iz desetih različnih držav. Važno je toraj ,da se vsako društvo temu odzove. Pomnite tudi, da morata biti zadnji dve točki izpremenjene, če glasujejo društva za to ali ne, ker drugače ne moremo dobiti državnih charterjev. Glavno je toraj za društva odločiti: če naj se ustanovi še en oddelek posmrtni-ne za $250.00. Kakor hitro dobimo potrebno podporo, bodemo dali na glasovanja. Inicijative glede združenja še nismo prejeli. OPOMBA: — Tajniki krajevnih društev si naj vzamejo na znanje da morajo zahtevati predplačilo za vsak prestopni list, katerega izdajo članu ali članici. Vsak mora plačati ne samo svoj dolg do časa, ko si vzame prestopni list ampak tudi za en mesec za-naprej. Nekateri tajniki izdajo prestopne liste ne da bi kolektali za tekoči mesec. To je nepravilno in taki prestopni listi bodo vedno zavrnjeni. Z bratskim pozdravom GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. za mesec avgust 1914. Prva številka znači številko društva; druga znači svote vplačanega denarja; tretja znači sm*rtnino; četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poškodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli. Dohodki: Izdatki: 1. 455.29 1000.00 _ 72.00 1072.00 2, 390.99 —- 53.00 53.00 3. 209.40 1000.00 —- 46.60 1046.60 4. 136.37 —* 6.00 6.00 5. 93.36 6. 77.47 — 24.00 24.00 9. 426.13 *< — 173.68 173.68 10. 90.81 12. 174.01 — 59.00 59.00 13. 116.19 — 27.00 27.00 14. 71.30 1000.00 — 39.00 1039.00 15. 211.39 — 199.00 199.00 16. 165.00 2000.00 — 109.00 2109.00 17. 91.20 — 40.00 40.00 18. 474.19 — 163.00 163.00 19. 237.91 — 49.00 49.00 20. 169.38 21. 171.49 —1 33.00 33.00 22. — 103.00 103.00 25. 348.39 — 81.00 81.00 26. 127.23 —* 25.00 25.00 27. 117.66 28. 64.48 29. 170.00 — 69.00 69.00 30. 481.54 — 28.00 28.00 31. 524.39 32. 178.92 33. 237.75 5000.00 —» 5000.00 35. 158.30 — 107.00 107.00 36. 765.04 —. 103.00 103.00 37. 550.01 — 344.00 344.00 38. 119.50 39. 197.56 —t 68.00 68.00 40. 207.91 — 82.00 82.00 41. — 11.00 11.00 42. 184.23 — 78.00 78.00 43. 100.99 —■ 19.00 19.00 44. 92.03 * 45. 164.58 — 97.00 97.00 47. 160.49 — 56.00 56.00 49. 145.63 — 29.00 29.00 50. 53.40 —* 10.00 10.00 51. 108.18 —r 34.00 34.00 52. 165.33 —- 93.00 93.00 53. 214.85 152.00 152.00 54. 42.00 42.00 55. 90.62 —r 77.00 77.00 57. 106.62 58. 103.54 60. 101.51 1000.00 —f 124.00 1124.00 61. 88.26 1000.00 64.95 1064.95 64. 38.89 66. 161.82 —« 95.00 95.00 68. 216.01 1000.00 —■ 158.00 1158.00 69. 88.94 70. 16.32 1000.00 — 24.00 1024.00 71. 205.59 —? 38.00 38.00 72. 59.52 75. 161.84 — 21.45 21.45 76. 63.59 77. 50.00 78. 192.92 87.00 87.00 79. 26.76 / —* 10.00 10.00 81. 55.97 / 30.00 30.00 82. —f 45!t)0 45.00 83. 54.44 84. 116.45 —i 8.00 8.00 85. 165.33 - 30.00 30.00 86. 62.66 —■ 41.00 41.00 87. 51.58 88. 86.95 - 50.00 50.00 89. 95.93 90. 85.98 18.00 18.00 92. 59.12 94. 255.81 --• 115.00 115.00 99. 115.19 —• 67.00 67.00 100. 61.97 101. , 30.25 103. 138.38 104. 63.55 105. 113.65 — 139.00 139.00 106. 76.64 - 12.00 12.00 107. 23.24 - 108. 52.74 109. 39.60 110. 87.89 - 34.00 34.00 111. 104.27 — 23.00 23.00 112. 26.12 20&39 209.39 114. 175.22 — 29.00 29.00 115. 24.00 - - 116. 59.09 117. 9.42 118. 20.11 119. 31.67 As. 190-49. 146.20 As. 192-57. 96.49 As. 192-68. 246.56 As. 192-70. 74.12 As. 192-64. 43.60 31. 15.00 8.00 8.00 Vrnjena bolna podpora od dr. ' 31., Braddoek. Pa. št. Skupaj 13.638.21 9500.00 — 42S2.07 13.782.07 Za smeh in kratek čas. POT POZNA. Soseda: — Včeraj sem videla vašega moža v mestu. Vi ne veste, kako je bil vesel. ♦ Gospodinja; — To je dobro, da ve krava kod se gre domov. VPRAŠ AN JE. Kuharica pogleda v omaro, ki je polna najraznovrstnejših jedil in reče gospej: — Kaj ne.gospa, da prejšnja kuharica ni imela nobenega fanta! ŠKODA. — Pomisli, v tisti hrast, pod katerim sva se mi -dva seznanila, je udarila strela. — Zakaj ni že prej udarila? Mogoče bi se ne seznanila. Prvi čevljarski vajenec: — Tvoj mojster je toraj umrl? Drugi: — Da, srce in roka sta prenehala biti! ___________:__i__ . ___..... • . „ t.____L«...........jA ..._________________ .... , ..,_ Razne zanimivosti. Češke in poljske dekliške gimnazije. Statistika, ki jo je izdalo nauč-no ministrstvo, izkazuje vsega vkup 5 dekliških gimnazij čeških (3 na Češkem. 2* na Moravskem), pa 26 poljskih dekliških gimnazij v Galiciji! Xa čeških gimnazijah je bilo 941 dijakinj, na poljskih pa 3731 študentkovk. Ce pomislimo na veliko razliko, kar se tiče analfabetizma v Čehih in v Galiciji, pa se nam pokaže v Galiciji ista slika kakor na Ruskem. Tudi v Rusih so bile dekliške srednje visoke šole že davno kar v najlepšem razcvetu, dočirn so bile ljudske učilnice še v žalostnem stanju, rekli bi v povojih. Ako je nivo češkega ljudstva višji nego poljskega. je pa zato nivo poljske inteligence višji nego nivo češke inteligence. Mar javiti. Poljska verska sekta, Marja-viti, ima dobiti po poljskih pe-trograjskih poročilih večjo svobodo za razširjevanje svojih naukov, pa tudi vladno denarno podporo. Pomočnika upravitelja marjavitskih župnij v Rusiji, škofa Romana Proehniewskega, je nedavno tega sprejel car v avdi-jenci. Marjaviti imajo sicer katoliški obred, ali papeža ne priznavajo. so za zbližanje s pravo-slavjein in so Rusom naklonjeni. Za zgradbo cerkva, pri katerih imajo svoje poljske šole. imajo dobiti državno posojilo 200 tisoč rubljev. Finančni minister je baje dovolil posojilo. Marjaviti nameravajo tudi v Petrogradu. kjer je poljska naselbina, pričeti s svojo delavnostjo. Zanimivega kapelnika imajo v Lodži v Grandhotelu. Pred kratkim je imel benefieo. igrali so Čajkovskega simfonijo "Leto 1812". Da bi bila simfonija kolikor mogoče realistična, je tlal natakarjem par petard, da so jih razstrelili. Vsled eksplozije je nastal tak ropot, da so gostje ne vedoč, kaj se godi, zbežali iz dvorane. Na cesti se je splašilo več konj in je nastala prav nevarna panika. Nesreča v gorah. Iz Bresceie poročajo: V majhni alpski vasi Moute di Legno se je dogodila turistovska nesreča. Dva nemška turista sta pred kratkim odšla iz gostilne Anto-nale na Castellaecio. Kmalu nato se je eden vrnil ter povedal, da je padel njegov tovariš sto metrov globoko. Reševalna eks-pedicija, obstoječa iz alpineev, je šla na pomoč. Toda tudi enemu alpincu se je izpodrsnilo, da je padel v prepad. Truplo alpiu-ea so našli, turista pa ne. Mobilizacija v Skarlinu. Skarlin je majhna občina na vzhodnem Pruskem, ki je začela sloveti zaradi svqjega modrega župana. Zupan je namreč kar nepričakovano odredil mobilizaei-jo. Po hišah je razposlal rdeče listke, s katerimi je sklical rezerviste. V občini je nastal jok. .Možje so se ločili od žen, sinovi od staršev — toda naenkrat se je zopet vse izpremenilo. Župan jc namreč sam izprevidel, da se je zmotil. Na Pruskem imajo namreč župani vse svoje skrivnosti v kuvertah, v raznobarvnih, zapečatenih kuvertah. Ce je treba storiti kaj posebnega, tedaj br-zojavi višja oblast županom samo številko kuverte. Zupani odprejo kuverte in že vedo, kaj imajo storiti. Naenkrat je došel v Skarlin ukaz: ''Izvršite kuverto 32." V tej kuverti je bil poduk, kaj naj župan stori, Če -grozi iz sosednje občine poplava poljskih miši. Župan pa se je zmotil in je namesto kuverto 32 odprl kuverto 23. V tej je bila mobilizacija. Ko se je zmota pojasnila, so priredili v celem Skarlinu velikansko slavnost. Za odhod pripravljeni rezervisti so od veselja, da jim ni bilo treba iti na Ruse, vdrli v gostilne, kjer so na dostojen način proslavili županovo zmoto. Dar-es-Salam ("Hiša miru") je glavno mesto nemške vzhod-nje Afrike. Ima izborno pristanišče in je sedež cesarskega nemškega governerja. Nadalje ima utrjeno vojaško postajo. V okolici so velike riževe plantaže in okoli 50,000 kokosovih palm. Mesto šteje 20,000 prebivalcev, med temi 400 Evropejcev. Pristanišče je predvsem zbirališče in izvozi-šče za kavčuk. > ■r \ { t NOVICE IZ STARE DOMOVINE. *tra* ljubljanski razglaša: Vsled razpisa c. kr. deželnega predsed- DLAVJHO. Umrl j« 14. avgusta na Vrhniki r»>»pPiRA. 1914. J- vr Umrl j< JI 1 k *Ioief beiu*k»- hranilni««. Ko s, avgusta ob j»ol 12. tliiibenUi opravkov iz d >mov, ga je odela v Gradcu dvomi svet- < imajo gostilne zatvarjati ob 10. uri zvečer; 2. kavarne se morajo zatvarjati o j»olnoei; 3. žganjarue i - u;<» biti zatvorjene ob 7. uri /v« r. kolikor veljajo glede !cn"-t-!!ja in ilrobne prodaje žganih iko. >tai t»4 let, ro- 'opojnih pijač že i;ak strožje na-«1 MI» iz 1'usttjne. ledin, ostajajo te tudi v veljavi. Umrl je na Pristavi pri Meng- i/dane dovolitve podaljšanja >u .».ik .!> Tomelj. oče župnika policijske ure stopajo iz veljave Antena Tomel.ia na Črnučah, v in novih se za sedaj ne bo izda M>. letu starosti. Ijalo. Umrl j«- nsrečne smrti "naj Dchod na Grad v Ljubljani so -triku" Joži-1' Oberstar, posest- prepoveduje za vsakogar, ki ni nik. /jigar ii mlinar v Jurjevici ma posebnega dovoljenja vojaške oblasti. Kršitev te prepovedi se bo kaznovalo po ministrski na-redbi, z dne 30. septembra 1857 nameraval sam usmrtiti na ta ali! drž. zak. št. 198 podoben način. I kron, oziroma z Ženska si prerezala s koso vrat.'dni. 12. avgusta dopoldne si je s koso Iz ljudskošclske službe. C. kr. prerezala v at Marija Žužek, deželni šolski svet kranjski je slu/kinja na Cesti v mestni log imenoval def. učitelja v Šmart-st. :U v Ljuiiljani. Dobili so jo! nem v Tuhinjski doljni Viljema mrtvo ležali v krvi. Njeno truplo Rožica za nadučitelja istotam in so piv peljal i v mrtvašnico k sv. j učiteljico na zunanji privatni de-Krištofu. V rok samomora ni kliški ljudski šoli pri uršulinkah znan. ^ v- Ljubljani Marijo Tavčar za Smrtna nesreča. Iz Črnomlja def. učiteljico v Šmartnein v Tu-po ročaj o : .'{."»letno posestnikovo hinjski dolini. Je dognala, tla je te žvpplcnkt nakupil župan Leopold Vidovie iz Gorenjskega vrha pri Ptuju. Moža so začasno zaprli. Sleparka. V Oradeu so zaprli 2Sletu.o Marijo Kowatseh. ker je -'luibenih let. Pri njem *o bi neupravičeno nabirala za "Rdeči'šli vse operaeij>ke načrte križ". Xasli pri njej >6 K 12 v.1 >t ranke sednik srbske radikalne dr. Kra soje vie. Prijeti izdajalec in špijon. V Zagrebu so prijeli in ustrelili kega uradnika, ki j«- imel ž- na- pri Ribnici. Pravijo, da se mu je bojda zmešalo, kar je lahko verjetno, ker s< je že prej večkrat z globo do 200 zaporom do 14 nesreča. Iz Črnomlja .'{."»letno posestn ikovo hčer Ano Vukšinič iz Božjakove-ga, ki je bili; zaposlena v mlinu svojega bratih je našel posestnik Ncmanič v imenovanem mlinu mrtvo. Ležala je pod kolesi. Naj-brže je imela kaj opraviti pod kolesi in so jo kolesa prijela za obleko ter zmečkala. Nesreče vsled neprevidnosti. Ivan Draksler iz Drulovke pri Kranju je imel opraviti pri sla-morezniei. Prišel pa je z desno roko tako nesrečno v stroj, da mu je zmečkalo pest. — V St. Lenartu nad Cerkljami pri Kranju je ttlamorezni stroj odtrgal kajžarju Francetu DolLn&ek štiri prste desne roke. • Nesreča. 1 Kletni delavec Novak se je v pivovarni na Vrhniki ponesrečil pri M roju. Odtigalo u:u je roko. Baronica Born v nevarnosti. Soproga poslanca Friderika Borna se je peljala z avtomobilom od Sv. Ane pri Tržiču s svojimi tremi otroki in guvernanto Francozinji) v Budimpešto. V Gradcu je dobila potrebno legitimacijo, pisano v nemškem jeziku. Na avstrijskih tleh je šlo gladko naprej. Ko pa se je pripeljala čez mejo na Ogrsko do občine Perlak, tedaj jo je naenkrat obkolila truma ljudi, ki »o zahtevali, naj takoj izroči zailade zlata, ki jih hrani v vozu. Nič ni pomagalo, tla jih je baronica v madžarskem jeziku zavrnila in jim kazala svojo legitimacijo. Neki kmet ji je že nastavil revolver na prsa. ko pride domač sodnik z orožnikom, ki sta jo odpeljala na sodišče. Tedaj so na njeno prošnjo poklicali po telefonu nekega znanca, ki jo je spoznal po glasu. Nato so odredili. da se j} z vojaškim vlakom odpeljala naprej do Budimpešte, kjer se nekoliko slabo počuti vsled prest a nega strahu, avtomobil in šoferja pa so začasno pridržali v Perlaku. Proglasitev prekega soda. Dno 12. avgusta dopoldne je bil proglašen v Ljubljani preki sod. V dveh izvoščkih so se vozili, in sicer v prvem uradnik magistrata v črni salonski obleki, z izvoši-kom so se vozili trije sluge. Eden je pobobnal, drugi je pa preeital razglas, s katerim se proglaša preki sod za hudodelstvo zapeljevanja proti izvrševanju vojaške službe. Preki sod se je proglasil na vseh ljubljanskih križališčih. Tako se dola za siromake! Ivan KoSouina, posestnik in mesar v Ljubljani, Kolodvorska ulica t; je naznanil mestnemu magistratu, da bo dajal vsem, ki pridejo k njemu z magistratno nakaznico in s potrdilom, da jc mož ali sin rednik mobiliziran, kose pljuč, vampov in drugega drobovja, kolikor ga bo mogel utrpeti. Beda je velika, prosilcev zelo mnogo. Kaznovana radovednost. Ko je šla mimo južnega kolodvora v Ljubljani mala četa vojakov, jih je pritekel gledat Schreyev "piccolo". Kor je pa prišel preblizu, ga je s kopitom udaril vojaški konj tako na levo stran čela, da se mu je curkoma pocedila kri in se je na mestu onesvestil. Ljudje so ranjenca prenesli na restavracijski vrt. kjer mu je dal zdravnik prvo pomoč, potem so pa o-pasno ranjenega "piecplo" od-ve*"i v posteljo. gostilniške in kavar Veliko snega je padlo na gorenjske hribe. Begunjšica je imela belo kapo na sv. Ane dan zjutraj, in sicer precej nizko, isto-tako Stol in druge gore. Požar. Dne 6. avgusta ob pol 8. zvečer je udarila strela v gospodarsko poslopje Andreja Pater-nostra v Vevčah ter.ga zažgala. Zgorela je streha in vsa piča. Skoda ziiasa 4800 kron, zavarovalnina pa 3300 kron. Kclo odpeljal. Blizu državnega kolodvora v Spodnji SLški se je pred par dnevi ponoči pridružil nekemu posestniku iz Kamnika neki 18—201etni neznan fant ter se mu je ponudil, da mu bo peljal kolo. Ko sta šla nekaj časa skupaj. je neznanec kar naenkrat skočil na kolo ter se odpeljal proti mestu. Vlcm. Pred kratkim je'bilo ponoči vlomljeno v branjarijo An-' tona Koširja v Kovorju ter ukradeno kakih pet kilogramov pre kajenega mesa, kave, sladkorja in drugega špecerijskega blaga. Isto noč je skušal neki neznan tat vlomiti v več hlevov v Kovorju, vendar pa so ga prepodili. Najbrže je hotel krasti kokoši. Navdušenj e med '' go j enci'' ljubljanske prisilne delavnice za vejsko proti Srbom. S Kodelove-ga so ušli sledeči "gojenci" ljubljanske prisilne delavnice: Franc Kuljat, klepar iz Gorice. 23 let star. male postave; Matija Mladenič, dninar iz Brunasija, pristojen v Kastvo, 24 let star, velike postave; kovač Rudolf Fabjan i/. Gorice, v Bati pristojen, 22 let star, srednje postave; Jožef Fur-lan. zidar iz Pevme, pristojen v Podgoro pri Gorici, 17 let star. male postave. Fantje v prisilniški uniformi so seveda tudi izvedeli o vojni s Srbi, kar jih je tako navdušilo, da so pripovedovali, da bi radi svojo prisiljenško uniformo zamenjali z vojaško uniformo proti Srbom. Če se jiin njih junaški sklep posreči, je seveda dvomljivo. V Kranju so pričeli z zgradbo novih kanalov. Ker je mnogo podjetij skrčilo ali celo popolnoma ustavilo obrat, se je zglasilo vse polno delavcev, ki bi pri zgradbi kanalov radi zaslužili saj nekoliko kruha. Te dni so izkopali jarke od iztoka pri klavnici do živinskega trga jji sedaj polagajo cevi iz kamenine. Podjetništvo je moralo, žal. odsloviti ,že precej delavcev in bo v kratkem sploh moralo prenehati z delom za več tednov, ker vsled ustavljenega prometa na železnicah ne more nabaviti za zgradbo kanalov potrebnega materijala. 6TAJERSK0, Srbski veleizdajalci. Poslanec Trgi a v je privedel k straži v Celju nekega fanta, ki je povzročil razburjenje, ker je klical "Živio Srbija!" Isti dan bi bila razburjena množica kmalu lineala nekega drugega veleizdajalca, ki je kričal "Živio Srbija!" Aretirali so kaplana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Lovili so ga z avtomobilom in odpeljali v Maribor. Zanimiva najdba. Vojaška straža pri železniškem mostu pri Ptuju je našla na obrežju Drave velik zavoj in še posebej okoli 200 Zagovarjat d išče m. Nesreča. V udaril konj Ludvika Goberšt-ka kopitom p-» obrazu. Za d obil je vet- težkih »>o-Škodb. Baje jc jn-l a! razbiwitega konja na predolgi uzdi. Fant je bi! zelo priden. Osumljeni. Iz Rajhenburga poročajo: Te dni se je pripeljal Jožef Radič, kmet na Dovškem. zvečer pijan domov. Drugo jutro so ga našli še na vozu ležati, a nekdo ga je tako nabil po glavi, da j"e bil nezavesten. Vsled zadoblje-nih poškodb je Radič tudi kmalu umrl. Sumljivo je bilo. da Radi-čevi domači niso spravili pijanega gospodarja pod streho in da se nobeden od otrok ni udeležil pogreba. Zato pravijo, da so Ra-diča domači tako natepli in so ženo že tudi zaprli. V gezdu se je obesil. Dne o. avgusta se je 76 let stari delavec Martin Kresnik v St. Juriju ob Južni železnici v nekem gozdu občine Teharje s svojim hlačnim pasom obesil na . neki smreki. Kresnik' jc imel s svojo ženo in svojim sinom domače prepire in vsled tega se mu je zmedlo. PRIMORSKO, Straža ustrelila stražo. Tržaška "Edinost" poroča: V Ajdovščini se je na kolodvoru ponoči pripetila nesreča: straža je ustrelila stražo. Vojaška dvojna straža straži namreč municijo, naloženo na postaji v vagonih. Vsled teme in nevihte iu ker jc baje ena straža hotela drugo nekoliko "potegniti" s tem. da se je drugi straži približala in se na klice stoji" ni ustavila in ni odgovorila, je druga straža ustrelila. Ranjenega vojaka so takoj prepeljali v bolnišnico v Gorico, kjer pa je takoj pri poskušeni operaciji umrl. Tako je plačal šalo z življenjem. Oba vojaka sta Slovenca. Zaslužena kazen. V Barkov-ljah pri Trstu sta pek Andrej Sa-sida in njegov pomočnik zvišala ceno kruha od 48 na (54 vin. kilogram in sta bila zaradi tega obsojena : Sasida na tri mesece, njegov pomočnik pa na en mesec zapora. Sladkor se nič ne podraži, zato ni noben trgovec upravičen več zanj zahtevati, kot je zahteval pred vojnim stanjem. V par dneh. ko bo proga odprta, bo sladkorja dovolj dobiti. Aretacija srbskega ogleduha. V Splitu v Dalmaciji so aretirali v žensko oblečenega Srba. Zaprt je v trdnjavi. Pri njem so našli sedem bomb. Strahovit orkan v Primorju. S Sušaka poročajo, da znaša škoda, ki jo jc povzročil zadnji orkan v reškem Primorju. na milijone kron. Več oseb je bilo ranjenih, mnogo izmed njih težko. EOEOŠKO. Župnika so aretirali. Znani župnik Anton Gahron v Skoči-dolu pri Beljaku je bil aretiran in izročen sodišču. Poskusen napad na železniški most. Iz Trbiža poročajo: Dva sumljiva človeka sta ponoči prišla navzlic vojaški straži k belo peškemu mostu železniške proge Trbiž—Ljubljana. Vojaška straža je streljala, ne da bi koga zadela. Vojaška patrulja je zasledovala neznanca, toda ta dva sta pobegnila. Nagla rezervistova smrt. V Za-pogah pri Beljaku je nenadoma umrl nadomestni rezervist, računski podčastnik Karel Sevnik iz Pulja. Udrla se mu je kri. Sevnik zapušča vdovo in dva nedoletna otroka. Samomor ali nesreča? V Belce-neku so potegnili iz Gline truplo neznanega možkega, približno 30 let starega, oblečenega v temno obleko. Na desni roki je imel te-tovaeijo: "Franc Born, 5. drag. polk, Wiener-Neustadt." VcMzdajalec in požigalec. V Zgornjo Belo so pripeljali kletnega čevljarja Jožefa Stieberitza, ker je v neki gostilni hujskal proti Avstriji in grozil, da bo za-žgal, ko so mu odrekli prenočišče. HRVAŠKO. Konflscirani denar. Policija je v Zagrebu zaplenila denar, v zne sku 17,000 kron, ki je bil nabran za spomenik Srba dr. Svetožarja sc bo morala pred so-' BOSNA. Umrl je v Sarajevu ras-ni ka-Sto rja h pn relju je ni>n;j_ Fa znanosti je. in vsebuje stvari, katere bi moral zr.at: vsak m<.ž. Ne trobite denarja ^a ubožr.a in malo vredna zdravila, dokler ne eitaie te knjižice, katera vam rove. nd ČC5* ste zboli li in kako zadobite popolno in ' rajno ozdravljenje. Zapomnite rt. ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. .Mi plačamo tudi poStniro. Na spodnjem odrežku ali kuponi' zapišite raz-ločno svoje ime in naslov, cd reži te kuijon i:; po: 1 jite nam -jase da::c3. Ostrilo iz.vrii.no mi. Gtirszek u brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. IJSTER & CO. Aus. 305 22 FIFTH AV2, CHICAGO. COSPOD.TF:—Zanima me ponuHbn, s katero nudite Va5o knjižico brezplačno. Prosim, Ijite rr.i jo takoj. IME........................................................... NASLOV..................................................... SBMBMMBHHaaM PSIPOROCILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice, Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini iloveniki knjigovez v Ameriki. Aloia Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y. (25—10 lx v t) HAKMOMiOi bodisi kakorSnekoIl vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 j let tukaj v tem poslu in sedaj v svo- 1 Jem lastnem domu. V popravek vzamem < kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo ta-hteva bres na daljnih vpraSanJ. JOHN WENXiX 1017 E. 62nd St.. Cleveland, Ohio. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn. N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parrika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno na nje^a, kjer boste točno in solidno postrežem". :t=j: 3Q 3E r la POZOR POŠILJATELJEM DE NABJA! W Cne, ki žele poslati domo\ denar, obveščamo s tem. DA POD NOBENIM PO GOJEM ne odpošiljamc T PREKLICA denarja \ staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne de la kupčij in raditega sme TUDI MI USTAVILI PO SLOVANJE. KAKOR HI TRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO OB VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser. eus NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. BITTER-W1HE jCANJ TRINCROVO HORKE VIKO —- - i, i i- j ly JOSEPH triner SAsKUnd Ave. CHICAGO,ill Kadarkoli nimate uspeha, ne delajte odgovorno za S to vašo usodo. Skušajte najti vzrok in presenečeni boste, Jj ko boste videli, kako često je bila vaša lastna krivda. Ako je možno, odstranite vedno vzrok ter se ga izognite v bodoče. Ako ni kaj v redu glede vašega zdravja posebno pa glede vaših prebavnih organov ter ste bili razočarani pri vseh sredstvih, poskusite TRIIVER-JEVO ameriško Elixir grenko vioo ki vam bo gotovo pomagalo. To je uspešno sredstvo pri neredu v prebavi, ker izčisti prvič natančno notranje organe stem, da izžene vse ostanke iz njih ter jih nato ojači, da so zmožni izvrševati potrebne funkcije brez vsake pomoči. To moderno sredstvo ima prijetno grenak okus ter deluje hitro in uspešno. Rabiti ga morate, kadar nimate teka, kadar vas muči zaprtje ali njega posledice, kadar čutite bolečine v spodnjem životu ali kadar trpite na kaki bolezni, ki je v zvezi z zaprtjem. V vseli lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1338 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, (U. Ne pozabite, da učinkuje Triner-j ev obli ž zelo dobro pri revmatizmu, ne-vralgičnih bolečinah, okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah in praskah. ŽaiaiMaraiifirn^ F2fBfc GLAS NARODA, 12. SEPTEMBRA, 1914. MmtmmirmmmmmmwM \ 0IHOZU, KI JE DKBBDEL STET. Roman 20. stoletja. * i ■ f- Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil rt. i - ■ (Nadaljevanje.) — No — je rekel Strong, ko je dama končala — zelo hvaležen Vam moram hiti. Za to poslanstvo hi si ne mogel izbrati boljše osebe. Povedati Vam moram tudi, da se ne morem nikjer skriti pred temi presnetimi časnikarskimi poročevalci. Kamorkoli grem, mi zastavljajo pot. Celi London govori o meni. Ni ga skoraj človeka, ki bi ne pozna! mojega imena. Najbolj smešno-je pa to, tla nobeden ne ve nikakih podrobnosti. Ce ne bom ničesar izdal, vem, bodo spravili ljudje take stvari na dan, da se bodo človeku jezili lasje. To bi bilo pa zelo slabo zame. Kakor hitro pričnejo ljudje koga dolžiti. mu že preti nevarnost. Še večja nevarnost je pa zanj. če namenoma trdi kaj drugega kot je po njihovi volji. Zame je najboljše, če začnem igrati ulogo norea. Kdor se zadnji smeje, se najboljše smeje. Cpam, da urednik Sharp pozna moje stališče in da soglaša z menoj. To ne bo nič drugega kot velika reklama. Po obedu sta se peljala Strong in gospodična v uredništvo lista. Urednik Sharp jima je zelo razburjen prihitel nasproti. Do takrat ni bil dobil še nobene vesti o Huntovi, vsled česar je bil v velikih skrbeh, LMislil je že, da ni eel čas napravila ničesar koristnega. — Gospodična — je rekel .Strong — povejte mu vendar, da ga ne bo tako skrbelo. Ko mu je vse povedala, je vprašal Stronga: — Kaj naj pa sedaj storim ? — Najboljše je, če sestaviva skupaj kratko poročilo. Če s«. Vam ne ljubi, oziroma če nimate časa, ga bom sestavil sam in gi dal Vam prebrati. Ker nimam ravno pisalnega stroja na razpolago, bom povedal gospodični llimtovi. kaj naj piše. Pišite toraj, da nameravam zgraditi še nekoliko večji zrakoplov, ki bo popolnoma odgovarjal vsem mojim zahtevam. Znjiin bom samo napadal, ker za obrambo ne potrebujem nobenega orožja. Z zrakoplovom se lahko vzdignem tako visoko, da me ne more doseči kroglja iz nobenega topa. Svoj glavni stan bom imel v Karpatih. Odtam bom začel vejuo ki bo razburila celi svet. Jaz bom strah vseh narodov. Vsi se me bodo bali. samo svojim rojakom ne bom napravil ničesar ža-lega. Oni so lahko brez skrbi. — Dokazov hočejo imeti ljudje — se je oglasil urednik — drugače bodo rekli, da ste čisto navaden sanjač. Strong se je zakrohotal. Prav govorite, gospod, in ne vem, kako bi Vam odgovoril. Ce hočete, Vam bom pisal pismo, v katerem Vas pooblaščam, da me lahko imenujete čisto navadnega norca. —- Ali resno mislite? -— Popolnoma resno. —Potem bi Vas prosil, če bi bili tako prijazni. Ko je Strong odšel, se je obrnil urednik k gospodični Ilun-tovi rekoč: — Ali veste, gospodična, kaj naj vse to pomeni? Ja> bi skoraj mislil, da ni pri pravi pameti. — Boga bi zahvalila — je rekla poročevalka. —- če bi bila jaz tako pametna kot je on. Jaz sera se že vozila z "Di" in vem, kakšna iznajdba je to. No, bomo videli, bomo videli — je zamrmral in začel pisati naprej. Tisto noč so tiskali list v par tisočih izvodih več kot ponavadi. ker je urednik vedel, tla bo velikansko povprašanje po njem. Ko je šel ob eni uri po noči proti domu, je še vedno slišal za seboj ropot a nje silnih tiskarskih strojev. In re*' friobčeni pogovor s Strongcm. ki je bil natiskan v časopisu je povzročil v celem Londonu strašno senzacijo. V uredništvo so prihajali celi kupi brzojavk. Nekateri listi so zahtevali na-tančnejših pojasnil, drugi sliko mladega in predrznega moža itd. Tudi pred hotelom, kjer je Strung stanoval, se je nabralo kar črno ljudi. Nekaj časa je premišljeval, kako bi se jih znebil, slednjit je pa stopil na cesto in sklenil izpeljati enega izmed svojih interc-sa;itnih načrtov. Toda kmalo se je premislil. Šel je nazaj in spisal nekak oglas, da bo naslednji dan sprejel v veliki dvorani hotels vse časnikarske poročevalce. Naznanilo je dal tiskati in ga pustil v obliki plakatov razdeliti med občinstvo. Velika dvorana je bila v drugem poslopju. Pred njo se je zbrala okoli tretje ure popoldan velikanska množica ljudi. Policija je imela precej dela predno je napravila red. Stronga pa le ni bilo. Ljudje so postajali nemirni. Mislili so, da jih je prav pošteno potegnil. Ko je bila ura pol petih, je bilo v dvorani že več tisoč ljudi. Strong je stopil v dvoraifo. Šel je na tribuno in rekel z močnim glasom: Gospoda, sem sem Vas poklical, da se Vas enkrat za vse lej znebim. Možki so začeli proklinjati in mu pretiti s pestmi, ženske so pa zakričale. • Zdi se mi .da hočete vsi govoriti z menoj. — Da. da — je za vpilo na tisoče glasov. — Kot \idit'-, ne morem ustreči vsem — nekoliko preveč Vas je. Jaz -.eni ;«• mlad. toda po pameti in sposobnostih sem mogoče stokrat starejši kot vsi skupaj. Poleg tega imam pa tudi zelo malo asa. Dovolite mi toraj. da Vam preberem izjavo, katero sem podal uredniku Sharpu. Zavladala je taka tišina, da bi človek slišal buciko, če bi padla na tla. Gospinla moja. gotovo Vam je znano, da sem sklenil osvojiti svet. Danes imamo prvega julija in upam, da bo do 1. septembra ze končan zrakoplov, s katerim bom zamogel izvesti svoj velik načrt. Zrakoplov bo izdelal moj prijatelj Hanglev. V zrak se bom, vzdignil s Kristalne pala«V. Sedaj mi pa dovolite, da se za par minut odstranim. Ponosno je šel skozi dvorano in dospel do vrat. Tam je vprašal paznika. Če mu je mogoče vrata od zunaj zakleniti. Možak je prikimal. — Zaklenite toraj — mu je rekel. Portir ga je začuden pogledal. slednjič se je pa vendarle pokoril njegovemu povelju. — Po preteku pet minut obvestite ljudi, da sem jaz že odšel, ker nimam časa. da bi se pogovarjal žnjimi. Na poti proti domu je pa srečal v ozki ulici princa Ludvika Silvanskega. Princ je ves preplašen obstal in smrtno prebledel. — Ali ste mi že zopet na poti? — se je zaničljivo zasmejal Strong. — Ce mi ne boste dali kmalo miru, se bova drugače spogledala. 1 Jaz sem tukaj po trgovskih opravkih — je zajecal princ. — To me čisto nič ne briga. Rečem Vam samo to. da je najboljše za Vas, če greste nekoliko z menoj. .t<) ~ Ker ue je princ nekaj časa obotavljal, ga je prijet pezi roko in ga peljal k bližnjemu avtomobilu. — Kaj vendar mislite? Kam me nameravate peljati? -k — Nikar se vendar ne bojte. Saj menda niste otrok! Častno ^ besedo Vam dam, da se Vam ne bo ničesar zgodilo. Le brez skrbi bodite, jaz nisem tak lump kot je kralj Bnlkanije. Jaz nimam ta-L kili skrivnostnih stolpov kot jih ima on. Ludvik je zganil z rameni. — Kakor hitro se me boste predrznili še kedaj nadlegovati, bom napravil zelo kratek proces. Zaenkrat bi se le rad nekoliko pogovoril z Vami... — Toda... — Nič toda. . . Le mirni bodite in sedite v avtomobil. — V Coburg hotel — je zaklical Strong šoferju. — Zakaj se vendar plazite za menoj? — ga je vprašal, ko se je začel avtomobil premikati. — Saj nisem sel za Vami. Prišel sem le pred hotel, ker se je zbrala pred njim taka množica ljndi. Vrjemite mi, da nisem vedel, tla ste jih Vi poklicali. — Lepo. kaj ne? Jaz imam na tisoče ljudi na konopcu, Vi pa še enega ne morete imeti. Zaenkrat Vam svetujem, da storite najboljše. če se vrnete takoj nazaj v Silvanijo. Veliko dela imamo še. zato pa ne maram, tla bi me Vi motili. Jaz ne trpim nadležnih lju- . d i, razumete? — Ali mi mogoče grozite, gospod? — Ali ste kaj drugega mislili? Seveda Vam grozim, saj imam tudi popolno pravico do tega. Sedaj se zrakoplov gradi in kralj Balkanski si na vse načine prizadeva zvedeti, kako bo zgrajen, da bi si tudi sam podobnega nabavil. Vas je on poslal, da me zasledujete in skušate zvedeti nekaj skrivnosti. Ali mogoče ni res tako? Le recite da je. Malo preneumno je, če bi tajili. — Recite kar hočete, povem Vam samo to. tla jaz nisem nikak Špion. To je največje razžaljenje zame. (Dalje prihodnjič.) Velika zaloga vina in žganja. MARIJA CRIILL Prodajo belo vino po................ 70c. gallon črno vino po ................50c. ,, Drožnik 4 »rallone za .................... $11 00 Brinjevee 12 steklenic za................ $12.00 „ 4 gallone (sodček) za..........$16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave , N. E., Clc?eland, Ohio NAZNANILO. Rojakom ▼ Gilbert, okolici naznanjamo, da i I i i i i i Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Splaal Rev. J. IVI. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilicna. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, POZOR, SLOVENSKI FARMEBJ!! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število , PRAVIH DOMAČIH 0 KRANJSKIH KOSE V zalogi jih imamo dol^e po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšemu jekla v znani f o vami na Štajer- :-: skem. Iste sa pritrdijo na kosile z rinkcami. Cena 1 kose je 1.10. ^^ Kdor Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glai Naroda" ter izdavati za to ve-vdo^sBZ srni no 'B[ipJiod biiabCi v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. Uprava. "Glasa Naroda". naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ B kiepaino orodje iz finega jekla; b a cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Da/je imamo tudTfine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Honey Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. 3-SSSEBE^ Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU' > 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. o*?* tffegL«