Let© HL, šcev. 55. V Celfftt, torefe daxe 10. maja 1921. PavSaln! franko. ^^^^^^^^. l^^H ^^Km ^^^B ^^^^K fl^^V A ^^B ^^^H ^^^^B ^K^m fl^^A ^^^^^^^^^^^^P ^^^m^^K^^ j^^^HM ^^^^^^^^^^^b ^^^^^| ^^^^H ^^^^^H^^^^^V ^^l^^^^^^^^S^^^ft ^^^^Q ^^^^^m ^bD^^I ^b^b^h bbbbbi ^tbbbbbV AVAVAVA^^^^JVAVAVA Stnrie celolctno 120 K. '.jhjscčuo 10 K. — Oglasi za vsalTnmi '«1.Š5J1C stolpca 1 K 20 v. Reklamn .med tekstom, osmrtnice Sin labvEle !KK 50 v. — Po;;an*ezna šfcvUUta stšnc 1 If. Iztt&Ja vaaR torek, cetrteK in »ofoofo. Urcanlšlvo Strossmajerjeva ul. št. 1,1. nadstr. Telefon, St. 53. UpravriJslvo Slrossmajcrjeya ul. St. 1. pritličjc». Telefon St. 65 Račitn kr. poStnega čcKovnecja urada St. 10.066. Dva politiciia shoda v Celju. Dr. Korošec si je dal na.u:iiati od bli/n in dalee polno dvorano Narodnega donm svojih somisljenikov tcr jnn je na nebo- hodni eetriek silno viieto govoril. CeTa dolga prkliga je merila n:i volitvc. Po- vdarjal je posebuo avtonomijo. Rad bi vi- dcl. da bi njegova stranka zopet prišla na krnrilo tcr da bi nas s svojo nckrščansko ^trahovlado zopei pestila, kakor je to ue ^ pod izdajico Šuštcršičem! Hog ne daj. **a bi Jugoslavia dobila tako avtonomijo! ^ doglednem easu bi vse šlo narazen, n uajvee bi trpeli Slovenci. katere bi še Iiujše ko prcj stiskala krnta nemška in la- ska pest! Ko je y;. dr. Korošec silno demago- šk(J «„vorii o iiaši vojski. som se ne-hote spommj avstriisfcih voinih dujatev, ki so pnste v veljavo vslod posebnega Šuštcr- šičevega govora. Za ta zakon, ki je Slo- vannm ncizincrno škodil, so glasovali vsi avstrijski patrijoti in med lemi jo bil tiuil dr. Korošec! Avstrijski, nam sovražm vojski jc ta gospod vpi! «gor* — in nasi natrodni vojski pa vpije »dol«. Cuden, res čuden je ta »jtigoslovanski« bivši mini- ster! Prori takenm rovavcujn bi se bil rail oglasil. a vedcl sem, da bi me bili izbac- nili, kakor so storili z dru?imi, ki so ugo- varjali dikia-torienim besedam mogočnlh klerikatnih «ovornikov, ki nc pripoznajo svobodc na zborili nobenemii, ako nc trobi v njihov rosr! Kmetje, le volhe klc- nkafee — ti vain bodo obljubovali nebc- sa — za hrbtom sc vam bodo pa smejali (er vas naprcj vodili za nos! Zdramite sc ttr sc otresite enkrai za vscliij tch grdlh zapcl jiveev! e naša na novo zgrajena hiša, naša nova mila domovina nt: zruši! Slavna naša vojska je tista Tno^> katere se bojijo naši številni smrfrri ^ovra-žniki Ncmci, Lahi in Madžari — In 'f'^U) nas puste na mini! —¦ Tnkiin topllm !l' prepričevalnim bescdam a- dr. BožiCa so poslušalci pritrjcvali in s tern tudi po- kazali, da sojilašajo z nazori, ki «redo za i tein, tia se naša nova domovina oliranl, j kor le v tej je za nas /.ivijeiiie, povsod dniKod pa smrt! Voiilci! .lutri buste oddajali svoje krojiljicc. Iz popisancua spoznate prav lahko, kje so vaši prijatclji, kic pa hinav- ci in zapeljivei. fzbera vam bo lahka! Vo- lile M'ospodarsko stranko. ki jo za nas tlo- brobil in za na.š obstoj! f>- Srotlišce Slovoiiije.*) V »Našem ülasu« je napisal g. davS*. ni jipravitclj J. Zazula na Prevaljah stro- kovno sestavljeno vrsto člankov o upra- vi moderne države, kjer se je skazal veS- eaka. ki bi se sinel vsaj toliko npoštevati, kakor so se npoštevali oni gospodjc, ki so v enem lctn dvakrat napredovali, a niinajo ničesar pokazati na zaslngah. V člankih govoii tndi o npravnem srodišCu ¦ Jugoslavije, ki naj bi bilo po mnenju g- I Zazule v Sarajevu, ki jc enakomerno o&- j r. 1864. konjiški dekan Jožcf Rožman, ker ie daroval čitalnici dve obligaciji, vsako Po 100 gW. *) Priobčujemo članck, ne da bi so- flašali z vsemi izvajanji. Op. ur. Hud boj se je bil v lctn JS65. v čital- nici proti repčneniu olju in za pctrolej; iz stališča štedljivosti se je izjavil odbor, da ostane pri starcm, kar je rodilo med društveniki precej nevolje. Od 1865. leta naprej sc opaža v eitalnici neka opozici- ia, ki močno narašča, na obč. zboru due 26. dec. 1865 ni bilo niti predsednika nltt podpredscdnika, tujnlk in blagajuik sta sc zahvalila za novo izvolitev in celo Kapus ¦ie dobil od 35 «ddanih glasov koma; 25! Na obč. zboru 27. decembra 1869. I- je poleg odbora navzočih le 8 druStvcnI- kov. Med Matevžem Koželom in duliov- nikom Succm pride do burnc debate. Praznoto v zapisniku izpolni vloga preds- central, volil. odbora Tomšiča na odbor čitalnice, naj dovoli za 22. in 23. ju- nija 1870 'druStvene prostore (v Tappel- nerievi hiši pri kolodvoru) za shod vo- lilcev. Vrši sc na to še Cna seja, kjer sc sklcne, da bo obeni zbor 26. dec. 187U. Udelcžilo sc ga je samo pet odbornikov:' Kocevar, Kapus, Rips!, Jesenko, Po- zevnik! Nato zopet nič slcdu o eitalniškcm /ivljenju, zapisnikar zabeleži samo imena V kritičnili državnih situacijali iz Ljublja- iie ven ni mogočc obvladati položaja, pac pa iz iiašega centralnesa Celja. Celje i>a nc leži samo v srediscu sc- danje jugoslov. Slovenije, temvec ima lu- di ugodno zvczO:. proti vzhodu do Len- dave, proti zahodu do koroške meje, a v doglcducm casu v Kainnik, proti severu \' Maribor in Radgono, proii j'.igu v Ljub- Ijauo in Zagreb. rl"c prilikc ne sme prc- zreti vojastvo in ne političria uprava, pi tudi trgovci in industrija jc ne smejo prc- >.reli, kcr bodo iz Celja najložjo razprcdlf svoje gospodarske niti. Bele Ljubljanc radi tega nc zapo- stavljamo; oslala bo naše duševno src- dišec z razvijajočim se vseučiliščem In j znatno trgovino na sever in jug, posebno ako se vpelje železnica na Reko- Uprav- no središčc pa ostane Ccljc toliko časn, dokler ne dobiino Primorcev nazaj, ta- krat pa bo morala biti Slovenija razdelje- na, ker jc za eno središčc prevelika m tudi prcdolga: od Vidma v Italiji do Lcn- davc v Prekmurju jc dolga pot, medtein ko je od Št. Vida pri Colovcu do niorja veliko kraj§a. Tako pravilo nam jc postavilo prak- ticno, gospodarsko življcnje, koje mora v [)Y\n vrsti upostevati država s parlamen- toin, ako hoče pravilno gospodariti z ljudskim denarjem, za koji ic odgovornj*. Ljubljana — duševno središče na ju- gu, Maribor — trgovsko-obmejno sredis- če na severu in Cclje upravno središCe na sredi je edino pravilna razdclitev slo- venskega tcritorija, za kateri seveda nc smejo odločevati plcmenskc razlike. tem- vec cdmole gospodarsko-praktični mo- menti. Pri določcvanju meic med Zagre- bom in Ljubljano, med Mariborom in Va- ražilinom so mcrodajni tudi !e gospodai- ski Hitercsf, nc pa hrvatski ali slovensM »jczih«, k\ jn sploh več ne morcmo prf- znavati. Nc fraze in prazne besede — prak- tična dejanja bodo nam dvignila uglcd in drzavo! Dr. 5. ~PotitiLne vesti. Radikalci za kompromis glede dr- žavnega iniena. Radikalna »Samoupra- va« sc obširno bavi s staiiščcm posamez- nih strank glede naziva naše države in pravi med drugim: Popoinoma naravno je, da se domokraii kot centralisti zavze- majo za naziv Jugoslavia, kcr bi bilo c- dinstvo izraženo potem ludi v imenii sa- mcm. Narodni klub bi moral biti po svo- jem federalističnem programu proti irnc- nu Jugoslavija, ki predstavlja unitarizem navzočih odbornikov na obc. zboru — in konec- 3. in 4. scpiembra jo/ I. sc vrši zo- pct volilni shod v eitalnici, dne 25. mnja 1873 pa zboru je v eitalnici poslancc dr. Vošnjak, dm 22. juniia 1873. pa prepnšča zopet dr- Kocevar eitalniene prostore udom pravnc stranke, da se dogovarjajo zaradi volitvc v državni zbor. Due 25. noveinbra 1873 pa se vrSi zopet seja čitalnice; sklcne se pohištvo razprodati, stanovanje opustiti, knjige In časopisc vzame na dorn predsednik dr. Kocevar, kamor naj odslej udjc čitalnice hodijo čitat! Na 30. dec. 1873 se doloCi občni zbor; udelcžila sta sc ga samo: dr. Kocevar in Kapus. Tako se ncslavno konča spočetka tako vesela in življcnjapolna I- doba Celjske čitalnice. Po dvcletnem spanju sc vrši 30. dec. 1875 nekak drug ustanovni občni zbor, nn katerem se je izvoJH sled^ci odbor: 1. dr. Kocevar; 2. dr. Jakob Pirnat, odvet- koncip-; 3. prof. Ivan Krusič; in centralizem. Tudi Laglnja in K(jioscc bi morala biti bolj za scdanji naziv drža- ve, kcr odgovarja njihoveniu staliSCu glede urcditvc države. Mi radikalci. ki siojiiiH) na stališču svobodnc uprave, bi bili za nek ako srednjo pot med obeina nazivoma in bi bili za ime: jugoslovanska kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovenccv. Sicer pa vprašanjc jmč;ui nc igra take vloge, kef noshno idejo cdinstva v sreih. V imenu države Srbov, Hrvatov in Slo- venccv jc upoštevana i)roš!o:;t, kakor tu- di želje in ambicije vseh trch plemeff. rniena Srb, Hrvat in Slovenec so dovolj slavna in sveta in zato sc nam jih ni tre- ba sramovati, ampak moramo biti nnnje še ponosni. Nove napade pripravljajo Albanci — kakor poroenjo iz Prizrc.ia - r.rnii Orski in Jugoslaviji. VoIHev v italijanski parlaniem sc j udeleže glas-om sklcpn strankine konfe- j rence tudi socijalisfi. Sodi se. da izgube krog 50 mandatov. Napad na Nidija. Due 6. tm. zvecer so izvršili fašisti atjiitaf \u bivšcga itall- janskega min. predscdnika Nittija v oko- lici Napolja. Krogle so zgrešile cilj. Nota antante Nemciji je napraviia na nemškc politične kroge uničujoč utis. Sc- stava nave vfade v Nemčiji jc otežko^c- na. Nemeija jc stavljena prcd vprašanle. ali se uda ali pa izroči velik del državc za doglcden čas vojaški oblasti zaveznf- kov. V Nemčiii je nastala vclika poparje- nost zaradi ultimata entente. Nobena stranka si ne upa prevzveti odgovonTff- sti, da bi ultimas sprejela. Pol$ska borba za Gornjo Šlezijo, Po- ljaki zavzeinajo kraj za krajem. Dne Ö". tm. sta se udala kraja Velike Strelice In Pruski Herby. Poljski ustaši so dali an- tanti ultimat, v katerem grozc z uuiJt- njem vseh industrijskih podjetij, če se nc zadosti poljskim zahtevam. V ultimatu n« angleškega majorja zahteva Korfanty: I", da se držc zavezniškc čete nevtralno; 2. da sc ukine obsedno stanje; 3- da se prc- povc razširjanjc nemskega časopisja. — Dne 6. tm- se je Korfanty proglasil za predscdnika vojvodine Oornifc Slezijc, Poljska zmaga v Oornii Šieziji je po- polna. Vsa pokrajina do takozvaue Kor- fantyjeve črtc je v rokah poljskih usta- šev. Ncmški napadi so bili z malimi izgu- bami za Poljake odbiti. Medzavezniška komisija jc preklicala napovedani poklfc ojačcnj iz zapada tcr se lioče pogajati s Korfantyjem. Dovoljenjo, da sc uporabi ncmška državna bramba, ]e prcklicano. V pruski zbornioi je izjavil notranji minT- 4. prof. 2olgar; 5. not. konc Matevž Koželj; (). trgovec Franc Kapus; 7. nčitelj Jakob Lopan; 8. daveni adjunkt Franjo Jcršc; 9. Ivan Gaberšek, uradnik. Na obč- zboru, ki se jc vršil nato dne 3. januarja 1876. jc bil izvoljcn za predsednika K- dr. Jakob Pirnat, odvetn. kandidat v Cclj», ki je predsedoval do 27. svečana 1876- leta, dokler se ni preselil v Qradec. Citalnica se jc v tej dobi nanovo oživela in si najela stanovanje pri Krusi- ču, v hiši, kjer je bila do prevrafn stnvon- ska gimnazija. Do pravega reda in notraiijega mi.ru pa šc ni prišlo. Kot naslednik dr. Pirnatu jc bil izvo- ljen za predscdnika dne 21. marca 1876 Matevž Koželj, ki ic predsedoval društvii do 7, maja 1877-, tcdaj pa je s posebulm pismom javil svoj izstop iz čitalnice In odldžil predsedstvo. .. t . Novo živlienie celfske CHalnlce, na^ zval jo bom tretjo dobo, pomcui prihod g- dr. Josipa Serneca, ki je počcnši z letom 1877 stopil v odbor in bil 22. dec. 1877. F. Stran 2. • S OVA DOBAi St^v. 55 ster Dominicus, da so Francozi v zvezi-s poljskimi nstaši- Poslaniška konfcrcnca v Parizu obžaluje in graja postopanje Po- ljakov in izjavlja, da nnsilstva ne botlo imcla upliva na lijcno končno odločitev. Boji v (jornji Šleziji divjajo medtem na- prej. Mariborske novice. Iz uredništva »Straže« izstopil je du- ll ovnik dr. L. Lenard, ker so ni strinjal z njeno prostaško pisavo in s klcrikalnp protidržavno gonjo. Kavamo Meran, ki jo bi!a dozdaj so gnezdo najliujše nemškutarijc, jc kupila gospa Mania Pint in jo prevzame 15. tm. Ptujske novice. /upanska volitev v Ptuju se jc vršila 6. tm. Pri prvc-in in drugein glasnvanin jc vsaka stranka glasovala za svojega kan- didata in so dobili: demokrat dr. M. Sen- car 7, nar. sooijalec Scroiui 6. soc. demo- krat Losiusche-k 11 glasov- Pri ožji volit- vi so nar. socijalci in klerikalci oddali prazne glasov nice in je bil na ta način \z- voljen socijalni democrat, znani nemškii- far in Ornigov prijatelj Lo.sinschek, ki je bil se ne-davno obsojen, ker jc psoval Slovence z »Windische. Hunden, Demo- kratska stranka je zaradi formalnc napa- ke pri sklicanjn prve seje vložila prizlv. O za'devi še nisnio spregovorili zadnje besede. Umrla je v Ptuju 4. tm. gospa L'eo- poldina Oregorič roj Cell, vdova po po- sojilniškem tajniku, umrleni 1. 1903, cnem najboljših narodnih delavcev v prejsnjih časih, ziasti velikem prijatelju mladine. Celjske novice. Stavbišče za Dijaški dom v bližfnl Sokolskega doma je Dij. knhinja kot last- nica prodala g. Dichlu za visok znesefc, ki se naloži kot fond za gradujo Dijaške- ga doma v večji bližini gimnaxii^kiji do. slopja. Demagoški ceijjski kaplan i\rose>j je iniel v nedelju na Ostrozncm »volilnl« shod, na katerem je bilo dve tretjini po- sJušalcev — žensk. No pa to žc on ve, zakaj in nas dalje ne br'ga. Prezreti T»a ne moreino grde plenienske hujskarijc, Id jo je uganjal kaplan Krošelj, ko je dejn!, da naj le voli gospodarsko stranko, kdor hocc, da nas-bodo Srbi še bolj tiačili in da bomo še vcčjc davkc plačevali. Tudi je nesramnost, če se kaplan Kroselj po- vzpne do trditve. da ne bo dobil odvezc, kdor voli gospodarsko stranko. Značilna je končno Krošljeva izjava, da so kleri- kalci tudi komnnisti. Le tako naprej. k'a- plan Krošelj, plačilo v obliki mastnc fare nc izostane. Oj le naprej .... 2000 ljudi — pravijo klerikalni list! — je bilo na Koroščcvem shodu v Celju. Hvala klerikalccm, da so nam dvorano Narodnega doma tako razširili. Sedaj se nain vsaj ob priliki raznih veselic in drn- gih prircditev, če nas pride skupaj 600 do 800, ne bo treba tako stiskati in drug po drugem hoditi, kakor je bilo to dozdaj. — Hvala torcj še enkrat klerikalnim >^Lem- beržanom«! V celjski Marijini cerkvi je šc > v,w- tu grda nemškutarija. Domneva, da je to nemška cerkev, mora v javnosti enkrat za vselej pasti. To zahtevamo od vsch izvoljen za predseduika Ceijski čitalnici, Prodsedoval je temu obe- zboru profesor Krušič, ki ie po odstopu predsednika Ko želja v-odil društvo, zapisnikar pa je. bil g .Ivan Likar, ki je jcot najstarejši elan, ki je ostal ves Čas zvest čitalnici. So dancs med nami. Poleg predsednika dr. Serneca se iz- voliio za podpredsednika prof. Breznjk. za blagajnika prof, Zolgar in za tajnika Ivan Likar. Naročijo se listi: Pre->>c, iJoiiitk, No- vice, Skwenski Narod, Slovcuski Oospo- •dar, Bescd-nik, Zora, Vrttc. Med odborniki na.hajarno še dr. Ko- čevarja, Andreja Fvkönja, ivana Zuža, Josipa Leverja in Boštjana Kxegarja. Na izrednem obc. zboru due 17. no- vembra 1878 se izvolijo za Castue člane: dr. lOočevar, Davorin Trstenlak, tedai zu'pnik na Ponikvi in Ivan Luža, kanonik v LaSkem. , . . _ Pote-kJo je nekaj let, predno si je ci- talnica iz prejšnjega mrtvila docela opo- inogla Društvenl boil in prewri ponajve?. Jkrat iz osebnlh nasprotstov, deoma -pa tudi kot zunanii odmev notranje^a dra- tunkcijonarjev, ki imajo opravka s to J cerkvo. Ne bomo dopuščali, da se od ' raznih nemskutarskili dam v Marijinl \ cerkvi na grd način žalijo in celo -s suro- vo telesno silo napadaj«^ naša narodna dukleta in zene. Cvetlični dan Splošne^a slovcnske- ga ženskega društva v CeJju ie iniel Iz- vanredno lep uspeh. Nabraii smo svolo 5501 K. Zahvaljujemo se vsem požrtvo- valnirn nabiralkarn in nabiralcem, uaširu nemnornim dijakiniain iti dijakom, ki so nam s tako lepo mladostno vnemo pri- pomogli do zadovoljive^a nspeha. Za- hvaljujemo se pa tudi vsem onim. kateri so, uvidevajoe, kako velikega pomeiia je za naše ženstvo J.obra slovenska knjižnl- ca, radi prispevali deloma prav znatne svote. Splošno slov. žcnsko društvo bode že v najkrajšeni casu otvorilo svojo knjižnico. Vi pa. ki ste nam pripomogll z delom kakor z darovi k temu zazeljene- nui uspohu, ste sodelovali pri dobri stva- ri, ki bo imela trajno vreJnost. Vabilo. VcSflioui odsek za voliko na- rodno prireditev podr. >Jugoslov. Matl- ee« 12. jiniiia tl. bode zborovai v torek, dne 10. tm. ob 8. uri zvečcr v eitalnicnem prostoru »Nar. doma«. Leno prosiino. da sc blagovoie udeiožiti vsl častiti odbornf- ki in častite odbornice kakor tudi drugi pozvanci. — Podr. »Jugosiov. Matice« v Celju. Drugi redni ob^ni zbor trgovske za- druge »Sloga« v Ce!ju ?c vrši due 19. ¦maja ob 2. uri in nc ob 1. nri, kakor je bi- lo pomotoma objavljeno v oglasu St. 53 z dnc 5. tm. Draniatäcno društvo I/. Celja je pri- redilo v nedeljo 8. maja v posojilniskl dvorani v Vojniku predstavo »Nebesa na zcmlji«. Udeiežba \z VojnJka in okolice je bila izredno lepa, igralo .se je dovrSeno dobro, prijatclji smeha in /.ihnvi: >n prisjj polno na svoj racun: Kino Qaberje. Damj.s v un\a m». tm- se igra še 2. epoha velikc amcrikanske drame »Kraljica pragozdqv« pod imenom »Tajn.i dokiiment«. V)nv 11., 12. in 13. ma- ja je na vrsti 3. epoha: «Peklo stvahot in grozot«. Prosveta. MESTNO GLEDA.USCP V CE1-JU. V četrtek, dns 12. tm. ob 20. uri se na splošno ze'ljo ponov-i Cankarjeva veleza- baviui in ^aniniiva farsa \- treh deianjih: »POHUJŠANJE V DOL1NI ŠENTFLOR- JANSKI«. (Izven abonemenia.) Premije- ra se je vr§ila prod nabito poliiim gleda- liSeem in žela izvanredno velik uspeh.....- Zeleti je, da tudi repriza istotako napolm giednli.šce, ki bo midilo vsakemu obisko- valcu velik tižitek. — Pri predstavi yodc- lujc marljiva mestna gotlba. — Prcdpra- daja vstopni-j pri tvrdki Ooričar in Lcs- košek. Vestnik invalidov. Splosna organizacija vojnih invaii- dov, ¦ povcrjealštvo Celje. ima odborovo sejo v torck 10. maja ob pol 8- uri zvečer v Nar. domu. Dncvni red: 1. Porocilo taj- nika: 2. poročilo o izidu obc. zbora ljub- Ijanskega; 3. reorganizacija društva; 4. raznotcrosti. Vabijo sc vsi odborniki, Ja se zanesljivo seje udctežijo. Vsak Jugoslovan rnora biti clan »Jugoslovanske Matice«! Voliive v slovenskih občinali. štveiioga čiščenja so pretresali druStvo tudi celo prihodnje desetletje, a mocna roka in /elezna volja predsednikova Ie drzala dvn^^ '¦ «.i.-nn-.i iii .>-,i ilvii/nh1. \'cd- no višje. Tcžka i/guüa je zauuia cuumm' dne 23- febr. 1883; umrl je ustanovitclj čital- nicc dr. Stefan Kočevar. Drnštvcni taj- nik na stirih straneh popisuje vdičasten pogreb in končujc z besedami: > Izgubili smo stajer^ki Slovenci enega nar boljSih mož, narocl slovenski nar zvcsieisega si- na.« Na grobu sta mu govorila dr. Zarnik iz Liubljanc in dr. Folnegovič iz Zagreba. Nad 50 venccv se ic položilo na grol), ljudstvo je plakalo in razpipak) mnogo vencev, ket 3c hotel vsak »ponesti s scboj spoininek od ljubega oöeta«. Pri vseti cerkvah slovenskcga Štajcrja se je tri dni zvonilo in na dan pogreba po vsch cerkvah moÜlo za rajnega- Zvečer so sc zbrali tuji gostje v čitalničnih prostorifi pri «Strausu«, kjer so v vznesenih besc- dah slavili zasluge umrlega: -dr. Tavcar, Jože LipoW, prof. Stožir, prof. Krušič in drugi. (Dalje prih.) Sinarski okraj: Šmarje-trg: SKS 66 (S), JDS 38 (4) SLS 38 (4). Sinane-okolica: SKS <\ JDS ), neod- visna napr. str. 1, SLS 16. Žuseni: SKS 87 (7), /dru/cui volilei 102 (9). Pouikva: zdruzeni kmeije ivecinn uaprcdna) 21S (17). JSDS 84 (7). Sv. Stefan: SKS 63 (8), SLS 64 (8). Sladkagora: SLS 6s (9\ Spod. del obcinc (naprcdua) 59 (7). Nezbise: lista rep. kincčke straukc broz volitJv (10). Roginskii gorca: Sl^-li^ia brez vo- liive (Ki). Slivnica: SKS 128 (10), SLS 84 (6). Sv. Enia: lista kmeiov Sv. time (ve- Oina uapredna.) brez volitve (16). Sv. Peter na M. s.: SKS 80 (9). SLS 65 (7). Sv. Vid: lista gosp. del. skupine (kompromisna, večiiia napredua) brez volitve (16). Tiiisko: SLS-lista brez volitve (10). Zibika: SKS 54 (9). SL-S 43 (7). Le-iiiberg: SKS-lista bre/ volitve (10). V celem šinarskem okraji!, kjer so bili klerikalci v občinah dozdaj skoro po- ysod absolutni gospodarji, so sedaj izined 15 občin dobili večino sanio v I občinaii. Vranski okraj: Grajska vas: SKS 29 (5), SLS 25 (51. Sv. Juri ob Taboru: SKS 203 (14), SLS 142 (10). Sv. Jeronim: SKS 3s (=5). SLS 100 (11). Vransko: SKS in .IDS 62 (6), JSDS 57 (5), SLS 49 (5). Braslovčc: SKS 109 (12K SLS 167 (12). Polzela: JDS in JSDS ;s9 (4), SLS 177 (12). Marija Reka: (iusp. skupina (SKS7 45(6). SLS 31 (4). Prekopa: Brez volitev SKS-Lista- Gomilsko: SKS 39 (6). JSPS 32 (A). SLS 42 (6). Izmed 9 občin vranskega okraia so dobili klerikalci večlno saino v 2 obCl- uali, v eui (Hraslovče) onako Številu z SKS, v vseii ostalih so napredae večiue. (iornjegrajski okraj: jMozirje-trg: JDS 39 (5), Rud. Pjvče- va lista (povečini JDS) 74 (II). Mozirje-okolica: unprcilua gospo- darska lista 93 (11), SLS 104 (13). Ljubno: JSDS 163 (16), SLS 85 (8). (Značilno, da je padla ta liajhujsa trdnja- va klerikalizma!). Kokarje: nestrajikarska lista 54 (5). soc. demokratska lista, mesann s kkri- kalci 93 (10). Luče: SLS-lista brez volitev. Solčava :SLS-lista brez volitev. Rečica: napr. gosp. lista 5, SLS 1!>. Ncvastift'a: SKS 6. SLS 10. Gornjigrad: skupna gospod. lista (večina JDS) 9, see- dem. lista 7. Bočna: kompromisna lista 10, ^LS 7, soc. dem. lista 5, gosp. delavska zveza 2. Brežiški okraj: Bizeijsko: SKS 19,'SLS 2, JSDS 3. Vel. Obrež: SKS 8, NSS I, JSDS 7. Videm: SKß 36 (3). JSDS 71 (5), SLS 114 (8). Kapele: SKS 76 (10), JSDS 52 (6). Rlgcnci: SKS 10. Brežice: skupna slov. lista 11 (JDS 5, SKS 4, SLS 2), JSDS 5. Lcc: SKS 4, SLS 2, soc. dem. 4. Mostec: SKS-lista brez volitve do"). Pleterie: SLS 12, SKS 4, Sromlie: SKS 69 (7). Sporazumna stranka 78 (9). Zakot: SKS 168 (11), JSDS 75 (5). Kozjatiski okraji: Podčetrtek: JDS 6, SLS 4 Buče: SKS 10, SLS 6. Kozje: SKS 7, SLS 9. Potfsreda: skupna lista Id (veOina napredna). Dobje: skupna lista 16 (vecina SLS). Imeno: SKS 63 (9), SLS 46 (7). Vetrnrk: SKS 10. Drenskorebro:SLS9i(lD.^- ' (5)" Koprivnlca: SKS-Lista brez vuhiv;. Kriie: SKS 2, SLS 14. Lastnič: SKS 33 (7), JDS 39 (9). Mrčna sela: SLS-lista brez volitvo (16). St. Peter pod Sv. gor.: SKS in JDS 70 (5), JSDS 200 (16). ncodv. gosp. str. (kler.) 39 (3). Pilstanj: SKS 39 (7), SLS 50 (9). 9 Planinska vas: SLS-lista brez volit- ve (10). PoS 36 (6). Nadole: SLS-Hsta brez volitvc-, Dobrina: SKS-lista brez volitve. Cermožlše: sporazumna lista ixxl firmo SLS (10). biev. 55 NOVA DOBA« btran 3. Kcčice: lista prepozno vložena, vo- (iiev se ni vršila; občinski odbor so raz- pusti, postavi se gereut. Donačka gora: ni bilo volitve. ker .se jo ena lista izgubila. OU 19 občin, v katerih so se volitve visile, so dobili klerikalci vcčitio samo v 6 občinah. Obrtni vestnik. Obrtniški sestanek v četitek 12. ma- ia ie v hotclu »pri Kroni'<- Zacetek ob S. uri zvečer- POljCNI IZLET CLI.JSK.E OBRTNO- ^ADALLJEVALNE ŠOLF V PALO Rl). ŠE IN MAKI3OR. Dne 4. tm. zveeer sc jc odpelialo % izlünikov celjske obrtno - nadaljcvalne sole (ponajveč. stroke clcktrikov, kovl- narjev in sravbenikov) z uMteljstvom do Maiibora. Prenočevali so vsi skupaj v icalki kjer jim jj m-esto pripravilo zelo »ulobno in brezplačn-j ležisee. Hvala za to gostoljubnost grc gerentu mesta Ma- ribora g. vlad. tajniku Ivo Poljancu. Na- slcdnjega due so si izletniki že ob pol 5- uri zjutraj ogledovali mariborsko mesto in odšli potcm na koroski kolodvor te-r odtam ob pol si. uri z vlakorn d-j Fale- Tu- kaj so ogledovali izlclniki ogromno elek- l'*arno v dveh skupinah; vodila sta jHi obrntovodja g. Grieser in njegov namest- 7'1!k .?,•. Aigncr. Kako vclikanski jc ta apa- rat s svojimi sedaj delujociini 45.000 konj- sJumi silami! Dcluje z'c pel orjaskih lur- bin in 2 bosta sc vzklani. In vseh sedeni bo pa najbrž zadostovalo za clektrifika- c-ijo našti lope Slovenijc, seveda v prvi vrsti za razsvetljavo. Cloveka ir.ora res navdajati ponos, ko ogledujoc dancs to svetovno znano elektrarn», j,na teest, aa !c/i ta velepomeinbna stavba na na.šHi jugoslovenskih tleh. — Iz Fale so mafmlli izletniki pes na Selnico in potem z bro- dorn ecz Dravo v Ruse. Kako evrsto je korakal naš obrtniški naraščai po krasnl cesti. poioč lepe n.irodne pesmi! V Ru- s'ah snip si ogledali.starodavno cerkev. ki je po svoji arliitckioniki zanimala zla- sti vajence stavbene stroke, po svojili mnojcobrojnih starinskih slikah pa prijel- no vplivala na vse izfetnike. Popolda«; snio sU v velczanimivo tvomico za dn- Slk. I ukaj sta razkazovala kemika tjg.clr jv. bchadingcr in Hubert Dubrovsky. — Cloyck mora iresi>ično le stinicli, ko r- ^kduje ta kernična dcla, razlicne poizku- Ae itU., kar bazirja v tern osrüiinicm (;bra- iiopolni elektrifikaciji. Ogromni clcktrodi razvijajo vročino «o 2.000" in karbid pritečc I: vclikanske Pcči kot žarečc rnlcko. In tu vročine nf pcvzročila večdnevna kurjava z najbolj- sini prcnioKom, marveč falska elektrika, -'a kaicro jc ru&ka tvornica za dušik že ciancs najboljši odjeinalcc. Razun izddo- vanja ikarbida in dušičnatih gnojil je vc- ::al pozornost izletirikov najbolj tekoei ;iak (ohlajcn jc na — 180°); cvetice, tra- va i. dr., pomocene v to vedno se giba- loCo tekočino, so zmrznile takoj, in čc so •se vrgle tc oledenele stvari nu tla, so se t'azleiele, kot da so iz stckla. Tekoci zrak si-' proizvaja tukaj kot stransld produkt, ki k za tvornicx) pravzaprav brez vreti- ll05>ti, ker se danes ta še ne peea z izdelo- vanjem eksplozivnih snovi. Po konča- Tl"m oglcdovanju te moderne in drago- ceiie tvornice (celoten inventar se cenl danes do 200 milj. kron) se jc vodja izlc- f:a, nadučitelj g. Josko Bizjak, iskreno za- hvalil obema kemikotna za nad 2-urno ttizkazovanjc tvorniških zanimivosti In ceJo nekaterih tehniških skrivnosti, kate- ro zahvalo so tukaj kakor tudi na Pali vzhičcni izletniki zaključili s hvaložnimi /;vK>-klici. Nato so odšli izletniki na ru- SM kolodvor in se vrnlli mimo Mar]bora zopct.domov v kdje. Da si prid(>be obrt_ ai \raienci na takih poučnih izletih ne sa- '.i)o gtobokejšega z.nania v svojih stro-kah, marveč tudi splošne naobrazbe in vrhu- tega vzljubiio tudi kraje izven dorriačcga okoiiša ter spoznaio šege in navade dru- ?ih ljudi, }e pac nepobitno. In z ozirom na te vzgojne'inomente se pogoste ekskurzl- Je z učenci in uoenkami obrt. nadalj. sole ne morejo nikcli dovolj priporocati, Tre- ba bi pa tudi bik), da bi država podpiraTa take izlete s -primernimi zneski, da bl se n}ogli poučiiih izletov udele/>iti ne sarrro ^rno\4tejši vajenci, marveč tudi revnl ^tenci. To bi blažilo njihovo Korje in brl- s^lo polagcwna pot, ki vo-di v nezadovolf- nO-st in do pohlepa po tujem blaffu, v — ^omiinizem. — Joško Bizjak, tč. vodja °brtiio-nadalj. sole. Ženski vestnik. (iOSPODINJSKI TEČAJ ZA MEŠČAN- SKE IN DELAVSKE SLOJE V CELJU- Za gosp. tečaj, katcrcga priredi »Ko- lo jugoslqvenskili sester« v nasem mestu, se kaže vsestransko, živahno zanimanje. Mcd obcinstvom pa vladajo tozad. uiar- sikateri napaCni pojmi. So ljudje, ki misN- jo, da Kie samo za kake večerne kurze ali za zsolj teoretična predavanja o go spodinjstvu.I^ojasniti te napaune pojmc In seznaniti širše krogc občiustva '/ organi- zacijo gosp. tcčajev, bodi namwi teh vr- stic. üospodinjski tccaji nudijo našim tlc- kletom, bodočim materam-gospodinjam, priliko, seznaniti se z mnogovrstninii pa- nogami gosi>odinjstva. izvežbati se v vseh gösp. delih v hiši ter poučiti se o vsem znanjti, potrcbneiii za umiio gospo- dinistvo, skratka pripravijajo j ill za pn- klic inatcre-gospcJinje. Uvidevajoe veii- ki pomen gospodinjskih tečajev za vsc slojc, je sPrejclo »Kolo« prirejanje istih v svoj program. Pač bi »tcgnil kdo opoic- kati, da desettcdenski pouk ne zadostuje v izobrazbo in izvczbanje gosi>odinje. —• Cas je prekratek. Le gosp. sola s celoJeu iiim poukom more bodočo gospodinjo te- meljito pripraviti na njen velevnžni in te- živni poklic. Gotovo je ta ngovor tudi dc~ loma upravičen. Naši desettcdenski tečaji so le surogat, a potreben in koristun su- rogat, dokler nimaino v Sloveniji še stau nih gosp. šol, in pa tudi za one, katerim primanjkuje časa, prilike in potrebnlh sredstev za obiskovanje celoiütne gosp- sole. Izkušnja pa ud, da so se ti gosp. te- Caji povsod na deželi, k.icr iih prireja po- verjeništvo za kmetijstvo, zelo dobro ob- nesli. üeklcta so $i v tern kratkem času razmeroma veliko pridobila, kar znajo potem prak'tieno uporabiti v življenju. V'siikakor si pa pridobe podlago in smisel y.i\ nadaljno izobrazbo. Splošno pa tudi z velikim vcseljcm obiskujejo IeOaj. Pouk se začne zjutraj ob b. uri In train do 4. popoldne ter se vrsi recino vsak dan razun ob nedeljah in praznikili. Ker nudi veliko preniembe, jt- zabaven In kratkočasen. Prva ma od osmih do de- vetih in ?. uri popoldne od ^ do 4. ure so posvečene t^oretičneinu. vse uhtale pra'kticnemu pouku. Od povcrjuništva ?,a kmetijstvo sdstavljeni in na gosp. tečajih za kmetska dekleta uvedeni učui naČrt obsesa sl"deče prcdniete: I. Teoretični pouk: I. üosp. sPisje; gosp. raeunstvo; 3. gosp(xi!njstvo z naukom o zivilih; 4. živi- noreia in niiekarstvo; 5. vrinarstvo: fT. vzgojeslovjc in 7. zdravsivo. II. Teoretični pouk: Kuhanje, pranje in likanje, šivanje x risaniem.krojev, krpanjo, tnascnje itd- Teorctični pouk o tfospodinjstvii pod,pira praktična gosp. dela- (iospodi- njain prcdvscm potrebni nauk o zivilih pouči gojonke oredilnosti lirane, o razno- vrstni uporabnosti posanieznili živil ter jim podaje osnovne pojme o kemiji živil. Vzgojeslovje, t. j. pouk o negi dojenckov in o vzgoji sploli, kakor tudi zdravstvo pripravlja najbolj za poklic niatcre, uo- čim se ozira »Gospodinjsko račuiu:tvo« ?n spisje na potrebe -¦'•'Knn.-iniip i. odd. kuha kosilo, 2. odd. opravi vsa dru- pa hišna dela. Kuharice comivajo po ko- silu .posodo. Qoienke 2. odd. so razvrste- ne v gospodinje, ki skrbe za red in snago v učilnici, v kuhinji in vseh dnigih pro- storih, ki pripadajo tečaju, pomctajo, po- fpravljajo, snažijo itd., nadalje v pence mi likarice in v šiviljc, ki krpaio in mašijo solsko perilo. V soboto popoldne je na- niesto teor. pouka »sobotno snaženje«. Oojenke poribajo mize in stole, tla v ku- hinji in po drugih prostorih, umivajo okna, snažijo svetlo posodo itd. Skratka, pospravljajo temeljiio in to brcz izjemc! hčerka milljonarja ravno tako kakor skromno dete revnega bajtarja ali pn- prostei??. deiavca. Oos-n- Sola ne vzgaja »dam«, temveč zavedne in vestne gospo- dinje. Vsatki gospodmji pa treba, da s« zna poprijel ivsakega dela in da sama razume, kar zapoveduje služkinji. Pouk je po-polnoma brczplačen. Go- jciike plačujejo samo tolik»). kar ob.d, ki so ga skuhalc, dejansko stanc. Siromaš- nim učeitkam pa bode »Kolo< preskrbelo cclo popolnoma ali debma brezplacno kosilo. Ravno tako bode društvo, ki je prevzelo ureievanje tečaja, preskrbolo potrebne prostore in kurivo, dočim pla- Ciije iičnc moči dcželna vliuhi, oz. pover- jeništvo. Sprejelo se bode 16 goienk (kvečje- mu 20, a upostevati je, da je gojenkani sainirn na skodo, če jih ie preveč, ker .pri- dejo manjkrat na vrsto)- (iospodinjsfci pouk pa žczalitcva kolikurioliko zrelostt in resnobe. Zato naj se oglase samo taka dekleta, katerim je resna volja učiti se In katerc imajo sploh razinncvaiije in zanl- nianje za stvar. Le potv'iu sc bo nadejati ¦izbornih uspehov. Iz istcga vzroka naj nc bodo iidelcženke tcčaja premladc. naj bodo vsaj 16 let stare- Tudi gospo- dinjski tečaj je sola in Sola jc vedno res- na stvar. Dekleta toraj, ki sc ga žcle ude- ležiti, naj se tudi zavežeio, da bodo vz- trajale od začetka do kouca. Vstopiti sre- di tečaja ali pa izstopiti prod zakljuckom. povcrjeni&tvo nc dovoli ter zahtcva, da Uotična opraviči svoj izstop z navede- njein tehtnega vzroka- In to tudi po pra- vici, zakaj one oniahljivke ne škodujcjo samo uglcdu in uspehu tceaja, temvee vzamejo tudi mesto drugiin, ki bi se bile inorda rade udeležile ter bi bile vestno vztrajale do iko'nea. Kedaj in kje se bo treba zglasiti, bo dalo »Kolo« pravočasno na znanje. «Kolo jugoslov. sester v Celju^. Jugoslovanski gasllec. GASILSKE OBLI3TNICE. Že stari Riniljani so imcli pripravc za gašenje nastalega požara. Žal nam niliec ni opisal te priprave in tako vcino samo, da so k požani na težkili vozičkili vozili vodo v nekakih sodih. Kako so ro \-odo uporabljali in kako tfasili, pa ne ve- in o. (iotovo niso imcli brizgalnic v tern suiislu, kakor jih iniamo scdaj; kajti nit! srednji vek jih ne pozna, l:ar bi pa goto- vo bilo, aiko bi jih imol žc start vek. Ze pred kakimi 200 lcti so prisli na to, da te ncba ljudi, katerim je poverjenu naloga gasiti požare, organizirati in tako so na- stale skup.ine, katere so imenovali »gasil- ske straže« in katerim so dajala predstoj- ništva občin predpise. Niso nila toraj dm- štva. ampak skupine meščanpv, katerc ye vodil po svoji prcvidnosti in razumnostl vsakokratni zupan, oziroma občinski oC- bor- Sc le \- lctih okrog 1850 so se prvi- krat pojavile skupinc, katere so sC pro- stovoljno sestale in prevzcie- nalogo xa- Jenja- Te skup'mc so si potcm scstavile nckaka pravila, katorih se je moral drzati vsakdo, ki je k tej skupini pristopil. Po- zncjc so dali take predpise oblasti v polr- dilo in so nastala društva. Ravnokar pn- pisani razvoj se je izvršil tudi pri našem naistarejšem društvu — pri ljubljanskem. Ideja pTostovoljnoga ga.silstva je prl- s!a iz Francijc in Nemčije. Tarn je bilo 7c v lctih okrog 1870 gasilstvo zelo razvito; pri nas pade v iste case se le zaeetek gn- silstva. Rajni Ljubljanean Franc Dober- let, rojen inozemcc, pa vslcd svojih zü- slug za gasilstvo ob svoji 80-letnici ime- novan od ljubljanskega občinskega odbo- ra za mcstncKa občana, se je v teh letin napotil in prepotoval Nenicijo, PrancijTo in Belgijo in se po polletni odsotnosti v?« nil v Ljubljaiio in tarn leta 1870 organizi- ral prostövolino gasilno društvo. Kako veselje je imel »oče Doberlet« — to imc mu je dalo gasilstvo — s svojim olro- kom! Podpiral je vsako ustanovitev no- vega društva in jela so sc množiti, kajti Ijubljanskemu sledi knialu (1371) celjsko, laško in društvo v Rogaški Slatini. Vsa ta društvo obhajajo lctos svojo petdeset- letnico. Razume se, da so bila vsa ta dru- st\ra strogo pod nemškim povcljem in se le p:-2\rat jim je dal, razven celjskemu, sloveHski poveljevahii jezlk. Od 1871 ie- ta naprej so pa nastajala drnštva tudi Zc po dežcli. V iiaši Sav. doliiii najdemo zc leta 1878 gasilno društvo v St. Petru, ka- teri kraj je bil takrat neikako srcdišče Sa- viujske doiine. 2alec jc dobil svoje dru- slyo pravzaprav že leta 1S80, toda pravi- la so bila potrjena ozir. so sc od vlatfe vrnila še le januarja leta 1881, radi tega Štejemo to leto za ustanovno leto; žalsko društvo obhaja toraj leto.s svojo štiriue- setletnico- To društvo je zavzemalo v slovenskein pokre-tu gasilstva najodlic- ¦nejše mesto, v tern društvu je stekla zl- belj slovenskega gasilstva- Najvcc zaslug ima tu nas starcjsina, tov. Josip Sirca. Res je, da je deset let poprcj, že leta 1878 uvedel tov. Mrhar v Dolenjivasi pri Rib- niei na Kranjskcm slov. poveljevahii je- zik. toda samo v svojem in v najbližjili drustvih. Zaleani so si upcljali slov. pove- ljevahii jczik I. 1888., Širca jc izdal prvi vežbovnik, val poslovenjenja je priscl v tck in sc privalil leta 1899 do Ljubljana. V tern let» se jc Ijiibljansko drustvo po- polnoma poslovenilo, do takrat pa je dc- lalo pod mešanim nemško - slovenskim povcljem. Smelo trdim, da ima v tern po- gledu žalsko drustvo nepreccnljive za- sliige. in te zaslugc ic tudi II. redni občnl zbor jiigoslovanske- gasilske zveze »Lju- bljana« leta 1920 upošteval in sklenil, da se vrsi tretji redni občni zbor zveze o prrliki 40-Jctnice prost. gas. društva v 2aleu. Za Zalcc gotovo vclika cast, kajti takrat — 10. julija — bode v Žalcu zbran cvet gasilstva, bode zbrano gasilstvo cc- lo Slovenijc. Dr. tfergniann. Turistika in sport. Saviniska podružnica »Slov- plan, dmštva« je imela svoj 28. redni obeni zbor v Zalcu pri Modniku dne 20. aprila 1921. •¦- Obcni zbor. katerega se je udc- kžilo povoljno štcvilo članov. pravih prf- jateljcv nasih planin, jc obsenal v glav- nem poročilo dništvenega predscdnika g. Krcuia Kocbeka, ki Je razvidno iz »No- vc Dobe« z due 2. maja 1921. Volitev no- vega odbora je pokazala s'.edeci rezultat: predsednik Franc Kocbck, nadučitelj v (iornjemgradu; podpredsednik dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju: tnjni.k Tone Zdolšek, učitelj v Gornjemgradu; blagat- nik Fran Tiller, sod- svetnik v Celju; od- borniki: Fran Roblek, velepos. v Zalcu, Fran Podbrcžnik, velepos. v Gonijeni- gradu; Hranko Zcmljič, nadučitelj v Re- čicj. Nadalje se jc obnovi! xalski odsek podružnicc. Občni zbor Je sklcpal o lz- bo-ljSanju prometnih sredstev od žel. do- staje Rcčica ob Paki v Logarsko dolino kot izhodno točko v Savinjske planine. V programu podružnicc je istotako izboli- šanje gorskih stoz in koc v naSih plans- nail. Madžarska šteje po ncdavno izvrše- nciii ljudskem štetju 7,840.432 duš. Državna posredovalnica za de!o, po- družnica Maribor midi deio najmanj 150 gozdnim tlelavcem v Bosni pod zelo n- godnimi pogoji. Zglase naj sc oscbno^aTi pismeno samo pravi drvarji- Prvi trans- port odhaja iz Maribora 9. maj:i, drngi 1 /. maia tl. RazSirjenjc ljudskih sol. \ jšji šolski s\ts( je v seji 7. tm. sklenil. da sc s šoi- skiin letom 1921/22 razširjjo: pctrazred- nica pri Vel. Ncdelji v Sestrazrcdnioo, pctrazreilnica z vsporednicama v Slov. Oradcu v šestrazrcdnico ?. cno vzpored- nico. Deška in dekliska štirirazrcdnicr» v Ilrežicah sc pruiro'di v in./šnnn i\