m
Za čerkev, šolo in dom. l'!-*9^
4t jnoacn. „	H	'.-Tui : v	l«*.
,.,• . ... ."■' i.! ■ f ,	.15. junija 1865.,,. J* « iif jP^KŽffea
• M-J^r •	V pilil
i .	■ '•'' •'••«'	'SffSI?' ■-■;<'.-'> Jflfsjl
Pridiga za 3. pobinkoštno nedeljo. * ;
(Varajte se pijanosti! Gov. J. A—st)
, Bodite trcsni in iujte; ker hudič, vas lopemik, hodi kakor ijovei le? okeU,
■ *in isie, koga bi pozerl." I, Pet. 4, 8.
Y v.o <L	,
Jj^arizeji in pismarji, nam povd današnje 9V. evangelje, s'6. Jezusu očitali, da grešnike sprejema, in ž njim? j6. Tako očitanje so mu pa večkrat farizeji delali, kakor on sam od sebe pov6 z besedami: »Sin človekov je požrešnik in pijanec, prijatel čolnarjev in grešnikov." Nad tem očitanjem farizejev je pa le to res, da Zveličar, ko je na zemljo prišel, ni zaničeval, nedolžnih in dopuščenih veselic ljudi se udeleževati." Zveličar je šel večkrat na gostovanje, je nekterikrat tnd? vino pil, in enkrat je šel še clo na 'ženilnino. Vse "to je Kristus zato storil, ker on je nar bol^ vedel, da Bog je Ijutfeiri 'tfo^ postil, na zemlji z jedjo in pijačo in z drugim nedolžnim veseljem si življenje ohraniti in polajšati. Da bi bil pa Kristns v jedi in v pijači in pri drugem veselju kterikrat nezmeren, bilo je golo obrekovanje njegovih sovražnikov; on je zmirej po postavah zmernosti živel, ja on se je v jedi-iti pijači in pri dopuščenem veselja grozno zlo zatajeval. Ves čas njegovega življenja od njega nobeden ni mogel reči, da bi bil kterikrat ktero veselje nezmerno vžival.
Tako bi moglo bili tudi življehjei Vseh kristjanov, VSi kristjani bi mogli kakdr v dragih tako Indi v tej rŽčf ŽVefi-čarja za vedni zgled si jemali. Od nobenega knsijana bi se ne smelo po pravici reči: ta človek je požrešnik, je pijanec. To da z žalostjo moramo reči, da je brez števila veliko krist-81ot, Prijatel,	„	16
p-	- *	— 188 r-	m .
•s	"
janov, ki zaslužijo tako imenovani bi iT. »Brez Števila veliko jih je, kteri trebuh za svojega Boga imajo, in nobene veče sreče ne, poznajo, kakor jesti in pili, in kakor pravijo, življenje vži-vatl. 'Našega Gospoda in Zveličarja salan tuai po tem, ko se j*'40 dni in noči postil, ni mogel v nezmernost zapeljati'; zdajni kristjani pa se tako malo satana zoperstavljajo, kader jed in pijačo vživajo. Sv. Peter opominja: »Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč lev okoli in išče, koga bi požerl? ; kako obilno žetev mora tedaj satan zdaj med kristjani imeti, ker je treznost in zmernost, posebno zmernost v pijači tako redka postala. Pijančevanja, kakor morate sami spoznati, je med današnjimi kristjani grozno veliko, in jaz (Bog pozna moje serce) vam gotovo le dobro hočem, da danes svoj glas zoper to pregreho povzdignem. Oh pijanost je gerda in škodljiva, zakaj ona 1. jemlje človeku dobro ime; 2. poškoduje ga na premoženju; 3. mori njegovo truplo; 4. pogubi njegovo dušo.
Razlaga.
Vino je gotovo žlahlen dar stvarnika. Modri Sirah pravi: »Vino, ktero se trezno pije, služi človeškemu življenju. Vino je od začetka storjeno k razveseljenju. Vino, ktero se po meri pije, dušo in serce obvcseli." (Sir. 31,32.) Vino vlerdi truplo, če se zmerno pije. Zalo piše sv. Pavi svojemu učencu: »Nikar dalej vode ne pij, ampak pij en malo vina zavoljo svojega želodca in svojega pogostnega bolehanja." (I. Tira. 5, 2$j.) — Vino razveself dušo; zalo prdvi Salomon: »Dajte žalostnim močnega pilja, in vina tem, kteri so britkega serca, da pijejo, in svojo revščino pozabijo, in se nič več na svojo žalost ne spominjajo.* (Prip. 31, 6. 7.)—Vino prežene žalost serca, in ljudi vesele stori; zato poje kralj David: »Vino razveseljuje človeka sercč." (Ps. 103, 15.)
Če
je pa Bog vino iz dobrolljivih namenov za človeka vstvaril, vam ga piti nobeden prepovedoval ne bo. To da nezmerna pijača je pa na vsako vižo prepovedana, in škodljiva ta dušo in telo.
1.' Pijanost jemlje človeka dobro ime. Gerdi go prevzetneži, lakomniki, tatje, goljufi, nečistniki in prepiravc^ še gerši so pa pijanci. Kdor to ime zasluži, naj bo kdor hoče, ni veliko obrajtan. Kedar kdo kakega človeka kotna pristnditi hdče, je zadosti, da le to reče: Je pijanec." Če je kak človek, kteri se večkrat vpijani, še tako zastopen, če je še tako dober delavec, se vendar vselej, kedar se od njega gov6ri,''še to pristavi: Škoda, da je pijanček. Posebno pa ljudje žensko zaničujejo, ktera~vino ali žganje ljubi. Pijana deklina, 'pijana žena je prava sramota človeškega rodu. Od takih žensk gO-vori sv. Duh: »Žena pijanka je svojemn_jnQiu_veHka jeza; nje zasramotenje in ostudnost ne bo zakrita." (Sir.26, 11J) Npk-dajni Rimci so pijane ženske ravno tako kaznovali, kakor pre* šestnice.
V resnici, vsakemu se mora jjijanec gnjusiti, če ga le nekoliko bolj na lanjko pogleda. Še icio nevernlkom ali ajdom so se pijanci ostudni zdeli. Zato_je^Ejtak^eden zmed sedem greških modrih pijance trikrat kaznovali zapovedal; pervič zato, ker so sami sebe na zdravju poškodovali; drugič zalo, ker so soseska pohujšanje dali, in tretjič zato, ker so svoji družini premoženje zapravljali. — Šgartanci so imeli navado, svoje sužnjo ali hlapce vpijaniti; potem so pametni starši svoje otroke vkup poklicali in'jim jih pokazali rekoč: Glejte jih gerdofenežev kako gerdo se obnašajo, kafco nespametno govore. Oiroci t sami presodite, alr se more kaj bolj osladnega viditil Varite se torej, da nobenkrat v svojem življenju tako vpijanili ne bote I Mahomed . je v svojem Alkoranu (ktere bukve so Turkom ravno^to, "kar nam kristjanom sveto pismo) vsakemu pijanemu 80 palic našteti zapovedal. Zares, gerd in ostoden je pijanec, in ker božjo podobo, pO kteri je stvarjeo, na sebi" zamaže, je bolj neumni živini, kakor človeku-podoben. Da se bote tega prepričali, hočemo ga nekoliko bolj pogledati. Njegove oči so zatekle, njegova glava je zmešana, ^ njegov Jetik '* *je razLerzcfan, pa vse, kar govoriTTe neumno in nezastopnfff na poti opoteka, da mu je cela cesta preozka: zdaj na end, zdai na drago stran omahuje ali pa še elo spade, in na pbti obreži. — Kaj, ali to je človek, kteremo samema je Bog, med - ysemi stvarmi na zemlji pamet dal? Ali to je božja podoba?
16*
Živini je podoben, ne pa človeku! Pa saj še živina jenja žreti in pili, kedar je sila, človek pa se tako daleč zgubi, da« ne vč, kdaj zadosti ima Tak človek, kleri pamet zapije, je po besedah sv. Bazilija podoben ajdovskim molikom, in kar prerok David o(Tteh govofi, tudi od pijanca velja, »Ima oči, in ne vidi; ušesa in ne sliši; noge in ne more hoditi." Prav ima tedaj sv. Avguštin, ki pravi: »Pijanci so večega zaničevanja vredni, kot živina."
Ce je pa pijanost gerda za vsakega človeka, je pa še toliko gejrši za kristjana,, Kristjan bi moral biti učenec Kristusov, bi moraT Jezusa Kristusa posnemati, in za njim hoditi. Jezus pa pravi: »Kdor_hoee_za meno priti, naj sam sebe zataji, in naj vzame svojTriž, in naj hodi za menoj", (Mat. 16,24.) in sv. Pavi, njegov izvoljeni apostel piše: »Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred." (Gal. 5, 21.) Od križanja mesa, od zatajevanja samega sebe, od hoje za Kristusom pijanci nočejo nič vedeti. Z jokajočimi očmi je govoril sv. Pavi od njih in je rekel: »Oni živč kakor sovražniki križa Kristusovega; njih konec je pogubljenje; njih Bog je trebuh; oni se hvalijo s svojo sramoto, in pozemeljsko ljubijo." (Filip 3, 19.) Oh če Jezusa Kristusa v njegovem terpljenju premišljujemo, ko je bil z žolčem in jesihom napojen, in slišimo divji hrup in vpitje pijancev v pivnicah, kdo bi mogel misliti, da to so kristjani, učenci in služabniki Kristusa, kteri je učil: »Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni." Mat. 5, 6.) — Zdaj pijanci nočejo spoznati gerdobije svoje pregrehe, takrat pa jo bodo gotovo spoznali in se bodo sramovali, ko bodo pred božjo sodbo stali in zaslišali besede: »Daj rajlingo od svojega hiševanja." (Luk. 16, 2.) In da ravno pijance ojstra sodba čaka, je očitno, ker Jezus, ko od poslednje, sodbe govori, opominja,: ..,»Yarujie s^ da vaše serca ne bodo preobložene v požrešnosli in pijanosti, in časnih-skerbčh, in da tisti dan nanagloma nad vas ne pride. Zakaj kakor zaderga bo prišel čez vse, kteri po vsi zemlji prebivajo: * * »čujte in molite tedaj vsak čas." (Luk. 21, 35.) .
2. Pijanost poškoduje človeka na premoženja. OH žganje in vino se nikjer zastonj ne loči, zato je trCTn denar dajati, in tisti, kteri radi, večkrat in veliko pijo, tudi
veliko denarja potrosijo. Kdor vsakdan le 6 krajcarjev zapije, potrebuje na letu 36 goldinarjev; v 10 letih 360 gold.; v 20 letih 720 gold«, lep denar, da malo kdo tako doto ima. Ni čuda, da se premoženje takih, ki radi pijejo, kerči in. da hiše zapravijo, m poslednjič pomanjkanje terp^. »Ti, kteri pijan-čujejo, in si med sebo pojedine napravljajo, bodo se spraznili, in zaspanec se bo s cunjami oblačil." (Sir. 19,jI.)'
Da vam ne bom dolgo skazoval, da pijančevanje človeka ob premoženje. pripravi, stopite z meno v hišo, kjer je oče pijanec; p ogl ej n^ k ajJ3 e ^ nji god L^ GI e jI e, pelefo,5estero sterganib otročičev svoje rokice proti ljubi materi s tega, vsi jokajo, in z enim glasom kličejo in prosijo: Mali, kruha! krubai ali skerbna mali jim ga nima rezati. 0 uboga,, milovanja vredna žena! o revni nedolžni olročiči! vsi morajo revščino in lakoto terpeti, — mož pa, oče pijančuje, *— in pijančuje do terde noči. Po noči pride k domu, in razgraja in divgft po hiši, kakor divja zver. Lačni otroci molčč, in, ge od straha vsi tresejo, žena se v kak kot skrije in britke solzč toči, ktere
za maščevanje v nebo kličejo. 0 ni je tako_djvja-xveri» ,kt«B.___
bi jaz take očete primeriti mogell Kako nevtrudeDe^-tiček. celi dan leta okrog, in svojim ml^dičem.živeža išče! Kako skerbno koklja svojegiškd—vkupej kliče, in sama tako dolgo nobenega zerna ne pobere, dokler piski nasileni niso. Tndi lav mjjger hodi po puščavi sem ter tjp, in kedar kd»j živežanajlJe^sam sebi, ga odreče, in ga svojim mladim nesli biti. Očetje pa, pijančevanju -vdani, vse skoz gerlo poženejo, svojo ženo in otroke pa doma stradati pustč; o kako terdo, ja kamnitno serce morajo taki očetje imeti! Taki zapravljivi očetje zaslužijo med tiste prišteti biti, od kterih modri.v svetem pismu govori,: »Oni so_svoje otroke pomorilL. z grozovitnim neusmiljenjempo-žerli, fn svojo žejo ž njjbL^ervjo pogasttt?*"• " \ j v*. 1
3. Pa naj bo tdo tudi še tako bogat, da bi se mu pri vsem njegovem pijančevanju nikoli revščine bali ne bilo; < pa pijančevanje človeka na zdravju poškoduje. To nam sveto pismo pove, ki pravi: »Veliko jih je zavoljo pijanosti umerlo; kdor je pa trezen, življenje si podaljša." Sir. 37, 34. In modri Salomon pravi: „Komu gorje? komu bojevanje? komu jame? komu rane brez potrebe? komu kalne oči? Kaj ne tem,
- m -
kteri so vedno pri vinu znajdejo, in si prizadevajo bokale prazniti? Ne glej vina, kedar je rumeno,' kedur se njegova barva v kozarcu lesketi*: ono gladko notri leče, ali k posled-nemu bo kakor kača grizlo." (Prip. 23, 29.) Kar sv. pismo oči, to nam tudi zdrava pamet in skušnja povč. Naše življenje je podobno luči v lampi. Luč vgasne, če ni olja v lampi; še pred pa vgasne, 'če le preveč olja na enkrat va-njo vlije. Kdor preveč pije, sam sebe zalije. Pijancu želodec oslabi, da živeža več kiifialT neTmflre; noge mu oslabd, da ga več nosili nočejo; roke mu opadejo, in vse sorte hude bolezni ga obiščejo. Res, da nekteri je bolj terdne postave, in mn pijančevanje ne škodova precej, to da nastopki pijanosti se bodo prej ali pozneji, enkrat gotovo pokazali; če mu v mladosti toliko ne škoduje, pa starost bo toliko bolj revna in bolehna. To pričajo zdravniki, in take izglede le prevečkrat vidimo s svojimi očmi. Dostikrat pa pijanci tudi na naoloma smeri slord. Koliko se jih je že v pijanosti slcplo, in so bili vbiti 1 Koliko jih je v pija-tilbsU z voza padlo, in so si roko, nogo ali vrat vlomili, ali so se še clo vbiti 1 Koliko jih je v pijanosti v vodo padlo in so ■Je*1 vtonili! Koliko jih je pijanih že v snegu obležalo I In kakšna mora biti s iako.-vbogo-dušo, ktera v pijanosti ta svet zapusti, in se še le v večnosti zbudi! O gerda pijanost! ti človeka ne pripraviš le v časno nesrečo, ker odvzameš človeku dobro imd, ga poškoduješ na premoženju, in moriš njegovo truplo, ampak ti tudi
4. njegovo dušo v večno pogubljenje pahneš! Pijanost je mali veliko drugih pregreh, in se po vsi pravici med poglavirne ^gT-ebe" prišteva, zato ker ni le sama na sebi zoper božjo zapoved in torej pregrešna, ampak ludi veliko druzega hudega napravlja. Pijanec zaduš^J»^<5morrwn]Trpa-met, da v pijanosti ne sliši glasu svoje "vesti; njegova duša je tako rekoč zvezana, njegova pozeljivost pa prostopušeena; božji duh je pregnan —ne prebiva v telesu, ki je grehu vdano (Modr. 1, 45.). — Torej ni drugači mogoče, kakor da tak zapuščen človek iz pregrehe v pregreho zaide — brez pameti, brez vesti, brez božje pomoči. Kdo je vstani sešteti pregrehe, v ktere pijanost človeka pogrezne? Huda navada nesrečnemn ne samo lelesno, ampak ludi dušno zdravje razdeva, da ga
tudi v treznem stanu vsakoršna skušnjava ložej premaga. Per-vorojena )ičn?r~gerde matere je navadno nečistost, ker pijanost meseno poželjenje nadraži, pamet iti vest pa slabi, da gn he premagate; na to pa pride še cela versta peklenskih otrok, gerdih pregreh: jez8, razpertje, prepir, vbijanje, tatvina in goljfija; preklinovanje in priseganje, Oskrunjenje Bogu posvečenih dni, nepokorščina in terdokornost proti staršem in drugim predpostavljenim, prevzetnost in bahanje, zamuda nar imenitniših dolžnost, pohujšanje, božjoroparsko prejemanje svetih zakramentov, obupnost, nespokornost i. t.d. Ali pa mar nimam prav? Ali svelo pismo drugnči govori? „Nikar se ne vpijanite z vinom, v kterern je nečistost". (Efež 5, 18.) V pijanosti je nečistost, ker iz pijanosti izhaja grešni ogenj, meseno razve-seljevanje in ošabna prederznost, kar pa vsem mesenim pregreham vrata odpera. „Vino,____ki se brez mere pije, napravi
zdrnžbe, jezo in boje". (Sir. 3f,~38v) Sv. Ambrož pravi: „Pijanec je od pijače gmoten, pred Bogom ostuden, od angelov zaničevan, od ljudi jcasmehovan, od čednosti zapuščen, od bu** dobij obdan, in na truplu oslabljen."
Sv. Avguštin pijance lužam primerja. Kakor se v lužah mnogotere gerde živali zare<ft5, tako VSISjajo tudi v nezmernem mnogotere hude želje, in iž njih nar gerše dela.
Sv. Gregor pa pijanost še hujše popisuje. On ne praH, da pijanosti vdan~*grehe ima, ampak pravi, „da. pijanec je vess greh." „Kdor navado pijanosti nad sebo ima,"tajnima greha, ampak je sam, kolikor ga je, ves greh." Njegove oči so greh, polne nesramnih pogledov; njegove ušesa so greh, ker z dopadarijem le pregrešne reči posluša; njegov jezik je greh, ker le nečiste besede govori, preklinja, obrekujffptiaha lin bližnega žali; njegova duša je greh, ker ne misli na Boga, ampak je večidel z nečistimi željami napolnjena.
Da je vse to res, le prepogosto žalostna skušnja poter-duje. Koliko jih je, ki so prej nedolžno in pobožno živeli, od tistega časa pa, kar so se pijanosti vdali, jih vidimo raz-berzdane, prepirljive, nepokorne proti staršem in predpostavljenim, zapravljive, zanikarne v spolnovanji dolžnost, brez ljubezni do molitve, mlačne v opravljanju keršanskib dolžnost, ja še clo slabe in omahljive v veri!
Lot je tako pobožno živel, da ga je Gospod po angelu oteti daV~~ktri^md°')ne mesta Sodomo in Gomoro z ognjem iz nebes pokončal. Ko se je Lot poznejši vpijanil, je doprinesel prešestovanje v žlahti. — O niarsikleri je v pijanosti že govoril kaj ali storil, kar je trezen zaničeval in ves čas svojega življenja objokovati imel.
Macedonski kralj Aleksander je Klita, enega svojih nar boljših vojskovodjevTn prijatlov, v pijanosti umoril. Kcalj-fle-rodež je spoštoval sv. Janeza kerstnika, čeravno ga je v ječo vergel, in je rad njegove pridige poslušal, pa je vendar enkrat rabeljna k njemu poslal in je rekel mu, naj mu glavo odseka. Kdaj se je to zgodilo? Ko je Herodijna hči na gostovanji) pred njim plesala, in je Herodež pred ko ne vinjen bil. K nepremišljeni prisegi je prišlo še krivično umorstvo.
S solznimi očmi je pripovedoval sv. Avguštin v -neki svojih pridig tisti dan, ko se je bila ta hudobija zgodila, strašno prigodbo, ktera nam kaže, v koliko in kako velike pregrehe pijanost človeka pahne: »Glejte! (to so njegove besede) glejte — naš verli in od vseh ljubljeni mestnjan Ciril ima, kakor veste, sina, kteri se ni hotel poboljšati, in je z razuzdanim življenjem svoje premoženje zapravil. Po noči je prišel ta razuzdani sin divji in poln domu, je s svojo nosno materjo gerdo ravnal, je skušal svojo lastno sestro v nečistost zapeljati; očeta je^umoril, in dve sestri smertno ranil." (Serm. 33.)
Fa čemu izglede rz pretečenih časov, saj nam vsakdanja žalostna skušnja kaže, koliko hudobij in nerodnost ljudje v pijanosti doprinašajo. Pijanci se pred gosposko s tim izgovarjajo, da so pijani bili, in zavoljo tega izgovora je pijancem pred človeško sodbo kazen zlajšana; ali bo pa ta izgovor tudi pred božjo sodbo kaj veljal? — Pri takjh, ki se iz navade pijanijo, gotovo ne, ker lahko previdijo in iz skušnje vejo, da če se vpijanijo, v marsklere in velike grehe padejo. Vsi grehi, ki iz pijanosti izvirajo, bodo jim ludi zarajtani in prišteti. — Oh, strašna nevarnost, v kteri se znajde zveličanje pijancev ! Pregreha pijanosti že sama na sebi od nebeškega kraljestva izloči, kakor nas sveto pismo uči, in potlej pa še toliko dragih grehov, ki iz pijanosti izvirajo!
Sklep.
Varujte se torej, da vaše serca ne bodo preobložene v požrešnosli in pijanosti. (Luk. 21, 34.) Ogibajte se priložnost, znkaj kdor je v navado vpijaniti se zašel, pri vseh svojih dobrih sklepih od te navade nikoli ne bo ozdravljen, če se priložnosti ne bo ogibal. Če se-pa vsake priložnosti k pijančevanju zognete, potlej bo Bog vašo voljo, vaše sklepe podpiral, in vi bole ozdravljeni, ozdravljeni in rešeni večnega pogubljenja. Žalostne nastopke, ki sle si jih s pregreho pijanosti nakopali, v duhu pokore prenašajte, in skerbile, da bole vsaj dnšo rešili, če marsikaj druzega morebiti več rešiti ni. In vi vsi, ki ste se do zdaj pijanosti obvarovali, mislite večkrat na žalostne nastopke, ki iz pijanosti izvirajo, in z božjo pomočjo se je bote tudi zn vselej obvarovali. Amen.
C*,"*	-*
Pridiga za 4. pobinkoštno nedeljo.
(Tretja liturgička pridiga; gov. J. S.)
»Učenik! vso noč smo delali, in nisino nič vjeli." Luk. 6, 5.
Vvod.
«	- r-
Kako resničen je naš pregovor: »Na božjem žegnu ali blagrn je vse ležeče", poterduje tudi današnje sv. evangelje. Iz njega se učimo, da brez božje pomoči ničesar ne zamoremo, z božjo pomočjo pa vse, kakor vidimo nad ribči Petrom, Andrejem, Jakopom in Janezom. Vso noč so ti pridni ribiči po Genezareškem jezeru ribe lovili, pa nič niso vjeli. Zdaj pride Jezus, stopi v Simonov čoln in ukaže mu, naj bi čoln malo od kraja odrinul, ker bo s čolna ljudi učil. Se vč, da je Peter to tudi z veseljem storil; pa tudi Jezus mu obilno njegov trud poveme. Le poslušajte! Ko je Jezus množice podučil, reče Petru: »Pelji na globoko, in verzite svoje mreže na lov!" Ves žalosten odgovori Peter: »Učenik! vso noč smo delali in nismo nič vjeli; pa vendar na tvojo besedo (zalo, ker ti zapoveš) bom ■ vergel mrežo." In glejte čudo I zajeli so veliko število rib; tako, da se jim je mreža tergala
in so morali tovarše nn pomoč poklicali. Ti so prišli, in so napolnili oba čolna tako, da sta se topila. Peter se tolike dobrote nevrednega šteje, zato pred Jezusove kolena pade, rekoč: »Gospod! pojdi od mene, ker sem grešen človek* Svela groza ga prešine in tudi njegove tovarše, ki so toliki čudež videli.
Kaj se pa vam zdi, zakaj neki aposteljni, dasiravno so celo noč lovili, vendar ničesar vjeli niso? — Zalo, ker so brez Gospoda delali. Ko so pa na Jezusove besede, torej v Jezusovem imenu mrežo vergli, so toliko rib zajeli, da se je mreža tergala in čolna skoraj potopila.
Res lepa podoba je bil pa ta ribji lov tudi sv. katoljške cerkve, zato je rekel Jezus Petru: »Odslej boš ljudi lovil." Genezareško jezero je bila podoba celega sveta, ki je res veliko, veliko jezero, po kterem so aposteljni po Jezusovem vnebohodu rib, to je neumerjočih duš iskali, in jih v Petrov čoln, to je v svelo kaloljško cerkev nosili, da večno srečne postanejo.
Aposteljni so postavili pa tudi druge ribiče, oni so si izvolili svoje naslednike, ki so zmiraj iskali neumerjočih duš po širokem svetu in jih še vodno iščejo. Milijon in milijon rib že mirno počiva v tem presrečnem čolnu sv. Petra, med kterimi ste tudi vi, ljubi moji bratje in sestre! Pa kaj mislite? Kdaj ste bili pa neseni v ta presrečni čoln sv. Petra? Takrat, ljubeznjivi, ko so vas vaši botri in botre v cerkev k sv. kerstu prinesli, kterega šege sem vam že v dveh pridigah razlagal, in to mislim tudi danes storili.
Jezus je bil z aposteljni in šlo je delo po srčči. Jezus bodi tudi z menoj in vnmi, da tudi današnje premišljevanje brez sadu ne ostane, saj »na Njegovem blagru je vse ležeče".
Razlaga.
V moji zadnji pridigi sem vam razložil šege, ktere se godijo pri sv. kerstu in scer: od tistega trenutka, ko duhovnik novorojenemu otroku nekoliko posvečene soli v usta denejo do trenutka, ko duhovnik otroka z vodo oblijejo.
Ker sveta cerkev nikogar ne sili se veri podvreči, alj se dati kerslili, amnak če po gnadi sv. Duha sam želi in hoče,
zatorej tudi masnih trikrat otroka vpraša: „Janez! ali hočeš kerščen biti?" In botri mesto otroka odgovorijo: „hočem".
Zdaj vzame mašnik kerstno vodo in otroka v podobi križa trikrat oblije rekoč: „Janez, jaz te kerstim v imenu Očeta, in Sina, in sv. Duha. Amen."-
O sveti in presrečni trenutek! Pri Jezusovem kerstu so se odperle svete nebesa, v podobi goloba je prišel sv. Duh in je obstal nad Jezusom, iz nebes pa se je slišal glas nebeškega Očeta: „Ta je moj preljubi Sin, nad kterim imam svoje dopadanje." — Odprejo se sv. nebesa tudi pri kerstu vsakterega otroka, sv. Duh čez njega pride in ga v svoj tempelj posveti, in nebeški Oče sam govori: „Tudi ta je moj preljubi Sin, na kterem imam svoje veliko dopadanje."
'2. Potem, ko je otrok že kerščen, pomoči duhoven svoj pavec v sveto križmo, in pomaže otroka verh glave v podobi križa rekoč: „Vsegamogočni Bog, Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri te je prerodil iz vode in sv. Duha, in ti vse grehe odpustil, on naj te pomaže s križmo zveličanja v tistem Kristusu Jezusu Gospodu našem v večno življenje. Amen."
Ljubeznivi! pri sv. kerstu ste bili s sveto križmo ma-ziljeni, kakor mašniki in kralji. Kolika čast za vas, zato pravi sv. Peter: „Vi ste izvoljeni rod, kraljevo duhovstvo.* Sv. Peter je hotel s tem reči: Slehern izmed vas je kralj in duhoven; kralj je, ker ima svoje počiitke, nagnenja in strasti v svoji oblasti, in je poklican k večnemu kraljevanju s Kristusom v nebesih; duhoven je, ker mora svojo dušo in'telo, vse svoje djanje in nehanje Bogu izročiti. Pa kako malo malo kristjanov to svoje duhovno in kraljevo čast prav spozna! Namesto svoje slabe želje zatirati, pustijo se oslepiti posvetni časti, bogastvu in grešni ljubezni.
3. Prijeli ste, ljubeznivi! pri sv. kerstu tudi oblačilo nedolžnosti. Že v pervih keršanskih časih so dobili tisti, ki so bili veliko s.ibolo kerščeni, belo oblačilo, ktero so do perve nedelje po veliki noči, ali do bele nedelje nosili. Tudi vi, ljubi moji bratje in se«tre! ste prijeli pri sv. kerstu lepo belo oblačilo nedolžnosti, kterega morale ne samo osem dni, ampak celo svoje življenje nositi, in ga nikdar omadeževati. Glejte duhovnik ga vam je v Jezusovem imenu podal z besedami:
Vzemi belo oblačilo, ktero neomadeževano prinesi pred sodni stol Gospoda našega Jezusa Kristusa, da dosežeš večno iivljenje. Amen."
Kako si pa ti moj kristjan to belo oblačilo nedolžnosti še ohranil? O srečen, trikrat srečen! če tega oblačila še nisi omadeževal; glej tudi od tebe govori sv. Duh v sv. pismu: „0 kako lep je čist rod, ki se v čednosti sveti, njega spomin je večen, ker pri Bogu in ljuddh hvalo ima." Srečen si ljubej Jezusa Kristusa, ohranil si nar lepši zaklad, kterega si prijel pri sv. kerstu. Povzdignjen si nad vse druge nebeške lepote, angelci so tvoji prijatli in Marija, kraljica vseh devic ti lepi venec v nebesih spleta; glej, ti stojiš, kakor lepa neoma-deževana lilija v svoji lepoti, in svoji nar veči vrednosti na sveta. Kaj ne, da tolika lepota je vredna, da jo posebno varuješ? Pa oh! kdo more grozovitne sovražnike tvoje nedolžnosti našteti? Koliko skušnjav človeku lastno hudobno nagnjenje dela, koliko nevarnosti hudobni duh s svojimi zmot-njavami človeku napravlja, koliko zaderg pa svet čistosti stavi. Koliko jih je med možkim in ženskim spolom, kteri kakor tolovaji čakajo, vneti od samega peklenskega duha, da bi nedolžne duše zapeljali. Kako se po kerčmah gerdo vedejo, da so v sramoto in pohujšanje celi soseski, in no pomislijo, da gor nad zvezdami prebiva še zmirej vsegavedoči, neskončno pravični sodnik, ki je z žvepljenim ognjem pokončal Sodomo, Gomoro in dve drugi mesti, ki take nesramneze vsako uro in minuto lahko iz sveta pokliče in jih verže v večni brezen. Koliko zvijač najdejo, kako priliznjeno in zapeljivo govori, koliko obljub delajo, pa, kakor neki stari Slovenec piše: Oni bele grade obetajo — pa černe kajie nimajo. Oh, bleda luna, svetle zvezde, da morete tolike grehe gledati; — in vi, angeli varhi! žalostno pred njimi svoje oči zakrivale.
Kako milo je videti nedolžnega mladenča, ali mlado dekle, kterim še sveti sramožljivost kakor zjulrajna zarja; zdaj pa stopijo v svoji nedolžni lepoti med take tolovaje svete čistosti. Oj reveži, če vam je še kaj mar za svoje poštenje, časno in večno srečo; ohranite skerbno belo oblačilo nedolžnosti; da bole pa to zamogli, se varujte:
a)	Vse lenobe in postopanja; zakaj: lenoba je košata mati vseh hudobij. Če potok urno naprej teče, ostane zmirej čist; luža pa se osmradi, in zaredijo se v nji červi, žabe in drugi merčesi. Ravno tako se godi tudi v človeku. Kedar ima z delom dosti opravili, ne bo mislil ostudnih reči. Da je to res, vas za priče pokličem, kf celi teden terpite, da vam vroči put iz čela kaplje in po rokah debele žulje nosite. Pa oh, ravno po nedeljah in praznikih se naj več greha stori; zatorej varujte se tudi po nedeljah lenobe I Berite ali premišljujte kaj lepega, postrezite bolniku, obiščite svojega prijatla, pogovarjajte se ž njim, zapojte kakšno sveto ali drugo pošteno veselo pesem, da bole podobni angeljem, ki tudi v nebesih Bogu čast prepevajo.
b)	Varujte se pijančevanja, ker v pijanosti je nečistost", govori sv. pismo. Pijanec je vozu podoben, kterega splašeni konji brez voznika sem in tje po cesti vlačijo, in večkrat brilko objokuje, kar je v pijanosti storil. Beži ker-šanska devica! pred pijancem, kakor pred steklim psom! ogibaj se pa tudi, o ogibaj se kerčme! — Keršanska žena! pač velika reva si, če tvoj mož ložej in rajši pot v kerčmo najde, kakor v cerkev; kako pač težko svoj zakonski slan po božji zapovedi spolnuješ. Imej vsaj ti Boga pred očmi, če tudi tvoj mož se za Boga že ničesar ne zmeni.
c)	Varujte se slabih priložnosti sosebno pa slabe tovaršije; ker, že pregovor pravi: »Po slabi tovaršiji rada glava boli". »In kdor za smolo prime", pravi sv. Duh, „se osmoli".
d)	Pa morebiti mislite in zdihujete rekoč- »Moj Bog! kdo zamore vsake nevarnosti se umakniti?" Da nevarnosti so velike, jaz tako dobro vem, kakor vi, ljubeznivi! To so dobro vedeli tudi Jezusovi učenci , zalorej so Ga vsi žalostni barali: »Gospod! kdo zamore pri tolikih nevarnostih in skušnjavah zveličan biti?" In Jezus jim odgovori: »Kar ni mogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu." (Luk. 18, 27.) Torej le z božjo gnado se bote greha obvarovali. Za to gnado pa morete Boga goreče prositi, ker Kristus sam pravi: »Bog bo dal dobrega duha tem, ki ga prosijo." Kaj stori otrok, kedar je v nevarnosti? Kaj ne, da glasno vpije: Oče, mati,

pomagajte! Glej kristjan! nad tebo prebiva dobri Oče, ki te zmiraj in povsod čuje in ti tudi pomagati hoče. Spomnite se pa tudi, da ravno ta Oče tudi vse vidi in vč. Tako so delali Egiptovski Jožef, bogaboječa Suzana in tavžent in tavžent druzih.
e)	Častite in ljubite prečisto devico Marijo, ki je, kakor sv. Bernard od nje piše, mali lepe ljubezni in pribežališče vseh grešnikov; tudi je ni v sili še nobeden na pomoč klical, da mu ne bi pomagala.
f)	Posebni pripomoček je pa pogosto prejemanje zakramenta svete pokore in sv. rešnjega telesa, ker to je pšenica, govori sv. pismo, iz ktere se device rodijo, in da je miza, ktero je Bog postavil proti vsem skušnjavam, ki nas hočejo napasti. Torej ljubeznivi! odkrite vselej na-tanjko svojemu duhovnemu očetu, odkrile mu tudi svoje skušnjave in nevarnosti, saj on je vaš prijatel in slabostim podveržen kakor vsi. In če se tudi del časa z vami pomudi, bodite mu za to hvaležni; ker ložej in boljši je obvarovati, da človek v jamo ne pade, kakor ga, kedar že v jamo pade, iž nje potegniti ga.
4. Pri svetem kerstu poda mašnik otroku tudi gorečo svečo, rekoč: „Vzemi gorečo svečo in ohrani brez madeža svoj kerst; spolnnj zapovedi božje, da , kedar bo Gospod k ženitvanju prišel, moreš njemu naproti iti z vsemi svetniki v nebeški kraljevi hiši, in prideš v večno življenje, da živiš vekomaj. Amen." Kaj neki pomenja goreča sveča? Pomenja, da iz otrok teme smo postali otroci luči, ki je Jezus Kristus, ki sam pravi, da je luč sveta ! Pomenja pa tudi našo vero in ljubezen do Boga.
Kristjani, bratje in sestre moje! Pri sv. kerstu so nam svečo deržali naši botri in botre. Vesela je bila za nas ta sveča, ker gorela nam je kot otrokom božjim. Svečo nam bodo še enkrat v roke podali, in ta bo moja in tvoja mertvaška sveča. Pri tej sveči, bomo videli vse svoje misli, besede in djanja; oh! ali bo pa tudi ta sveča za nas vesela? Kdaj in kdo nam jo bo v roke podal, tega ne vemo.
5. Na zadnje otroku duhovnik še gospodov mjr želijo rekoč: »Janez, pojdi v miru, in Gospod bodi s teboj."
V starih časih je škof ali mašnik, kerščenega otroka poljubil v znamnje veselja, da je poslal ud svete kaloljške cerkve; in v znamnje braterne ljubezni, ktera je takrat med kristjani kraljevala. Zalorej mašnik tudi zdaj otroku sv. Jezusov mir želi in hoče reči: Janez pojdi v miru, ker zdaj si otrok božji in dedič nebeškega kraljestva. Le zvesto hrani ta svoj mir; ker ga pa brez božje pomoči ohraniti ne moreš, zatorej naj bo Gospod Jezus s lebo, ki naj le enkrat tudi pripelje v večno življenje! Amen. Naj se zgodi! Amen.
Pridiga za 5. pobinkostno nedeljo.
(Odpuščajmo krivice! gov. M. T.)
.Jat (pa) vam povem, da vsak, kteri se jezf nad svojim bratom, bo kriv sodbe."
Mat. 5, 22.
V vod.
Ničesar nam sv. evangelje večkrat in bolj ostro ne naročuje, kakor pravo, odkritoserčno ljubezen, ki jo moramo imeti do. vseh ljudi. Ne jeza in togota, ne kakšna zamerza ne sme ljubezni iz našega serca pregnati. Vse moramo, brez razločka, naj bo prijalel ali sovražnik, ljubili, kakor tudi Bog daje svojemu solncu vzhajali na dobre in hudobne, in dežju rosili na pravične in krivične. »Slišali ste, pravi Kristus, da je bilo starim rečeno: Ljubi svojega bližnjega, in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storile, kteri vas sovražijo, in molile zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo." (Mat. 5," 43. 44.)
Poleg le zapovedi smo pri svoji vesli dolžni, razžalnikom iz vsega serca odpustiti, da jim ne le storjenih krivic s hudim ne povračujemo, temuč jim še celo v mislih nič hudega ne voščimo. To odpuščenje se mora na dalje pri tej priči zgodili, tako da s hudobnim namenom svojega nasprotnika tudi minute ne sovražimo. In poslednjid je naša dolžnost, da
svojim razžalnikom vsaj listo splošno službo opravljamo, ktero smo vsakemu tujcu dolžni. Da jih pozdravljamo ali odzdrav-Ijamo, kedar se srečamo, da jim v sili pomagamo, in zanje molimo, tega jim ne smemo nikdar odreči. Kdor se zoper to pregreši, je časnih ali večnih kazen vreden, kakor je sovraštvo, ki ga ima v svojem sercu veliko ali majhino.
To so dolžnosti, ki nam jih zapoved ljubezni do sovražnikov nalaga. Pač bi hotel Bog, da bi jo mi vsi zvesto spolnovali! Ali skušnja nas uči, da je odpuščanje krivic v naših časih tako redko, kakor je bilo kdaj pri pervih kristjanih navadno. Veliko jih je, ki si iz lega nič vesti ne delajo, če prav cele tedne, mesce in leta z blišnjim v sovraštvu živ6, in mu hudo s hudim povračujejo. Izgovarjajo se pri tem, da jim razžaljenja in krivic ni mogoče odpustiti, in da bi bilo odpuščenje celo zoper njih čast. Te izgovore vam bom danes overgel in vam pokazal, da je odpnščenje krivic 1. ne le mogoče, ampak 2. za te tudi časti vredno.— Poslušajte!
Razlaga.
Ako bi kdo naravnost hotel terditi, da odpuščanje krivic ni prav nič težavnega, bi resnico očitno prenapel. Sami namreč skušamo, kako zelo je treba zatajevanja in premagovanja samega sebe, če se hočemo s svojimi sovražniki spraviti. Kakor pa nihče ne more terditi, da je odpuščanje krivic kaj lahkega, tako ne more terditi, da je kaj nemogočnega.
1. Da vam to pokažem, poslužim se besed sv. Krizo-stoma, ki je Antijohenčanom v tej zadevi rekel: »Bog je zapoved dal, in kdo bo smel vprašali, če jo je mogoče izpol-novati? Morebiti se bote izgovarjali, pravi ta cerkveni učenik, da kacih posebnih cerkvenih zapoved ne morete deržati. Lahko rečete, da se preoster post in morjenje vašega trupla z vašimi močmi ne strinja. Morebiti ste bolni, in toraj od te zapovedi odvezani. Lahko se izgovarjate, da vam ni mogoče vselej božjo besedo poslušali in veliko moliti, ker vas druge opravila v tem zaderžujejo. Nič pa vas ne more izgovarjali, da bi svojemu bližnjemu ne odpustili. Pri tem ne lerpf nič škode ne duša, ne telo, samo da hočete, in ta zapoved je izpolnjena." — Ako pa terdovralno terdite, dane morete, vas zadene prekletstvo, ki ga je Tridentinsko zbirališče zoper krivoverce
izreklo, ko pravi: Ako kdo govori, božjih zapoved tudi opravičenemu in v gnadi božji stoječemu človeku ni mogoče spolnovati, bodi izobčen.
Ali pravite: Saj bi mu odpustil; toda, če tega človeka le vidim, mi že kri zavre in se vse po meni vzdiguje, ako se le količkaj na njegovo krivico spomnim. — Ali pri tem vedite, da ni nihče gospod svojih občutkov, svoje domišljije in svojega spomina. Vsak pa je gospod svoje volje. N*j vam meso to znpovcd še tako težko dela, na to ne glejte! Imejte le dobro voljo zraven, in Bog, ki je zvest in nas nikoli bolj ne skuša, kolikor uterpimo, nam bo s svojo gnado k zmagi pomogel. Pogledujte tudi na liritko marlro, na umirajočega Zvelicarja, kaj vas uči s svojim zgledom, ko pravi: „Oce, odpusti jim, saj ne vedo. kaj delajo." Spominjale se svetega Štefana, ki še pod kameni za svoje ubijavce prosi: „0ce, ne štej jim tega v greh!" Spomšnjnjle se sodbo tislega neusmiljenega hlapca v evangelji, ki svojemu sohlapcu ni holel malih krajcarjev odpustili, akoravno je Gospod njemu ves njegov veliki dolg opustil!
Pa, ta sovražnik, pravile, mi je vendar preveč škode in krivice storil, jaz pn mu nisem nikoli nič žnlega prizadel. Velikoveč mi ima veliko dobrega zahvaliti, ker sem mu vedno s svetom in z deli na strani stal. Za vse to me pa sedaj zaničuje in zmirja, mi škodo dela, kjer le more, me obrekuje, kolikor more, in moje dobro ime povsod gerdf, kar se dri, kako bi takemu hudobnežu iz serca odpustil? — Pomisli, ljubi moj! ali niso krivice, ki si jih ti Bogu storil, še neskončno veče, ker je vsak greh tako velik, da ga le zasluženje Kristusovo zamore zbrisali? In ali ne delaš tudi ti tacih krivic Bogu vsak dan, kakor od svojega sovražnika tožiš, da njegova hudobija nikoli ne miruje? Ako torej hočeš, da li bo Bog Ivoje velike dolgove odpustil, odpuščaj jih še li svojim bratom! Poslušaj, kaj Krislus pravi: „Ljubite svoje sovražnike i. t. d." (Mat. 5, 44.), da bote otroci svojega Očeta v nebesih* kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in dežiti na pravične in krivične." (Mat. 5, 45.) Zraven tega pa pravi Krislus dalje, ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakšno plačilo bote imeli? ali ne delajo tega tudi ceslninarji?
Slov, Prijatel.	17
In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storile več? ali ne delajo tega molikovavcr?" (Mat. 5, 46. 47.) S tem Kristus hoče reči: Nič posebnega, nič težkega, in nič zasluženja vrednega ni na tem, ako svoje prijatle in dobrotnike ljubite, ker to vsak storf, še celo neumna živina. Ali sovražnike, pre-ganjavce, obrekovavce in nasprotnike ljubiti, to je nova zapoved, nad ktero so se ajdje in molikovavci zavzeli.
Vi pravite, da je krivica prevelika, kakor da bi jo mogli prenesti. Ali kaj iz tega sledi? Ali mnr to, da s sovraštvom sebi še večo krivico storite? Vaši sovražniki sovam k večemu čas vašega življenja škodili; vi pa se hočete s sovraštvom vso večnost pogubiti? Vzeli so vam čast na tem svetu, ki zgine, kakor dim; vi pa si hočete še krono večnega zveličanja vzeti? Pripravili so vas ob kako časno premoženje, ki bi ga bili k večemu kake leta posedli: vi pa se hočete pripraviti ob zaklade, ki nikoli ne minejo? Ali bi ne bila to največa ne-spamet? In ako bi se prav nad svojim sovražnikom zmaščeval, ti vendar vse maščevanje zgubljenih pravic ne poverne. Prepiraj se ž njim, kolikor hočeš, zmirjaj ga in preklinjaj; vse ti nič ne pomaga; škoduje pa ti na zdravji in na duši, škoduje na tem in na unem svetu. Posnemaj torej rajše zgled Davidov*, zgled Kristusov, sv. Štefana in brez števila druzih svetnikov, ki so se s tem nad svojimi sovražniki maščevali, da so zanje Boga prosili, naj bi se jim oči odperle in prišli k spoznanju, k spreoberncnju in k pokori. Spomnite se nazaj na tisto pervo kerščansko občino v Jeruzalemu, od ktere sv. pismo pravi, da so bili vsi eno serce, in ena duša, in so se vsi kakor bratje in sestro med sebo ljubili. In ako si nje v izgled jemljemo, potem bomo zares že na svetu okušali nebeško veselje, že na svetu bo začetek našega zveličanja.
Nikar nobeden ne reci, da, ako bo kako krivico poterpel, da ga bodo zato hudobni ljudje ob vse pripravili. Odškodovanja za krivice smeš na postavnih potih iskati, česar se mora pa s krolkostjo in poterpežljivostjo, ne pa s sovraštvom godili, tako, da si sovražnik slorjene krivice, pri vsem tem pa vedno prijalel osebe ostaneš.
2. Kakor je pa odpuščenje krivic ne le mogoče, tako je ludi to odpuščenje za vsakega časti vredno. Peklenski hudobi se zanjk nikdar ne zmanjka, v ktere ve neprevidne po svojih željah lovili in pogubljali. Neka tacih zanjk je po besedah sv. Gregorja prazen slrah pred ljudmi. Ta slrah pred ljudmi v nas dela, da mislimo, da bomo zavoljo kakšnih čednost zasramovani, če jih dopolnimo, ali zaničevani, če to in uno hudo opustimo. Ako v svoje pretečeno življenje pogledamo, bomo se sami lahko prepričali, da je bil lak prazen slrah pred ljudmi kriv veliko naših grehov. Ta strah pred ljudmi nam pa tudi pri ljubezni do sovražnikov ve ugovarjati, rekoč: Kaj pa drugi ljudje porečejo, če bom k vsem tem krivicam molčal? Ali ne bo moja čast in moje dobro ime škode lerpelo? Ali ne porečejo vsi, da sem res tega kriv, česar so me obdolžili? ali da sem preplašen in preboječ, da se vsakega bojim? Kaj mi torej drugega ostane, kakor to, da se moram nad bližnjim znositi in zmaščevali? To je peklensko govorjenje, ki nam ga strah pred ljudmi v ljubezni do sovražnikov na jezik poklada.
Pa skoz in skoz nasproti je to govorjenje naukom svetega evangelija in življenju Kristusovemu. Hudoba riam prigovarja, da se moramo za svojo čast poganjali; Kristus pa pravi, ako pri ljudeh časti iščemo, naša čast ni nič. Hudoba pravi, da naj krivice s krivicami povračujemo; .Kristus pa veli: Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite i. t. d. . . . In na to zapoved je navezano celo odpuščenje naših grehov, ko pravi: „Ako pa vi ne odpustite, ludi vaš oče, kteri je v nebesih, vam ne bo odpustil vaših grehov." (Mark. 11, 26.) In kaj nas nagiba, naj so nad bližnjim zmaščujemo? Ali mar ne napuh, ta farizejski velikan našega serca, ki hoče povsod kraljevati in gospodovati? Je pa li napuh, prevzetnost in ošabnosl za klerega kaj častitljivega ? Ali nas ne priporoča veliko bolj ljuba krotkost, ponižnost in poterpežljivost pred vsem svetom?
Vi pravite: Ako se ne zmaščujem, vsi porečejo, da sem res lega kriv, kar me dolže. Ali sv. evangelje nos uči, ako svoje časti ne moremo brez greha ohraniti, naj svet od nas sodi, kar hoče polerpeli moramo vsako zgubo in pa Bogu jo
17*
prepustili; tolažili se s tem, da ni nič tako skrito, česar ne bo enkral očilo, če ne poprej, vsaj na dan splošnega razodenja. In lakrat, ali ne bo za vsakega največa čast, ako bo vpričo celega sveta, vpričo angelov in vseh svetnikov božjih opravičen in nedolžen spoznan?
Zraven tega pa, kaj je graja hudobnih za nas v resnici drugega, kakor naša hvala? Od hudobnih zaničevanemu biti, je že kdaj rekel nek ajdovski pisavec, se prav za prav pravi hvalo prejemati. Hudoben in nič vreden človek nam ravno takrat koristi, kedar nam hoče škodovati. Njegov jezik nam hoče našo čast zatamniti; ali s tem, ker le hudo nad nami ve hvalili, dobro pa pod nič devati, našo čast šo povzdiguje. In ako bi tudi lega ne bilo, zakaj pa bolj na govorjenje hudobnih, kakor pa na govorjenje dobrih in poštenih ljudi gledati? Ako hudobneži in šuntavci lega sveta porečejo, da smo preplašeni in prebn 1»ji, da se ne maščujemo: pametni in dobri ljudje od nas poreko, da smo po keršansko ravnali, svoj napuh, svojo jezo ukrotili in po naukih sv. evangelja svoje hudo nagnjenje premagali. To bo za nas prava čast, vredna našega keršanskega imena, vredna njega, ki je še na križu umirajoč za brezbožno druhal svojih inorivcev in križavcev molil in jih blagoslovljal.
Sklep
Zalo, ljubi moji! storimo danes pri kervi tega nebeškega Jagnjeta terden sklep, vse sovraštvo do bližnjega odložiti, in se kakor otroci ene družine, po bratovsko in seslersko med sebo ljubiti, in kolikorkrat smo pričujoči pri daritvi sprave, tolikral svoje roke proli nebesom povzdigujmo za vse, ki nas preganjajo, sovražijo in obrekiyejo. S tem bomo najbolj enaki svojemu nebeškemu Očelu, ki je s prekletstvom obloženi človeški rod tako ljubil, da je svojega Sinu zanj dal, da nobeden, kdor po njegovih zgledih in naukih živi, ne pogubi se, temuč ima večno življenje! Amen.
Pridiga za 6. pobinkoštno nedeljo.
(Šterta liturgička pridiga. Sv. birma; gov. J. S.)
„Množic» se mi smili; ker glejte! tri dni so že pri meni, in nimajo kaj jesti."
Mark. 8, 2.
V v o d.
Ravno je Jezus gluhega muteca ozdravil, da je slišal in govoril. Ta čudež gro od ust do ust. Jezus se umakne brezštevilni množici; pa vsi derd za njim, da bi njegove božje nauke poslušali. Lepo jih zdaj začne Jezus učiti, ti ga pn cele Iri dni tako zvesto poslušajo, da jesti in piti pozabijo. Že sije sonce tretjega dneva, pa množica še ne misli na dom, ker lačna in žejna je bila le božje resnice, zalo se Jezusu smili, da stori velik čudež, od kterega nam današnje sv. evangelje pripoveduje. »Množica se mi smili", kliče on svojim učencem, „ker glejte! Iri dni so že pri meni, in nimajo kaj jesti." — Kakor nekdaj, tako usmiljen je Jezus še zd;ij. Keršanski brat! kersanska sestra! Večkrat se tebi slabo godi, da te brilke solze polivajo; ljudjč vidijo tvojo žalost in stisko, pa njih serce je merzlo in se ne zmeni za te; pa ne obupaj, revni siromak ! ker eden je, ki le še ni zapustil; eden je, kteremu se smiliš, Njemu, ki je sam težave in brilkosti prenašal; in ta je, o soj Ga poznaš, ta je Jezus, ki ti pomagali hoče in zamore. Le poslušaj, kako sv. evangelje dalej govori: »Njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo kdo mogel tukaj v puščavi nasiti s kruhom? In jih je vprašal: Koliko imate kruhov? Oni so rekli: Sedem. In je ukazal množici sesli po lleh." Zdaj vse potihne, vsi imajo oči obernjene le v Jezusa, in pričakujejo, kaj bo storil. — »Jezus pa je vzel sedmere kruhe, in je zahvalil, ter razlomil in dal svojim učencem, da bi pred (nje) položili, in so položili pred množico. In so imeli nekaj ribic; in jih je blagoslovil in ukazal pred (nje) položiti. In so jedli in se nasitili; in so pobrali ostanke koscev, sedem jerbasev.
Njih pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri tavžent. In jih je »pustil."
Bog je skerbel za množico, dn na potu ni od gladu opešala; pa ravno tisti Bog, ljubi moji I še vedno tudi za vas skerbi; On vam pregrinja mizo, h kterej se bote vsedli. On skerbi za vaše telo, skerbi pa še veliko bolj za vašo neumer-jočo dušo. To vidimo danes v sv. evangelju: Jezus je popred zbranemu ljudstvu razlomil kruh božje besede, On jih je popred podučil; potlej še le je skerbel za njih telesne potrebe. Ne-umerjoča duša torej se Jezusovemu milemu sercn posebno smili; zato je odperl za njo tudi sedem studencev, iz kterih dobiva novo moč, da na potu iz puščave tega življenja ne opeša. Ti studenci so sedmeri sv. zakramenti, kterih šege ali ceremonije sem vam pred nekterimi nedeljami razlagati začel. Pred štirnajstimi dnevi sem končal razlaganje šeg, klere pri svetem kerstu vidite. Danes torej pridejo na versto »šege, ktere vidite pri drugem zakramentu, namreč pri sv. birmi." Da bole pa to razlaganje ložej zastopili, moram vam poprej povedali, kaj je sv. birma? Sv. birma je zakrament, v kterem se kerščeni človek s sveto križmo in božjo besedo od svetega Duha v gnadi poterdi, da svojo vero stanovitno spoznavlja in po nji živi. Zdaj pa le zvesto poslušajte!
Razlaga.
1. Kakor je že v pervih keršanskih časih navada bila, k sv. kerstu botre jemati; ravno tako se je godilo tudi pri sv. birmi. Botri so morali poprej svoje birmance v keršanskih resnicah, in posebno v tem, kor ta zakrament zadeva, dobro podučiti. Ko je prišel že čas birmanja, so botri otroke za roko k škofu peljali, in v znamnje, da zdaj neko duhovno žlahto z birmanci sklenejo, so svoje desne noge nekoliko naprej pomolili, da so potem otroci z levo nogo na nje stopili. Papež Benedikt XIV. pa je to šego lako prenaredil, da zdaj boter za otrokom stoji in svojo desnico na desno ramo otroka položi v znamnje, da ga zdaj hoče v posebno varstvo prevzeti v vojski zoper greh in hudobni svet. Potem, ko «o škof že otroka s sveto križmo pomazilili, mu je boter nek trak okoli čela privezal, in la trak so olroci sedem dni nosili v spomin
gedem darov sv. Duha. V poznejih časih pa je prišlo v navado, da so nek mašnik s pavoljo otroka precej po birmanju obrisali, kar še zdaj pri sv. birmi vidite.
V starih časih niso smeli vsukterega za botra izvoliti. Boter je moral katoljške vere biti, v naukih svete vere dobro podučen, pošten in pobožen.
Ljubeznivi! če vas prosijo otrokom za botre, skazite jim to ljubezen; zraven tega pa tudi pomislite, da ste kakor botri tudi dolžnosti prevzeli, svojim birmancem mogočna podpora in bramba biti; ali, kakor sv. Kari Boromejski govori: »Vi morate otroka voditi po pravem polu, da sovražnike svoje duše premaga; vi ga morate z besedami in z lepim izgledom k dobremu napeljevati; ga svariti pred grehom, v žalosti tolažiti, kedar dvomi, prav svetovali, in če .pade, spet ga vzdignili." V kratkem: Vi morale otroku duhovni starši biti; saj ste po zakramentu svete birme ž njimi v žlahto stopili. Vi pa keršanski starši! kedar botre volite, posebno na to glejte, da so pošteni in lepe keršanske obnaše.
2. Med tem ko olroci klečijo in po izgledu sv. apostet-nov sv. Duha prosijo, da bi svoje darove čez nje razlil, pridejo škof v lepem masnem oblačilu, v roci deržijo škofovo palico in na glavi se jim blišči lepa škofja kapa. Zdaj razprostijo svoje roke nad birmanci in molijo, da sv. Duh pride v nje s svojimi darovi rekoč: »Vsegamogočni, večni Bog, ki si te svoje služabnike prerodil iz vode in sv. Duha, Tebe prosimo, da razliješ tudi čez nje sedemdamega sv. Duha, nebeškega tolažnika — razlij Duha modrosti in umnosti; Duba sveta in moči, Duha učenosti in pobožnosti. Napolni jih z Duhom tvojega straha in milostljivo jih zaznamovaj z znamnjem svetega križa za večno življenje po ravno tem Gospodu Jezusu Kristusu, ki s leboj in s sv. Duhom živi in kraljuje vekomej. Amen."
Kaj se vdm zdi, ljubeznivi! od kod pride, da škof roke čez otroke povzdignejo? To pride od Jeznsa Kristusa, višega pastirja in od sv. apostelnov. V sv. pismu se bere, da so nekdaj matere svoje otroke k Jezusu donašale, da bi jih bil blagoslovil; Jezus je položil svoje roke na nje in je čez nje molil: in prišla je v nje gnada božja. In sv. Lukež nam
pripoveduje od žene, ktera je bila osemnajst let bolna in je bila sključena, da se ni mogla nikakor skloniti. Ko jo je pa Jezus vidil, jo je k sebi poklical, in ji je rekel: Žena! rešena si od svoje bolezni. In je roke na njo položil, in precej se je sklonila in je Boga častila." Ravno tako so tudi aposlelni delali. Ko je diakon Filip Samarijane podučil in kerstil in ko so to aposlelni v Jeruzalemu zvedeli; poslali so Ije sv. Petra in Janeza, da bi jih birmala. Ta dva sta za nje molila, da bi prejeli sv. Duha. Potem sta roke na nje pokladala in so prejeli sv. Duha. Vidite, od tod pride pokladanje rok, torej s pokladanjem škofovskih rok prejmete sv. Duha, ki vas zdaj v svoje varstvo in brambo vzame zoper mogočne sovražnike vaše neumerjoče duše.
2. Po tem grejo škof od otroka do otroka, polagajo vsakleremu roke na glavo in ga pomažejo na čelu s sveto križmo v podobi križa rekoč: „J. zaznamovam te z znamnjem sv. križa; in vterdim te s križmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen."
Ker sem vam pomen pokladanja šhofovih rok že razložil, hočemo danes le še pomislili: zakaj škof na otroku križ naredijo? in zakaj ga naredijo ravno na čelu?
a) Škof naredijo križ v znamnje, da s križa nam je prišlo zveličanje; in tudi zato, ker se vsi sv. zakramenti v imenu Boga Očeta, Boga Sina in Boga sv. Duha delijo. Na križu nam je Kristus usmiljenje in gnado pridobil: in ta križ, o kako sveto in častitljivo znamnje je za nas!
Po znamenju sv. križa se razločiš od Judov, Turkov, ajdov in nevernikov; ne sramuj se sv. križa, glej častitljivo znamnje je; stori ga vselej pobožno, naj se ti tudi hudobneži posme-hujejo! Le poslušaj, kaj sv. Krizostom pravi. „Ne sramuj se toliko častitljivega znamnja, da se tudi tebe Kristus sramoval ne bo." Sv. križ je svet rešil in spreobernil, resnico učil in nam pot v nebesa pokazal. Prideš torej memo križa, ne sramuj se odkriti ali pobožno se prekrižati. In če te kdo bara: Ali častiš križ? Serčno mu odgovori: »Častim ga, saj sem stopil pri sv. kerslu pod njegovo bandero, in pri sv. birmi sem si ga globoko v serce vsadil."
Ali ste že kaj čuli od križanskih vojsk? Te so se tako-Ie začele: Muhamedani ali Turki so Palestino, to je sveto deželo, v kteri je Jezus Kristus naš Gospod živel in umeri, v svojo oblast dobili in so s kristjani silno gerdo in grozovitno ravnali. To so zvedeli njih bratje v zahodnih Evropejskih deželah. Usmilijo se jim vbogi kristjani na Julrovem. Tem hočejo v pomoč priti, zatorej vojsko zoper Turka sklenejo. Neki Peter iz Amiena, bogaboječ in zgovoren duhoven in puščavnik, obhodi celo Laško in Francosko; živo pripoveduje velike stiske kristjanov v sveti deželi, ktere je sam videl. Pod papežem Urbanom II. se v mesto Klermon na Francoskem silno množica ljudi zbere. Po končani ginljivi papeževi pridigi vsi iz enega gerla vpijejo: „Bog hoče! Bog hoče!" V kratkem se zbere čudno velika vojskna truma; da pojde nad nevernika. Vse so križarje imenovali, zato ker je vsak vojak znamnje križa na persih nosil v spomin, da se za križanega Jezusa vojskuje. Veliko so prestali na dolgi neznani poti, veliko kervi se je prelilo, preden so Jeruzalemsko mesto iz rok sovražnikov oteli, kar se je zgodilo leta 1099. Serčni Bogomir Buljonski je bil pervi Jeruzalemski kralj postavljen. Pobožni kralj pa je zlato krono na oltar položil, si železno krono na glavo djal in rekel: „Kjer je moj Zveličar Jezus Kristus ternjevo krono nosil, ne spodobi se, da bi jaz zlato krono nosil."
Ljubeznivi! Križarji so si v veliko čast šteli, znamnje sv. križa na svojih persih nosili; oj sveti križ naj bo tudi vaše mogočno orožje zoper dušne sovražnike, bodite serčni vojšaki pod banderom Jezusa Kristusa! In šli bote enkrat tudi vi v obljubljeno deželo, v nebeški Jeruzalem !
b) Zakaj pa škof otroku ravno na čelu križ naredijo ? Zakaj ne na ustih ali na persih? Zato, ker čelo je sedež uma in sramožljivosti. Zato, moj kristjan! so te škof s sveto križmo na čelu pomazali, da svojo pamet in um sveti veri podveržeš in ne tuhtaš skrivnosti božje, kterih zapopadel nikdar ne boš. Zato so te pomazali na čelu, ker tukaj je sedež sramožljivosti. Sramožljivost je dvojna: Sveta (sramožljivost) in napčna. Ti si morebiti še nedolžen mladeneč ali nedolžna devica. Te vabijo na raj ali v slabe tovaršije, tam se kaj pohujšljivega govori ali kaj nespodobnega poje; tebe rudečica oblije, ne veš,
kam bi pogledal; glej, to je sveta sramožljivost, družica tvoje nedolžnosti; glej, to je tvoja juterna zarja, tvoja nar veča lepota, priča tvoje visokosti pred Bogom. Pa, oh 1 kako zlo je ta sveta sramožljivost izmed nas zginula! 'Zato je pa tudi toliko zapeljanih nesrečnih rev med nami, toliko tropov nezakonskih otrok, nesreč in domačih nadlog; resničen je torej pregovor : »Kjer sramožljivost umira, tamo se pekel odpira." Je pa tudi napčna sramožljivost; tako se, postavim, marsikteri sramuje svoje vere, ali večkrat k spovedi iti, ker ga hudobneži pikajo z besedami: tercjal ali tercjalka; ali topel hočeš v nebesa iti? itd. O to je napčna sramožljivost, ti nisi zvest Kristusovemu banderu. Milo se iz turna zvon oglasi, glasno vabi verne počastit Boga in nebeško kraljico'; ti pa se sramuješ odkriti in se v molitvi z angelci v nebesih združiti; glej, to je napčna sramota. Ti iščeš svinca, zametuješ pa zlato; ti se dopadeš sovražnikom Jezusovega križa, križanega Jezusa pa se sramuješ, ki ti sam govori: »Kdor me bo pred ljudmi zatajil, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih."
Preč torej z napčno sramožljivostjo, spoznajte očitno in stanovitno pred celim svetom sveto katoljško vero, kakor je storil nek keršanski častnik, ki ni hotel postni dan mesa jesti in je bil zalo od svojih tovaršev zasmehovan. On pa je serčno odgovoril : „Bralje I jaz sem pri nekem društva, in njegove zapovedi moram deržati ; zato bom pa prejel srečo in blagor. To društvo je sveta katoljška cerkev. Njene zapovedi hočem deržati, ker sem njen sin, in vi, ako ste možje pošteni in pametni, se mojemu obnašanju ne bote smejali." Le besede mu niso mogli na to odgovoriti in niso ga več nadlegovali. Bratje in sestre moje 1 vsi mi smo pod banderom sv. križa, ali se ga bomo sramovali ? Nikakor ne, saj vemo, da sv. križ nos pelje k zmagi, nas pelje v obljubljeno deželo, v nebeški Jeruzalem. Amen.
Pridiga za 7. pobinkoštno nedeljo.
(Peta lilurgička pridiga — o sveti birmi'; gov. J. S.)
„Dobro drevo rodi dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad.*
Mat. 7, 19.
V v o d.
Kakor skerben oče svoje otroke je svaril Jezus svoje ljube pred zapeljivimi ljudmi rekoč: „Varujte se lažnjivib pre-7 rokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi. Po njih sadu jih bote spoznali." Teb hudobnih ljudi ne bote spoznali ne po lepi noši, ne po sladkih medenih besedah in zlatih obljubah; ampak po njih sadu, to je po njih djanju in nehanju jih bote spoznali, kdo so, kam gredo in kaj iščejo Saj veste, da se drevo spozna ne po cvetju, ampak po sadu, ptica ne po perju, ampak po petju, ravno tako se tudi človek ne po jeziku, ampak le po djanju prav spoznri.
Keršanski brat! keršanska sestra 1 Če me baraš, kteri so pa tisti lažnjivi preroki, pred kterimi nas Jezus v današnjem sv. evangelju svari, ti jih silno silno veliko pokazati zamorem. Le poslušaj I
1. Med temi najdeš svoje zapeljive lovarše in to-varšice. Mladeneč! ti si še mlad, nedolžen, morebiti tudi premožen, pridejo slabi tovarši ali razujzdane ženske, sladkajo se li, hvalijo te, vabijo le na grešne vcselice ali ponočne voglarije rekoč: „E knj se boš tako bal svojih staršev, ki so tako ojslri, da ti nobenega veselja ne privoščijo, pojdi z nami in zidane volje bodi, dokler si mlad." Keršanski mladeneč! mar boš ti verjel (em zapeljivim besedam ? Glej krive preroke ! V ovčjih oblačilih k tebi pridejo, znotraj pa so zgrabljivi volkovi; zatorej bodi pamelen in ne daj se slepiti, saj veš, „da, če slepec slepca vodi. obadva v jamo padeta."
Keršanska deklica! mlada si še in nedolžna; pa glej! že pridejo tropi krivih prerokov, ki se ti sladkajo in li lepe obljube delajo, pa ne želijo tvoje sreče, temveč da bi te
nesrečno storili. Bodi torej pametna, ne verjemi jim ! Vbogaj svoje starše, pobaraj za svet svojega spovednika in druge poštene ljudi; sosebno se varuj podkupljenih dedov ali žensk, ki te pridejo skušat in te v kaj tacega nagovarjajo, kar te je sram storiti pred svojimi slarši, spovednikom in drugimi poštenimi ljudmi; glej, to so posebno zgrabljivi volkovi, iz samega pekla dgma. Ne poslušaj jih ! ali te nič ne vstrašijo žalostni izgledi marsiktere zapeljane reve ?
2.	Drugi lažnjivi preroki so besedljivi govorniki po kerčmah in shodiščih. Ti imajo dolg jezik pa kratko pamet, šuntajo ljudi zoper duhovne in deželno oblastnike in obetajo srečnejše čase ; pa kak žalosten sad so nam prinesli, kaže se nam obilno.
3.	Se nevarnejši lažnivi preroki so praznoverci, ki učijo denarje in zaklade kopati, bolezni pri ljudeh in živini zagovarjati, kvarte pokladati itd.
4.	Pa naj nevarniši so krivi učeniki, ki vam pravo vero podirajo in vas k hudemu napeljujejo. Pri poliču od Boga, božjih reči in božjih namestnikov zanicljivo govorč; med tem pa čas le leče in teče, pride smert in jim na vrata poterka; zdaj jim je vse drugače pri sercu; žalostni spoznajo, da so drevo brez dobrega sada in to drevo bo zdaj posekano in v ogenj verženo. Pa kaj bi vam dalej našteval še več lažnivih prerokov, ker od vas vseh upam, da jim ne bote verjeli; timveč hočete rajši dobro drevo bili, ktero dober sad obrodi ; saj vam na strani stoji mogočen tovnrš Jezus Kristus sam, ki to drevo vedno poliva z živo vodo, ktera izvira iz sedmerih studencev, iz sedmerih sv. zakramentov. In glejte ! ravno danes teden so vam bile razlagane šege, ktere vidite pri drugem živem studencu, namreč pri sv. birmi. Vem, da se še spomnite iz moje slednje pridige, kaj pokla-danje škofovih rok na birmance pomenja in zakaj škof otroke na čelu s s\elo križino pomažejo in jim sv. križ naredijo. Torej vam bom danes od svete križme nekoliko govoril in sklenil razlaganje obredov, ktere vidite pri sveti birmi.
Vidim vaše serca goreče za božjo besedo, zatorej se jsnnesem, da me bote ludi danes zveslo poslušali. V imenu božjem in Marije brez madeža spočete !
Razlaga.
L Škof pomažejo birmanca s sveto križmo. Da to milost in moč sv. Duha pomenja, nas uči že sv. Ciril, ki pravi : „Kakor se telo z vidljivim mazilom pomaže, ravno tako bo tudi duša po svetem in oživljajočem Duhu posvečena." Da bote pa, ljubeznivipomen lega mazilenja ložej razumeli, vam nioram poprej povedati, kaj je sveta križma. Sveta križma je olje, kteremu je primešan balzam ali dišava. Skof ga vsako leto veliki čelertek blagoslovijo. Rekel sem, da sveta križma obstoji:
a) iz olja, kterega je veliko v obljubljeni deželi rastlo in se drago prodajalo. Rabili so ga za svečavo, ker olje svet?; za jedila, ker olje redi; za ozdravljanje bolečin, ker olje zdravi; le spomnite se usmiljenega Samaritana, ki je ranjenemu in na pol mertvemu človeku olja in vina v rane vlil. Rabili so ga tudi, ki so se v metanju in ruvanju skušali. Ž njim so si ude namazali, da so postali urni in močni; olje torej tudi moč daje.
Kakor v svetilnici olje hišo razsvetljuje in temoto iž nje prežene, ravno tako ludi sv. Duh razsvitljnje po mazilenju s sv. oljem birmancev pamet. Le pomislite ljubeznivi ! kako boječi in nevedni so bili apostelni pred prihodom sv. Duha. Glejte jih binkoštno nedeljo I Pluje jezike govorijo, celo sveto pismo imajo lakorekoč že v mezincu, knko goreče pridigujejo, da vsi stermijo in se čudijo rekoč : Kaj to pomenja. . Morda so od sladkega vina pijani ? O niso bili pijani ne, marveč navdušeni so bili od sv. Duha, ki jih je vsega učil in vsega opomnil, kar jim je Kristus bil povedal.
Kakor olje telo redi, ravno tako redi tudi gnada sv. Duha dušo in pogasi njeno žejo; saj Kristus sam govori: »Kdor je žejen, naj pride k meni in naj pije 1"
Kakor olje telesne rane celi, tako celi tudi sv. Duh dušne rane in bolečine, zato tudi Kristus sam sv. Duha tolažnika imenuje. Ta je tolažil apostelne v neizmernem terpljenju in
težavah, On tolaži tndi nas, če je žalostna naša duša zavoljo velikih skušnjav in viharjev, ki nas obdajajo. In kakor olje moč daje in ude urne dela, ravno tako nas krepča tudi sv. Duh v zakramentu sv. birme, da svojo vero stanovitno spoznamo in po nji živimo. Saj veste, ljubeznivi I kako serčni in močni so bili apostelni po tem, ko so prejeli sv. Duha. Bili so tepeni, zaničevani in zasramovani; bili so vedno v nevarnosti, v temne ječe so jih metali in neusmiljeno mučili, pa osiali so stanovitni. In kdo se ne čudi sercnosti sv. mucencev, ki so v pervih časih keršanstva svojo kerv prelili? In tudi v poznejih časih se najdejo serčni mučenci. Britko se človeku stori, ko bere, koliko so kristjani v Japanskih deželah, ker je sv. Frančišek križanega Jezusa oznanoval, preterpeli, naj vam torej povem neko dogodbo iz 18. stoletja.
Ko so leta 1706 ali 1707 vse misijonarje iz Japana izgnali, sta dva imenitna Japanca kristjane v Jezusovi veri poterjevala in k pobožnosti napeljevala. Pa kmalo sla bila izdana, v ječo veržena in čez štiri leta z vcrvjo okoli vratu pred mesto na morišče peljana. Vsak teh mož je imel sina; eden, z imenom Tomaž, je bil kakih 12, drugi pa, ki mu je bilo Peter ime, še le 6 let star. Tudi ta dva so holli z očetoma vred umorili; zato pošljejo vojake po nju. Pa ta dva fantiča sta bila že v mladosti prav dobro v keršanski veri podučena, in sla s pomočjo gnade božje, ktero sta pri sv. kerstu in pri sv. birmi prejela, prav lepo in pobožno živela: tudi sta slišala toliko lepega in milega od sreče, kakor mučenec umreti, da sta po tej smerti silno hrepenela. Ko Tomaž sliši, da ga k smerti popeljejo, dene berž naj lepše oblačilo na-se, gre vesel za briči, najde pred mestnimi vrati svojega očeta in jih veselo objame. Ker vojakov, ki so bili po unega fantiča poslani, predolgo ni bilo, so Tomaža z očetom in unim možem vred ob glavo djali. Mali 6 let slar Peterček je stanoval pri svojem dedu, in je ravno zaspal, ko so vojaki po-nj prišli. Zbudili so ga ter mu rek<5, da mora s svojim očetom umreti. „0 veliko veselje mi naznanite!" je zavpil mali Peterček, in je komaj čakal, da so mu najlepše oblačilo oblekli. Prime enega vojakov za roko, in gre vesel na kraj, kjer bo smert storil. Silno veliko ljudi je >a njim vrelo, in večidel se niso mogli solz zderžati, ko so
mladega mučenca vidili. Ko mladi junak na morišče pride, zagleda nBjpred truplo svojega ljubega očeta vse v kervi zraven unih dveh trupel. Tega se Peterček ne prestraši, limveč zraven očetovega trupla poklekne, si sam vrat odkrije, povzdigne svoje nedolžne ročice proti nebesom, in mirno čaka smertnega udarca. Žalostno in milo ga je bilo vidili, zatorej tudi ljudstvo velik jok zažene in brilko zdihovati začne. Tudi rabelj do solz ginjen meč od sebe verže in žalosten "odide. Dva njegovih pomočnikov zaporedoma pristopita, da bi kervavo delo dokončala, pa ne moreta. Na zadnje so morali nesrečnega sužnja pripeljali, ki je s trepetajočo in nevajeno roko malega mučenca, ki od bolečine le zinil ni, na glavo in na rame velikokrat mahnil, da ga je v drobne kosce razsekal.
Ljubeznivi! kaj ne da se čudite nad serčnosljo toliko malega otroka? Kdo mu je dal moči, vse to prestati? Sv. Duh, ki ga je pri sv. birmi v svoje mogočno varstvo prevzel.
b) Rekel sem, da sv. križma obstoji tudi iz balzama. Kakor namreč balzam diši in je človeku prijeten, ravno tako prijetna je Bogu tudi duša, klera je v gnadi božji, in kakor balzam telo varuje, da neslrohni, ravno tako nas varuje sv. Duh pred grehom, zato govori sv. Peler Damjan: „Pri sv. kerstu se nam podeli sv. Duh, da nam zbriše stare grehe; podeli se nam pri sv. birmi, da nas pred novimi grehi varuje."
II. Pri sv. birmi škof tudi birmance malo na lice udarijo in rečejo: „Mir s teboj!" Zakaj neki to ? Zato, da se birmani spominja, da je prisegel h Kristusovemu banderu in da mora pripravljen bili, za sveto vero vse, sramoto, ječo in bolečino, križe in težave, rad prenašali. Zalo, moji bratje in sestre ! so vas škof malo na lice udarili. In kdo, ljubeznivi ! je brez križa in terpljenja na svelu ? Kristus sam, nedolžno jagnje božje, je naj več prestal, pot terpljenja je tudi nam zapustil, in le po tem potu pridemo k Očetu, ki je v nebesih. — Si morebiti le reven hlapec, vboga dekla. Daleč so tvoji starši in prijalli, ali pa jih že hladna zemlja pokriva, in ti na svelu sam stojiš in si silno žalosten; pa ali si morebiti res sam, nimaš nobenega, ki bi za tebe skerbel? 0 ja, eden je nad teboj, in ta je tvoj Oče; On te še ni zapustil,
na Tega naj te opominja tudi škofov udarec. — Sonce že visoko stoji in skoraj bo poldan; pa ves vtruden pride po cesti popotnik. Že dolgo ni dela ali kaj jesti dobil, pa dobil je že na nogah žule in bolečine. Zdaj zboli med ptujimi ljudmf, in kako daleč je njegova očetova hiša. Oh, težko mu je zdaj pri sercu in ne vesele ga lepe hiše bogatega mesta. Pa ali je revež res tako sam in zapuščen? O saj nad njim je Eden, in ta je njegov Oce, na ktercga v svoji stiski kliče : ,,ftce naš; ki si v nebesih!" — Morebiti si vhoga vdova, ki si zgubila herzilega moža, ki ti pa ni premoženja, ampak le male otroke ostavil, o kako težko ti mora pri sercu hiti. Gotovo že želiš pri Bogu bili, pa smilijo se ti tvoji otroci. Glej, tvoja žlahla se ne zmeni za te, ne za tvoje otroke; pa vendar eden je, ki usmiljeno gleda na le. O saj ga dobro poznaš, ker vsak dan ga pozdravljaš: „Oče nas; kteri si v nebesih !" Pa, kdo bi vse temje in bodeče kamnjo izšlel, ki so nastlani po polu našega življenja? Ali kristjani smo, vlerjeni pri sveti birmi od sv. Duha, vojskovati se moramo, saj na lo nos opominja vdarec, kterega smo pri sveti birmi od škofa prejeli.
Po tem, ko so škof že vsem sveto birmo podelili, še vzdignejo svoje roke čez njo in jih blagoslovijo; prosijo pa tudi usmiljenega Boga, da bi vse birmance v dobrem in v čednosti ohranil, da bi se nobeden ne zgubil, ampak da bi vsi enkrat prišli k nar višemu škofu Jezusu Kristusu v sveti raj. In lako sklenem danes razlaganje od svete birme, in vam h koncu z besedami sv. Pavla kličem : »Ljubeznivi ! nikar ne žalite božjega Duha (z grehom, posebno z grehom, ki je zoper sv. Duha), saj s sv. Duhom ste zapečateni za dan odrešenja; da bole enkrat časlito vstali in v večno življenje šli." Amen.
L	Govor za praznik sv. Mohora.
-2*	.
(Govoril rajni F. J. Kafol.) -
. _ ,. '< ~
„ Vedno smo izdajani v smert zavoljo Jezusa." II. Kor. IV. ll.
V v o d.
Slovenski bratje! ozrite se danes proti zapadu. Tam, kjer se bistra Soča in Nadiža v jadransko morje razlivate, stalo je nekdaj ponosno meslo Oglej na zglavji mičnih homcov. Bilo je to teržno mesto pervo za Bimom v zahodnih deželah,, in čeravno so njegovi prebivavci ^ začetku kristjanske dobe raznim narodom se prištevali, vendar*' okolične imena in še drnge znamke dajo soditi, da je Oglej utegnil biti slavjansko mesto. Pa bodisi za mesto kakor rado, gotovo je, da nebeška luč svete Jezusove vere je nam Jugoslavjanom v tem mestu pervič lisvetila in od ondod našo milo Slovenijo^ nježno razjasnila. Sveti evangelist Marka je namreč okoli leta 46 po Kristusovem rojstvu v Oglej pripridigoval. Sbovencov serca, ki so še vselej rahle za resnico bile, so se mil vdale; pred vsemi drugimi se pa pošten in moder meščap G6rmogoreč, klerega sedaj »sveti Mohor" zovefmo, edino-zvelič&nske vere poprejme; sveti evangelist Mark^ ima.nad njim serčno Veselje, pelje ga { v Rim, ondi ga soznani s svetim Petrom apostelnom, in sam sveti Peter, pervak apostelnov, posveti Mohora v škofa za oglejsko mesto in za vse okrajne dežele. Tako je sv. Mohor poslal pervi apostel Slovencom, ki so okrog Ogleja bivali. On je pričel verslo pobožnih in 'svelih škofov, nadškofov in patriarhov sloveče oglejske cerkve, klerih neprenehljivo število sega do 95. in zmed njih je katoljška cerkev že 7 za svetnike očitno spoznala. Leta 1752 je bila oglejska preveč razprostrana cerkev v dve — v Goriško in Videmsko — nadškoGjske cerkve razdeljena, in naš sedanji Goriški nadškof je 100. naslednik sv. Mohora v slovenski okrajni. — Tako milo je Gospod Bog za naš slavjanski narod skerbel, da kmalo
Slor. Prijatel,	'	18
po dognanem rešenju na Golgati mu je že doposlal evangelistov in apostolov, naj bi se vdeležili tudi naši prededje Jezusove prelite kervi in se večno zveličali; in smem reči, da v^J/Rto* se imamo svetemu Mohoru zahvalili, da sveta kaloljška Vera po naših krajih tako mično cveti. Kdor dogodivščine oglej-'-skega mesta prebira, mora obslati, da posebna roko božja je čula nad oglejsko cerkevjo ler jo je pogina varovala. Mesto Oglej je bilo večkrat grozOVitno razdjano in ljulo razrušeno v groblje (sadaj ondi še vas stojf, ki nam kliče, da vse preide, kor je posvelnego), oglejska cerkev pa je vselej slovela in se zmagavno zoperstavljala viharjem vseh d6b, in še sedaj sloveča obstoji pod novima imenoofa, ter se ponosno ozira na svojih škofov nepretergano rajdo. Gotovo se ne motim, če terdim, da mogočna priprošnja sv. Mobora, kleri jo je s prelivanjem svoje kervi utemelif, jo je vedno pred poginom zavarovala; on sam rojen Slovenec vedno za Slovence v nebesih prosi in na njegove prošnje nam luč svete vere jasno sveti.
Slovenski katoličani I mi danes obhajamo god svojega apostelna svetega Mohora; pristojno se mi dozdeva z vami se nekoliko pogovarjati od njegovih čednost, naj bi si jih kar mogoče v posnemo vzeli in pa tako svojemu narodskemu besedniku v nebesih se prikupili. V tem svetem namenu bom dveh jako važnih čednost iz blazega djanja današnjega svetnika omenil, ter rečem: * / >« <. 'j^f .-t. ,i A	■•
1.	Sveti Mohor je v Kristusa vse svoje slavjanske brate preserčno ljubil;
2.	pn je za voljo Jezusa za svoje ovce mučenstvo preterpel.
To bom vam razložil. — Sveli Mohor I ti se v nebesih
v	%
večne dike veseliš, pa milo na naš po svelu razkropljeni slavjanski narod gledaš in serčno želiš, da bi se vsi pod Jezusovim banderom zedinili ler večno srečni bili; sprosi nam milost, da bi tvojo svete čednosti posnemaje listi blagor dosegli, kojega potrebujemo za dušo in telo 1 — Poslušojle 1
Razlaga.
Kdo ljubi svoje brate ? Tisti, ki jim v njegovih telesnih težavah po mogočnosti pomaga, lačne nasituje, žejne napaja, nage oblači, popotnike pod streho jemlje, bolnike obiskuje ter
jim streže; tisti, kteri za poštenje in dobro im6 svojih bližnjih sberbi, le dobro od njih govori, obrckovavcov in opravljivcov ne posluša, in pa sobratov slabosti izgovarja in pokriva; tisti, ki premoženje svojih bratov pred škodo varuje, krivice jih otme, jih žalostne tolaži, dobre svete jim daje ter v sledni nesreči miloserčno priskoči; kdor s svojimi brati tako dela, ž njimi se odkritoserčno in rad pogovarja, z veselimi se veseli in z jokajočimi joče, pravimo, da jih ljubi. Vendar pa ta ni še popolna ljubezen; kajti vije se le okoli telesa in pozemelj-skega blagostanja: prava ljubezen do svojih bratov se mora še kaj više dvigniti in tudi dušno zveličanje obsegati, mora nevednega in grešnega brata njegove velike nesreče oteli, k pravemu poklicu ga naganjati in pa zavoljo Jezusa v Jetusu mu večno srečo kazati. In fako ljubezen je imel naš slovenski apostel, zatorej pravim :
1. Sv. Mohor je v Kristusu vse svoje slavjanske brate priserčno ljubil. — Bom spričal.
Odkar so bili človeški otroci pri stavbi babilonskega stolpa na Boga pozabili, jih je bil napuh v velike zmešnjave zapletel; stvarnika so bili namreč overgli in stvari po božje častili začeli: molikovali so. In kakor se vselej godi, da kdor na Boga pozabi, vsak dan se bolj v greh lopi, tako so se človeški otroci skoz 2204 let do Kristusovega rojstva čedalje bolj in bolj v gerdo molikovavstvo topili. Zdrava pamet stermi, kedar basnoslovje raznih narodov čitamo, in se prav za prav sramuje, da je sama za sd takim neumnostim in norostim podveržena. —Tako nesrečen je bil tudi naš slavjanski narod. Iz Azije je svoje bogove na ramah prinesel v Evropo, tukej se je soznanil še z moliki Rimljanov, Gerkov in druzih narodov, tudi ti so mu bili všeč, ker so njegovim strnslim in napčnemu nagnjenju stregli, osvojil si jih je, in tako so naši slovenski preddedje kupe raznih bogov po svojih staniščih in seliščih imeli. Oh kako so bili nesrečni I Nikdar jim ni bilo serce pokojno; kajti če so enega molika častili, pa se jim dozdevalo, da drug se utegne togotiti, če so dežja prosili, so^ se pa solncu zamerili, da se jim je skrilo. In kako so bili še le nesrečni na duši! Molikovanje je bilo hudičeva služba,
in satan jih je vse v. svoji oblasti imel, , peklenskemu zmaja to nekteri starši že v življenju svoje otroke darovali in po smerti pa so mu ludi starši zapadli. Oh naši vbogi prededje I kje ste sedaj ?! Solze so mi iz očes vtrinjajo, ko na to mislim in na večno osodo svojih nekdanjih slavjanskih bralov se spominjam!
Ko so reči tako stale z našim slavjanskim narodom v Ogleju, po sedanjim Primorskem, Kranjskem, Koroškem. Štajerskem, Horvaškem, Dalmatinskem in Ogerskem, glej pride sveti Mohor iz Rima, kjer ga je bil, kakor sem že omenil, sveti apostel Peter v škofa posvetil, za sv. Jezusovo vero ves vnel nazaj v Oglej; v sercu se mu smilijo njegovi v terdi temi molikovavstva zdihajoči slavjanski bratje; on dvigne svoje solzne oči do nebes, prosi iz globočine serca od milostljivega Jezusa pomoči lo predrago ljudstvo iz hudičevih krempljev iztergati, mu razjasniti um s sveto vero, osladnosti gerdega molikovanja ga prepričati, serce mu s svetim Duhom omečiti, za pošteno pobožno življenje ga vneti, ga pokrisljaniti in zveličati. In usmiljeni Bog je njegovo prošnjo blagovolil; kajti „nifc bolj ne dopade Bogu, in On ničesar tako ne blagovoli, kakor evangeljskih oznanovavcov prizadetje, da bi se Ijndje poboljšali", pravi sveti Justin. Težko je sicer bilo tačasnim škofom njih dolžnosti o^pravtjati in sveto vero širiti, ker niso smeli očitno učiti; pa ljubezen do Boga in do njegovih bratov je sv. Mohora neprestrašenega storila, kot dobro razumen nadpaslir je v Ogleju po družinskih hišah okoli hodil in kjerkoli se mu je priložnost ponudila, na skrivšem je skerbno učil, kerščeval in božje kraljestvo razširjal; lepo je ozelenelo tersje v gospodovem vinogradu, ki ga je on obdeloval, in sveta vera je tako mogočno v mesta cvetela, da v dvajsetih letih se je tretjina Oglejanov pokristjanila, molike overgla, in molikovavske tempelne popustila, edinemu pravemu Bogu služila in božjega Sina Jezusa Kristusa molila. Zmed druzib ovčic svetega škofa so posebno štiri device omenitve vredne : Evfemija in Rotila, hčeri terdovratnega ajda Valencija, in pa Tekla in Erazma, hčeri pokristjanjenega Valencijana. Strašno so bile mučene te med seboj braterne device, kervavo so jih raztepli, z železnimi grebeni raztergali, jim persi odrezali, in
na povelje sodnika tako razmesarjene in nage po mestu gonili; toda na njih molitvo kar naravnost jim je ongel iz nebes bele oblačila prinesel, in vse rnne ozdravil., Ljudstvo to čudo vidili, Boga hvali in veselo device sprejemlje. Sodnik Servast jih poslednič v smert obsodi, in lastnemu očetu in slricu Valenciju umoriti da. Ta jih v svoj stolp pelje, jim z lastno roko glave odseka, trupla pa skoz lino v reko Nadižo pomeče, ki je memo zidovja tokla. Sveli Mohor in Valencijan, mučenicam oče in stric, gresta po noči svete Irupla iskat; glejte, dva mladenča jima jih v čolniču na proli pripeljeta in izročivši jih zgineta; ona pa jih spodobno v poslopje Valencijana pokopljeta in na njih pokopu allar postavita, na kterem se je potem sveta maša služila. Se kažejo na tem mestu čedno kapelico svetim devicam in mučenicam posvečeno.
Pa ne samo v mestu, marveč tudi v okolici in celo pO daljnih slovenskih deželah se je Jezusova vera razlagovala. Deloma je terštvo kaj pristojno priložnost dajalo; pokristjanjeni kupčevavci so namreč nauk od edinega Boga med deželane razširjevali, ter jim od čudežev pravili, ki so jih v Ogleju vidili; deloma pa je sv. Mohor gorečih pomočnikov, kakoršen je bil njegov dijakon sv. Fortnnal, si oskerbel ter jih razpošiljal med slovenske narode, kakor Kristus svoje učence; da! še sam je pastirsko palico v roke vzel in potoval po Primorskem, Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Horvaškem, Dalmatinskem in Ogerskem, Slovencem nebeškega kruha lomil, altarje molikov poderal," pravo službo edinega Boga vpeljaval in neumerjoče duše nebesom pridobljal, ker vedel je, da duše so toliko več vredne memo vsega posvetnega, kolikor nebesa presegajo zemljo. Jezusove besede je v spominu imel: „Jaz sem vas izvolil, in sem vas postavil, da greste, in sad obrodite, in da vaš sad ostane" (Jan. 15.16.); ter premišljeval je, da naj bogatejši v božji ljubezni je tisti, kdor naj več ljudi Boga ljubiti pregovori.
Veliko sprememb se je med Slovenci godilo: Primorsk naselnik je doma na ognjišču zariefil^ potem iz vseh kotov svoje koče lesene molike vknpej nanosil, ter v ogenj jih pometal rekoč: „Zgorite vragi". Sam nad seboj se je čudil, kako da je mogel take bogove za srečo prositi, kteri sami
- m -
sebe ognja oleti niso v stanu. — GčrotanskLpIaninar je miroč za svojo čedo hodil, njega nista več strašila blisk in tersk, ker se je pod očetovim varstvom edinega vseg8mogočnega Boga vedel; tudi ni več trepetal, ko je na nebu gromelo, misleč da bogovi so se med seboj sperli in eden proti drugemu vojskovati začeli, marveč pokrižal se je z Jezusovim križem in v sercu pokojen si krovja poiskal.—Dolenski seljan je v sredi svoje njive na enkrat jenjal kopati, na lopato se je naslonil, do nebes oči dvignil in jel premišljevati, kako srečen da je, ker edinega Boga pozna, kteri vsako potno kapljico obilno poplačuje, če jo njemu v čast posvetimo. Z eno besedo — molikovanje je začelo po slovenskih deželah onema-govati in našim bratom po sveti veri nova zarja zašije; kakor iz terdega spanja so se budili, verske mrake iz očes si brisali, sužnjih sp6n gerdih molikov se otresali in novo življenje se je nad njimi budilo — življenje, ki je začetek večne sreče; kajti „to je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, kterega si poslal." (Jan. 17. 3.)
In laka sreča je Slovencem došla po sv. Mohoru; zatorej uprašam : kaj se vam zdi, ali ni sv. Mohor vse svoje slav-janske brate v Kristusu preserčno ljubil ? On jim je zavoljo Jezusa v Jezusu večno življenje pokazal, jih je k takemu življenju nnpotoval, jih je k pravemu poklicu naganjal, jih je budil iz spanja gerdega molikovanja, jih je v svetem kerstu grehov omival, s sv. Duhom krepčal in po Jezusu dediče postavljal nebeškega kraljestva. Oh sv. Mohor 1 naši prededje so že kdaj v Gospodu zaspali, pa mi njih vnuki se ti danes mesto njih ponižno zahvaljujemo za blago prizadelje, da si naše nekdanje Slovane pokristjanil, ter te serčno zaprosimo, sedaj ko tudi ti v nebesih kraljuješ in s svojimi priprošnjami pri trojedinem Bogti veliko premoreš, sprosi nam milost, da bi mi vsi po Jezusovi veri prav zvesto živeli. Glej med Slovani na svetu so žalostne razpertije; ni je med nami edinosti v veri ; veliko jih je, ki zunej Petrove barke po viharnem morju plavajo, in se nočejo Petrovemu nasledniku v Rimu vkloniti; mili svetnik I sprosi jim nebeškega razsvetljenja, da, kakor si ti od sv. Petra škofovsko palico za pokristjanjenje Slovanov sprejel, bi tudi današnji slavjanski razkolniki spoznali, da ni ga
pravega krisljanstva med njimi, ako jih Pelrov naslednik ne blagoslovi in za svoje zveste ovčice ne spozna.
Smemo zaupati, da ta peryi apostel Slovencov naših želj ne bo zaničeval, ker še vedoo naš narod ljubi, in pa nadjati se je, da Gospod Bog bo njegove priprošnje miloslljivo blagovolil; zakaj	....;,..
2. Sv. Mohor je zavolj Jezusa za svoje ovce mučenstvo prelerpel. — Preglejmo še to.	■
Peklenšček vkljubuje vsakemu dobremu delu, in če sam bogoljubnih naprav razdreti ne more, si pa služabnikov za to poišče. Taka se je v Ogleju godila. Častita smert omenjenih oglejskih devic se je daleč okrog razslovila, njih prelita kri je bila seme kristjanov. Molikani to vidili se togotijo in moli-kovavski duhovniki oglejskega poglavarja Sebesta zoper sv. Mobora podpihujejo. On ukaže sv. škofa v vozo djali in pred svoj sodni stol prignali. Ali svetnik se ne prestraši, marveč brez tajbe- mu pove, da že nad dvajset let pravemu Bogu služi, po tem ko je slepoto molikovanja spoznavši zmoto in hudobijo molikov zavergel. Se ve da to je sodnika razkačilo. Ukaže aposloljskega moža kervavo razlepali, z železnimi grebeni tezati in z gorečimi bakljami po malem žgali. Na to ga še veli konju na rep privezati in po mestu vlačiti. Svetnik pa stanoviten ostane, Kristusa hvali in sodniku naravnost povč, da ž njim nič kaj opravil ne bo, da njegova živa vera in goreča ljubezen do Jezusa je veliko močnejša od vseh še tako grozovitnih muk lega sveta. — Oh sveta vera! ti predragi nebeški biser! Vse nam ta svet vzeli zamore, ali vere nam nikdar ne vzame, če je sami ne zaveržemo, in mi je zame-čavati začnemo, kedar v ljubezni do Jezusa pojemljemo. Kdor Jezusa goreče ljubi, ima živo vero; kdor ga malo ljubi, ima majhno vero; kdor ga nič no ljubi, je veren brez vere, in takih je tudi med Slovenci strašna množica. Da bi vsi na svojega apostelna pogledali, in nad njim se razgledovali.
Nad sv. Mohorom so se dopolnile besede sv. Pavla: „Vedno smo v smert izdajani zavoljo Jezusa." Sodnik Sebast reče svetega škofa v ječo zapreti in mu jetničarja Poncijana v varha dri. Ali kaj? Terda tema je zemljo pokrivala, ko svetnik v ječo stopi, pa poklekne, Boga hvali in nekoliko
pomoli, kar se vsa ječa osvetli, s prijetnim (Ttihom napolni in naenkrat se mučenca vse rane čudno pocelijo. To vidili ajdovski jetničar Poncijan stermf, pred svetega škofa na kolena pade ter ga prosi za poduk v keršanski veri in za sv. kerst. Se zgodi. Poncijan po vsem mestu milost božjo, ktera ga je došla, glasno oznanuje in ljudje iz mesta v ječo k svetniku hitijo, tako da ječa se je v cerkvico spremenila, kjer se je sveta vera učila. Ne bom pravil, kolikanj molikovavcov je sv. Mohor še v ječi spreobernil, čeravno so nam jih cerkveni listi mnogo zaznamovali in med njimi Gregorja slovitega Ogle-jana in pa Alcsandrijo, žlahtno gospo; tudi ne bom čudežev našteval, s kterimi se je on posebnega prijatla božjega spričal, čeravno vemo, da hudobni duhovi so pred njim bežali, in slepci so na njegovo prošnjo pregledovali; s8mo tega pa ne smem zamolčali, da lahko bi bil iz ječe pobegnil in življenje vnesil, pa ni hotel; da celo resnično je, da za čas je vozo zapustil, in v Gregorjevo hišo šel, ondi vso njegovo družino kerstil, pa prostovoljno se je potem nazaj v ječo podal; in to iz ljubezni do Jezusa in svoje čede, kajti temna voza mu je bila rodovitno polje, seme Jezusove vere sejati, in veselilo ga je zavoljo Kristusa vklenjenemu biti. Želel je zavoljo Jezusa za svojo čedo mučenstvo prestali in življenje dati, ker mu je bilo znano, da prelita kri nadpastirja čedo v sveti veri uterduje in še novih ovec Kristusu pridobljuje. In želja se mu je spolnila.
Ko je sodnik Sebast zvedel, da sveti škof je Oglcjanom nasvetoval, naj mu dijakona Forlunata naslednika izvolijo, ukaže tudi njega v železje djati in k sv. Mohoru vječiti. Oglejanom se to preveč zdi in zagrozijo se sodniku. Sebast se zboji, po noči pošlje trinoga v ječo, ki zvestima spoznovavcema glave odseka in jima vrata nebeške odpre. Oba sta postala mučenca za sveto vero. Pokristjanjeni jetničar Poncijan ohrani nju sveti trupli in žlahtna gospa Aleksandrija ju s pomočjo Gre^ gorja v svojo bližno njivo častito pokoplje. Tako je bil sv. Mohor s svojim zvestim dijakonom vred zavoljo Jezusa v smert izdan in je za svoje ovce mučenstvo prelerpel. Veliko lepih cerkev zdaj jima v čast pozidanih stoji v visokih planinah in na veselih gričih po vseh jugoslovenskih krajih; one nam pravijo, da sveli Mohor je bil pervi apostel Slovencem in je še sedaj v nebesih nas pervi priporočnik.
Za Sočo na tominskih Pečinah stoji majhna cerkvica ponižno olepšana in snažno okinčana — v čast sv. Mohoru in porlunatu posvečena. Ustmeno sporočilo od te cerkvice sledeče donaša: Pred tremi slo letMiii so se tukaj neki pla-pinčarji vselili. Mašniki so v te kraje čas za časom iz starega Ogleja dohajali, pa pomanjkovalo jih je, Jn naši planinčarji naenkrat celo zimo niso duhovnika vidili. Milo so se na Oglej ozirali, in v sv. 3Iohora klicali, naj bi gospod Bog na njegove priprošnje omečen zapuščenim planinčarjem učenikov in mašni-fcov doposlali blagovolil. Še le bolj se prikupiti priprošnjam pewega apostelna SlOvencov, si v sveti priprosti izmislijo, poleg svojih stanov na homcu v lesu sv. Mohorn v čast kapelico sozidati. In nebesa %> to pobožno prizadetje blagoslovile. Osem družin je delo dognalo; kapelica se je pozneje razširila in sedaj ondi stoji vpastirjena cerkvica, v kteri se vsakdan na altarju sv. Mohora in Fortunata nekervava daritev svete maše opravlja in pa sveto evangelje slovenskim srenjčanom razklada. —Glejte, lakošne zaupe so naši prededje v priprošnje sv. Mohora stavili, in njih zaupi niso bili prazni; tako so nekdanji Slovenci svojega apostelna častili, in dosegli so na njegovo priporočenje, česar so najbolj vpotrebovali —učenikov in mašnikov. In sv. Mohor je še vselej pomočnik zoper verske Imine in duhovno slepoto; kdor se mu ponižno priporočiije, razjasnil ga bo v svetih resnicah in mu pomagal, da se duhovne mračnosti otrese — grešnega življenja oprosti in v sveti luči edinozveličavne kaloljške vere živi.
Predragi bratje! Ali ne vpotrebujemo tudi mi razsvetljenja v verskih zadevah? Morda nesloga v veri nobenega rodu na svetu tako ne tlači, kakor slavjanskega. Pa opustimo za danes to postransko osodo in ne ogledujmo zaostale omikanosti solznih otrok naše mile matere Slovenije; marveč le sami na se se ozrimo in obstali bomo, da nam je v svetih rečeh še jako napredovali potrebno.
Sklep.
In pervič je gospod Bog tako milostljiv nam bil, da od dobe sv. Mohora sem sveta vera skoz vse veke med nami cveti; pa čeravno sedanji zarod je po naših krajih zlo merzel v veri, in čeravno Boga poznamo, ga pa premalo častimo: Slov. Pry»tel.	19
•■« - - ' V--'. -- 228 -
greh se množi in po naših slovenskih deželah kot strašna povodenj poliva. Mi 9mo v nevarnosti, da gospod Bog bi se vtegnil razserditi, zaklad svete vere nam vzeti in drugim narodom ga podarili, kž njim boljše kupčevati znali. — j Pri
poročujmo se sv. Mohoru, da bi nam nebeškega rnzjasnjenja j sprosil ne samo vernim biti, ampak tudi po veri pobožno živeti j in s svetim naukom pridno in zvesto hiševati, da bi nebeški Gospod s tako nesrečo nas ne vdaril.
Drugič mi sicer več učenikov in inašnikov imamo, kakor so jih naši prededje imeli, pa yendar sem ter tje po Slovenskem jih še le pomanjkuje. Tudi se vtegne med sedag^jmi duhovniki marsikteri nojli, ki se ni iz pravega namena duhovščine lotil, in veste, da kakor Ji dober duhoven naj veča sreča duhovnije, tako je slab duhoven naj Veča nesreča soseske. Že zdaj je to dosto žalostno in nsm še žalostnejo prihodnost obeta. Priporočnjmo se sv. Mohoru, da bi slovenskej mladeži svetega razjasnjenja sprosil, naj bi se mladenči obilno in vsi le iz pravega namena duhovščine lotili, da bi mi dokaj mašnikov in učenikov pobožnega serca in vedrega duha vselej imeli.
Zadnjič čeravno skorej vsi Slovani v Jezusa verujejo, vendar pa vsi niso katoličani, vsi rimskega papeža za svojega vidnega poglavarja spoznali nočejo. In to je naj veča nesreča našega naroda. Bratje se med seboj pikajo in otroci edine matere se med seboj preganjajo. V tej razperliji so jih drugi narodi podjarmili, jim narodnost morč, in pot do omikanosti gradd. Priporočnjmo se sv. Mohoru, da bi vsem razjasnjenja sprosil, naj bi se vsi slavjanski bratje v naročju svete rimske fcaloljške derkvo zedinili in listo srečo dosegli, za ktero smo vsi vstvarjeni kot zemljani1 in namenjeni kot prihodni nebeščani. O Bog ! dodeli nam, ki dans praznik svetih mučencev Mohora in Fortunata obhajamo, da nas s svojo sveto brambo vselej varujeta in s svojo priprošnjo podpirata. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
ffF* Pridjan je danes 45. list »SLOVENCA".
OdgoYorni_iidaj. in vred. Andr. Einspieler.— Natisnil J. & F. L eon v Celojco,