♦ EUROMEMORANDUM 2014 ♦ RAZLOGOV ZA KRČENJE BDP V 2014 NI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ EVROPSKA FINANČNA POLITIKA; KOT DA BILE BANKE ODLOČILNE Jan Toporowski ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 463 NOVEMBER 2013 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 463 Ljubljana, november 2013 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2013 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 EUROMEMORANDUM 2014 6 RAZLOGOV ZA KRČENJE BDP V 2014 NI 11 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Brez večjih sprememb v pričakovanem trošenju 16 2. Oktobra je bil blagovni saldo z EU pozitiven, z nečlanicami EU negativen, kar ni običajno 18 3. Rahla otoplitev gospodarske klime 20 4. Industrijska produkcija nekoliko nižja 22 5. Upad domačega turističnega povpraševanja se še nadaljuje, gradbeništvo se pobira 22 6. Brezposelnost znova nekoliko večja 23 7. Inflacija se še naprej znižuje 24 8. Opazno povečanje oktobrskih plač 26 9. Sezona in premik timinga vplačil skrčili davčni donos v novembru 28 10. Krediti oktobra še hitreje navzdol, stabilizacija depozitov se nadaljuje 29 11. Presežek v tekoči plačilni bilanci je bil v oktobru nekaj pod mesečnim povprečjem 31 EVROPSKA FINANČNA POLITIKA; KOT DA BILE BANKE ODLOČILNE 34 Jan Toporowski STATISTIČNA PRILOGA 37 EUROMEMORANDUM 20141 Poglobljene delitve in potreba po radikalni spremembi politike EU Uvod Evropska unija ( EU) naj bi bila na izhodu iz recesije, vendar pa se posamezni deli spopadajo z depresiji podobnimi dogajanji; brezposelnost je izjemno visoka v obrobnih državah evrskega območja in ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti občutno zmanjšala. Ostri varčevalni ukrepi so vodili k povečanju socialnih razlik v Evropi in v proces prestrukturiranja industrije, v katerih se je položaj Nemčije in drugih »severnih« držav okrepil, proizvodne zmogljivosti v »južnih« državah pa so se skrčile. Kriza je povzročila velike premike v porazdelitvi dohodka; v deželah izven jedra evro območja so se realne plače znižale, še posebej močno v obrobju evro območja in državah Vzhodne Evrope. Hkrati se je spremenila hierarhija odločanja med državami članicami, moč Nemčije in drugih »severnih« držav se okrepila, medtem ko je položaj »južnih« držav oslabel; vse več področij gospodarske politike narekuje Bruselj. Za dejavnost Evropske komisije ostajata značilna resen demokratični primanjkljaj in pomanjkanje preglednosti. Ključne odločitve sprejemajo na zaprtih sejah ljudje, ki niso odgovorni nacionalnim parlamentom ali Evropskemu parlamentu, nanje pa vplivajo močni gospodarski lobiji. V številnih državah so desne in v nekaterih državah neo- fašistične stranke sposobne izkoriščati splošno nezadovoljstvo z Evropsko unijo in s politiko, ki jo državam nalagajo v Bruslju. 6 1. Fiskalna in monetarna politika Gospodarska recesija v EU naj bi se končala, vendar proizvodnja ostaja pod ravnjo iz leta 2008, stanje pa je v številnih državah močno polarizirano z visoko stopnjo brezposelnosti in nižanjem realnih plač. Finančna kriza se je ustalila, a finančni sistem ostaja zelo krhek, banke pa so obseg posojil v letu 2013 občutno zmanjšale. Zelo restriktivna fiskalna politika, naložena številnim državam članicam, je otežila celo doseganje ciljnih primanjkljajev. Medtem ko je ECB stabilizirala banke s približno 1000 milijardami evrov brezpogojnih triletnih posojil, posojila vladam ostajajo prepovedana. Ob upoštevanju popolne pripadnosti EU neoklasičnim naukom se pričakuje, da bodo realne plače nosile celotno težo prilagoditve. Zmanjševanje realnih plač je v nekaterih državah 1 Euromemorandum izhaja iz razprav in člankov na 19. posvetovanju o alternativni gospodarski politiki v EU, ki jo je organizirala EuroMemo Group med 20-22. septembrom 2013 v Londonu. Celoten tekst je objavljena na spletnih straneh EuroMemo Group. Povzetek je prevedel Jože Mencinger. in v večjem delu Evrope sprožilo deflacijske učinke. Namesto varčevanja bi se vladne politike morale usmeriti na spodbujanje zaposlovanja na socialno in okoljsko zaželenih delovnih mestih. Regresivne učinke znižanja javnofinančnih odhodkov je treba končati, storitve javnega šolstva in zdravstvene storitve pa okrepiti. Višje stopnje porabe bi morali financirati s politiko, ki bi bila obratna večkratnim zmanjševanjem obdavčitve v zadnjih 20 letih. Proračun na evropski ravni bi bilo treba povečati na 5% BDP, da bi politika lahko imela ustrezne učinek na proizvodnjo in zaposlovanje. Financiranje državnih primanjkljajev bi omogočila izdaja skupnih evrskih obveznic, tako da špekulanti ne bi mogli napasti šibkejših držav. Obstoječi javni dolgovi so v številnih državah članicah nevzdržni; ni jih mogoče v celoti vrniti, zato morajo biti predmet revizije javnega dolga, ki bi določila, kateri dolgovi so legitimni in katere je treba odpisati. Neusmiljen pritisk na znižanje plač bi morali nadomestiti s spodbujanjem širjenja kolektivnih pogajanj. Rast plač lahko prispeva k premagovanje šibkega domačega povpraševanja v Evropi in tudi k spodbujanju socialne pravičnosti. Za boj proti brezposelnosti in vzpostavitvi pogojev, v katerih življenja ljudi ne bi obvladoval status zaposlenosti, je treba normalni delovni teden brez zmanjšanja plač skrajšati na 30 ur. 7 2. Finančna in bančna politika Pet let po stečaju banke Lehman Brothers se finančna in bančna kriza v EU nadaljuje. V večini držav EU je bančni sistem, kljub ogromni likvidnosti, ki jo zagotavlja ECB, krhek. Stanje v bančnem sektorju v nekaterih državah, kot je Španija, je kritično. Sredi leta 2012 se je bančna unija, ki jo je predlagala Komisija pojavila kot nov evropski projekt za rešitev krize. Kljub svoji ambiciozni organizaciji, bančna unija ne spreminja prevladujoče paradigme bančništva v EU. Reformni predlogi Liikanenovega poročila o bančni strukturi krepijo vlogo univerzalnih bank namesto prizadevanj za strogo ločitev bančnega poslovanja s prebivalstvom in investicijskega bančništva. Reforme prav tako sprožajo vprašanja o demokraciji in upravljanju v EU, saj povečujejo vlogo ECB, ki je zadolžena za enoten nadzorni mehanizem bank. ECB je delno odgovorna za globino državnih dolgov v evrskem območju, saj zavrača neposredno posojanje državam na primarnem trgu obveznic. Počasnost in šibkost finančnih reform se z močnim vplivom finančnih lobijev, ki so uspeli preprečiti učinkovito ureditev, še povečala. Evropske institucije bi morale sprejeti jasen cilj: zmanjšanje pomena financ v gospodarstvu. Špekulativne dejavnosti je treba prepovedati, banke na drobnoprodajnem trgu pa izolirati od finančnih trgov; morale bi se osredotočiti na svojo osnovno dejavnost: kreditiranje nefinančnih sektorjev. Direktivo o davku na finančne transakcije, ki jo je predlagala Komisija, je treba uvesti hitro. ECB bi morala biti podvržena učinkovitemu demokratičnemu nadzoru in dati prednost socialnim in okoljskim ciljem. 3. Upravljanja v EU Uveljavitev Pogodbe o stabilizaciji, usklajevanju in upravljanju ter spremljajočih direktiv pomeni, da gospodarska politika v državah evro območja postaja predmet popolnega centralnega nadzora. Čeprav so se pooblastila parlamentov držav članic na gospodarsko politiko radikalno zmanjšala, ni prišlo do ustreznega povečanja pristojnosti Evropskega parlamenta. Množenje surovih aritmetičnih omejitev javne porabe in zadolževanja se bo verjetno pokazalo za škodljivo v prihodnosti tako kot so se takšni poskusi za škodljive pokazali skoraj zmeraj v preteklosti. Poenostavljena pravila kažejo nezaupanje v demokracijo in precenjevanje sposobnosti s tržnimi procesi stabilizirati gospodarsko življenje. Retorika konkurenčnosti, ki jo uporabljajo voditelji EU za upravičevanje restriktivnega pristopa k gospodarski politiki in za grobe pritiske na šibkejše države članice omejuje tudi demokratični nadzor nad gospodarstvom. Zakonske omejitve gospodarske politike so tako ostre, da bodo učinkovite alternativne politike zahtevale bodisi razveljavitev ukrepov ali njihovo izrecno podrejenost drugim prednostnim nalogam - zaposlovanju, okoljski trajnosti in socialni pravičnosti. 8 4. Obdavčitev Gospodarski in politični pomen obdavčitve je postal bolj jasen, ko je kriza v Evropi vse bolj globoko zarezala v finance večine držav članic EU in življenja njihovih državljanov. Globalne in regionalne zagovorniške skupine, ki se ukvarjajo z vprašanji pravičnosti obdavčitve in davčnimi zadevami, ki so pridobile večjo odmevnost v evropski civilni družbi, so okrepila odkritja o razširjenem izogibanju davkom s strani korporacij in premožnih posameznikov. V odgovor na naraščajoče ogorčenje evropskih državljanov nad izogibanjem davčnim obveznostim in padanjem davčnih prihodkov, ki je posledica recesije in stagnacije, so evropske vlade začele poudarjati preprečevanje izogibanja davkom in "nepošteni davčni konkurenci". Evropska komisija je, z močno spodbudo Evropskega parlamenta, odobrila sklop davčnih reform, katerih cilj je povečati preglednost čezmejnih davčnih poslov. Te reforme vključujejo izmenjavo informacij v zvezi z evropsko direktivo o obdavčenju prihrankov, vzpostavitev skupne osnove za obdavčenje konsolidirane davčne osnove korporacij, in v evrskem območju, davka na finančne transakcije. Medtem ko so takšne pobude dobrodošle v zmedi evropskih sistemov obdavčitve, pa ne bodo zadostovale za odpravo davčnih politik »siromašenja soseda«, ki so se nadaljevale v času zdajšnje krize, prav tako tudi ne bo prispevalo k preobratu v dohodkovni neenakosti in revščine v Evropi. Le radikalna uskladitev neposredne obdavčitve z progresivnostjo v vseh državah članicah EU, odstranitev sistemov enotne davčne stopnje v srednji in vzhodni Evropi in konvergenca davčnih stopenj po vsej Evropi lahko zagotovi preživetje kulture socialne solidarnosti. 5. Zaposlovanje in socialna politika Finančna in gospodarska kriza ima globoke socialne posledice za mnoge ljudi v Evropi z visoko stopnjo brezposelnosti, revščine in celo izgube prihodnosti za veliko mladih. Po najnovejših podatkih, en od štirih prebivalcev EU živi v revščini in en od osmih nima dela. Stopnje brezposelnosti mladih so še posebej moteče; za EU kot celoto je to številka en od štirih, v južnih državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot so Grčija, Španija in Italija, se dvigne na enega od dveh ali enega od treh. Visoka brezposelnost in revščina sta oslabila pogajalski položaj delojemalcev nasproti delodajalcem, kar se odraža v vse bolj negotovih delovnih pogojih: ena od petih pogodb o delu ni pogodba o stalni zaposlitvi; pogodbe o delu za določen čas in neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom se od začetka krize povečujejo. Odziv EU ni zagotovil sredstev za omilitev posledic revščine in brezposelnosti mladih. Institucijam EK, na primer DG za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ni uspelo spremljati in nuditi podpore državam članicam, ki so v ekonomski in vse bolj socialni krizi. Kot takojšnji ukrep bi EU institucije morale oceniti socialne posledice, ki jih prinaša krčenje porabe, ki je bilo naloženo državam članicam. Nato mora zagotoviti podporo na ključnih področjih, zlasti v zdravstvu, ter podporo za otroke in mlade, ki nosijo največje breme brezposelnosti in revščine. Za zaščito delavcev v naraščajoči plimi negotovih delovnih pogojev, bi bilo prejemke iz socialnega zavarovanja in socialnih programov treba nujno razširiti na vse delavce, ne glede na vrsto zaposlitvenih pogodb. EK bi morala spodbuditi tudi zakonodajne programe, ki bi zaposlitveno zakonodajo uskladili s hitro spreminjajočim se trgom dela. 9 6. Industrijska politika Nujnost industrijske politike v Evropi se začenja zavedati tudi Evropska Komisija. Vendar pa njeni predlogi ostajajo omejeni na ozek okvir politike konkurence usmerjene izključno v cilje kratkoročne uspešnosti na trgu. Potrebna je alternativa, ki povezuje cilj dolgoročne industrijske uspešnosti s skrbjo za socialno-ekološko preoblikovanje. To naj bi vključevalo šest temeljnih področij: (1) vseevropski javni investicijski načrt za socialno ekološko rekonstrukcijo, ki bi spodbudila evropsko povpraševanja; (2) nadomestitev velike izgube industrijskih zmogljivosti v Evropi, (3) nujna usmeritev v razvoj nove okoljsko trajnostne, na znanju intenzivne gospodarske dejavnosti z visoko izobraženim in dobro plačanim delom, (4) prekinitev masivnih privatizacij iz zadnjih desetletij in večja podpora javnemu sektorju za nove dejavnosti na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; (5) uvedba novega trenda v drugačno "varnost"; povezano z razorožitvijo, večjo kohezijo in zmanjšanjem neravnovesij v EU in posameznih državah, in (6) ustvarjanje novega večjega mehanizma za ekološko preoblikovanje Evrope. Posebne dejavnosti, ki bi jih vseboval predlog nove vrste industrijske politike, vključujejo: (a) varstvo okolja in obnovljivih virov energije, (b) pripravo in razširjanje znanja, aplikacij IKT in spletnih dejavnosti; (c) zagotavljanje zdravja, sociale in dobrega počutja; (d) podpora pobudam za socialno in ekološko trajnostne rešitve na področju prehrane, mobilnosti, gradbeništva, energetike, in težav z vodo in odpadki. 10 7. Čezatlantska trgovina in naložbeno partnerstvo med EU in ZDA EU se je v zadnjih letih dogovorila za številne dvostranske trgovinske sporazume. To je bilo v začetku 2013 začinjeno z napovedjo, da bi se EU in ZDA dogovorili o začetku pogajanj o dvostranskem trgovinskem sporazumu, tako imenovanem Trgovinskem in naložbenem čezatlantskem partnerstvu (TTIP). Predlagani sporazum ni namenjen le zmanjšanju carinskih tarif med dvema največjima trgovinskima blokoma; njegov glavni cilj je razstaviti in/ali uskladiti predpise na področjih, kot so kmetijstvo, prehranska varnost, industrijski izdelki in tehnični standardi, finančne storitve, zaščita pravic intelektualne lastnine in javna naročila. Liberalizacija in zaščita naložb bosta osrednji temi. Evropska komisija na podlagi naročenih študij trdi, da bo dogovor spodbudil rast in zaposlovanje v EU. Gospodarski učinki niso impresivni; povečanje BDP je ocenjeno na manj kot 1% BDP in bi prihajali postopoma v prehodnem obdobju 10 let. Stroški povečane brezposelnosti in popravkov zaradi liberalizacije trgovine so podcenjeni ali zanemarjeni. Deregulacija, vključena v trgovinski dogovor, bo ogrozila javno zdravje, delo, pravice in varstvo potrošnikov. Predlagano reševanje konfliktov je izrazito v korist investitorjev in na škodo javnih koristi. TTIP je nič manj kot neposreden napad na demokratično odločanja v EU. Večje spremembe v zvezi s predlaganim pogajalskim dnevnem redu so nujno potrebne. V tem trenutku je vprašljivo, ali bo trgovinski sporazum prinašal neto ekonomske in socialne koristi za državljane EU. Celovita presoja vplivov s podrobnimi študijami o številnih kritičnih vprašanjih ter radikalen prelom s prevladujočim pomanjkanjem preglednosti so prvi koraki potrebni za prepotrebne demokratične razprave o TTIP. RAZLOGOV ZA KRČENJE BDP V 2014 NI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Tuje in domače institucije kar tekmujejo v napovedih katastrofičnega krčenja gospodarske aktivnosti. Po njihovih napovedih naj bi bila Slovenija v letu 2014 skupaj s Ciprom najslabša med vsemi članicami EU. Čeprav je stanje v gospodarstvu slabo, ob koncu leta ni znakov novega poslabšanja. Prej narobe; dejanska gibanja in pričakovanja kažejo na rahlo oživljanje gospodarstva ali vsaj na nadaljevanje stagnacije, kar se bo spremenilo le, če bo prišlo do večjih problemov v najvažnejših trgovinskih partnericah ali do velikih napak gospodarske politike. 11 Raven vseh oblik končnega trošenja, razen izvoznega, ostaja nižja od ravni pred začetkom krize, bolj dolgoročna dinamika niha, a kaže, da se je trošenje okrepilo. Pričakovano trošenje za nekaj naslednjih mesecih se ne spreminja; izvozno je na ravni evro območja, kar velja tudi za skupno povpraševanje po proizvodih predelovalne dejavnosti. Najbolj šibko ostaja pričakovano povpraševanje po storitvah. V naslednjih mesecih je mogoče pričakovati nespremenjeno dinamiko rasti izvoznega povpraševanja, malo višjo dinamiko trošenja prebivalstva za blago, več investicij v gradbene objekte ter nadaljevanje šibkega trošenja storitev. Oktober ni spremenil dotedanjih gibanj v menjavi s tujino. Ta niso spektakularna; presežek je v veliki meri posledica upadanja domačega povpraševanja in s tem stagnacije uvoza, kar pa je tudi značilnost trgovinskih gibanj drugih članic EU. Ob malone izravnani skupni blagovni bilanci pa je Slovenija oktobra imela presežek v menjavi s članicami EU in primanjkljaj v menjavi z drugimi državami, kar je neobičajno in najbrž enkratno. Gospodarska klima se je v novembru nekoliko otoplila; na izboljšanje je vplivalo zvišanje zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Gibanje naročil v predelovalnih dejavnostih je podobno gibanjem v EU28, gibanje naročil v zdesetkanem gradbeništvu pa je v Sloveniji precej boljše. Mnogo slabše gre tako v Sloveniji kot v EU trgovini na drobno. Nihanja industrijske produkcije okrog ničle se nadaljujejo; produkcija se je v medletni primerjavi znižala, impulzni trend kaže na pospešitev. Podobno nedoločna so gibanja v EU28; medletna produkcija je nekoliko porasla, v oktobru pa je v primerjavi s septembrom zrasla v enajstih, padla pa v dvanajstih članicah, za katere so podatki. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila oktobra višja kot septembru in precej višja kot pred letom; impulzni trend kaže rast. Število turističnih prenočitev je bilo septembra večje kot lani in je tudi trendno raslo, oboje zaradi tujih turistov, saj je domačih vse manj. 12 Transportnim panogam, za katere so podatki, gre bolje; javni cestni potniški promet in zračni promet rasteta, potnikov na Brniku je več, pretovor blaga v Kopru je bil oktobra za tretjino večji kot lani. Število registriranih iskalcev dela se je v novembru še nekoliko povečalo, novih prijav je bilo manj kot oktobra; spet jih je največ iskalo delo, ker jim je potekla zaposlitev za določen čas. Med tistimi, ki so odšli z zavodov, jih je sicer največ našlo novo zaposlitev ali samozaposlitev. Brezposelnost v EU28 še raste, najbolj kritično je stanje v perifernih državah evro območja. Inflacija se še naprej znižuje. Decembra so se znižale cene tako blaga kot storitev, vendar storitev precej več. V večini skupin proizvodov so se decembra cene znižale, najbolj sta se zaradi sezonskih razprodaj pocenila obleka in obutev, podražila pa zelenjava in naftni derivati. Inflacija merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih stroškov se je znižala na raven v evro območju. Proizvajalčeve cene se umirjajo (oziroma padajo) še bolj kot cene življenjskih potrebščin. Cene surovin na svetovnih trgih nihajo, bolj dolgoročno pa se zmanjšujejo. Cenovna pričakovanja v naslednjih nekaj mesecih ne kažejo bistvenih sprememb v dinamiki cen. Povprečne plače so oktobra opazno porasle; glavnina povečanja ni bila sezonska. Plače so se povečale v večini dejavnosti, znižale so se le v izobraževanju, najbolj pa so se zvišale v dejavnosti proizvodnje električne energije, plina in pare. V predelovalni dejavnosti se enotni stroški dela glede na evro območje še naprej zmanjšujejo. V širši državi enotni stroški dela stagnirajo na ravni, ki je približno 6 odstotkov nižja kot pred krizo, zato vse bolj zaostajajo za ustreznimi enotnimi stroški dela v evro območju, kjer še naprej enakomerno naraščajo. Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali, poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Domači davki na blago in storitve so novembra močno padli, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Zmanjšala sta se tako prihodek od davka na dodano vrednost kot trošarine. Osnovne davčne oblike neposrednih davkov se niso bistveno spreminjale. Skupni krediti gospodarstvu in prebivalstvu so se oktobra zmanjšali. Mesečni padec je bil precej večji od dosedanjega, zato se je tudi bolj dolgoročna dinamika, ki se je pred tem že ustalila, opazno poslabšala. Ponovna pospešitev krčenja kreditov je omejena na kredite podjetjem. Dodaten padec kreditov je verjetno tudi posledica zapiranja dveh bank, saj druge banke niso sposobne hitro prevzeti strank, ki so v bankah v likvidaciji ostale brez kreditne podpore. Skupni depoziti so oktobra ostali praktično nespremenjeni, bolj dolgoročna dinamika pa se je okrepila. Popravljanje depozitov poganjajo izjemni viški v tekočih transakcijah, ki so vir opazne rasti depozitov podjetij, saj se depoziti prebivalstva še naprej počasi zmanjšujejo ali stagnirajo. Posojilne obrestne mere za prebivalstvo so podobne kot v evro območju, posojilne obrestne mere za podjetja pa so še naprej opazno višje kot v povprečju evro območja, a nižje kot v državah, ki so prejele pomoč. Tudi po dokapitalizaciji bank ne gre pričakovati sprememb, če in dokler se banke ne bodo začele ponovno ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo - kreditnim posredovanjem. Ce se bo ukrepanje nosilcev ekonomske politike končalo z dokapitalizacijo bank (in pregledovanjem kreditnih map), se kreditiranje ne bo pospešilo; v evrski periferiji so obsežne dokapitalizacije bank prej poslabšale kot izboljšale dinamiko kreditov. Presežek v tekoči plačilni bilanci je bil v oktobru nekaj pod povprečnim mesečnim 200 milijonskim presežkom; ustvarjala sta ga presežka na računih blaga in storitev, zmanjševal pa primanjkljaj na računu dohodkov. To velja tudi za deset mesecev; presežek je prav tako rezultat presežkov na računih blaga in storitev in primanjkljajev na računih dohodkov (nekoliko manjšim kot lani) in tekočih transferov (nekoliko večjim kot lani). Finančni račun odslikava tekoče tokove; zmanjšanje obveznosti oziroma povečanje terjatev je doseglo skoraj 3 milijarde evrov; kapital se je odlival prek računa neposrednih in ostalih naložb, prilival pa prek naložb v vrednostne papirje. Bruto in neto dolg Slovenije se zmanjšujeta. 13 THERE ARE NO REASONS FOR CONTRACTION OF GDP IN 2014 Velimir Bole Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak International and domestic institutions fiercely compete in forecasting catastrophic deterioration of economic activity in Slovenia. According to them, the performance of the country will be in 2014, together with Cyprus, the worst among EU member states. The economy is in bad shape, but there are no signs of worsening. Indeed, actual trends and expectations point to a possibility of slight recovery or, at least, to a continuation of stagnation. This might change if major deteriorations occur in the key trading partners, or in the case of severe mistakes in economic policy. Levels of all forms offinal demand, with the exception of exports, remain bellow pre-crisis levels, longer term dynamics varies but indicates that spending has strengthened. Expected spending for the next few months has not changed; export dynamics will be at the level of the euro area, which also applies for manufactured products. The weakest is the demandfor services. In the coming months, one can expect stable growth in exports, a slightly higher dynamics of household spending on goods, more investment in construction, and continued weak spending on services. October has not changed incumbent trends in international trade. They are not spectacular; surplus is partly due to the decline in domestic demand and stagnating imports, which characterizes trade relations in other EU states as well. Slovenia in October had a surplus in trade with EU member states and trade deficit with other countries which is unusual and probably unique. In November, economic climate warmed slightly. The improvement was shaped by increased confidence in the manufacturing and service sectors. The state of orders in manufacturing is similar to the state in the EU28, the orders in construction, which had been decimated in Slovenia, are much better than in EU28. Pessimism prevails in retail trade, both in Slovenia and in the EU. Fluctuations of industrial production around zero continue; in annual comparisons production declined while impulse trend reflects acceleration. The movements in the EU28 are as well vague, In October annual production rose slightly, compared to September it rose in eleven and fell in twelve member states for which data are available. The value of construction works in October was higher than in September, and much higher than in October last year; impulse trend shows growth. Number of overnight stays in September was also higher than last year and there is an upward trend, both go on the account of foreign tourists, as there are less and less domestic tourists. Branches of transport, for which there are data, are in a good shape; public passenger road transport and air transport grew, there were more passengers at Brnik airport, the amount of reloaded goods in the port of Koper was for a third higher than last year. The number of registered job seekers in November increased slightly, there were less new applicants than in October. Most of them were looking for a new job, because their temporary job expired. Among those, who left the employment offices, most found new jobs. Unemployment in the EU28 continues to grow, the most critical is the situation in the peripheral countries of the euro area. Inflation continues to dwindle. In December, prices of goods and services fell, the latter a lot more. Prices fell in most product groups; mostly, due to seasonal sales, prices of clothing and footwear while prices of petroleum products and vegetables increased. Inflation, measured by the harmonized index of cost of living, has been reduced to the level in the euro area. Producer prices are slowing (or falling) even more than consumer prices. Prices of raw materials on the world markets fluctuate, while in the long term they decline. Price expectations in the next few months show no significant change in the dynamics. Average wages increased markedly in October; the majority of the increase was non seasonal. Wages increased in most activities except in education, they increased most in the sector producing electricity, gas and steam. In manufacturing, the unit labor costs relative to the euro area continued to decline. In the public sector, unit labor costs stagnated at a level, which is about 6 percent lower than before the crisis and are therefore increasingly lagging behind by the appropriate unit labor costs in the euro area where they continue to steadily grow. Government revenues decreased in November, more long-term dynamics also worsened. Domestic taxes on goods and services in declined sharply; appropriate long-term dynamics both of the value-added tax and excise duties decreased. Basic tax forms of direct taxes in November did not change significantly In October, loans to corporations and households decreased. The monthly decline was much larger than before, therefore the longer term dynamics, which this year has already begun to settle, worsened considerably. The acceleration of the decline is limited primarily to corporations. A further fall in lending can be expected due to the closure of two banks, as other banks are not able to quickly take over their clients; they will stay without credit support. Total deposits have remained practically unchanged, longer term dynamics strengthened again. Strengthening has been driven by exceptional surplus in the current account, which is a source of noticeable growth in deposits of companies, as deposits of households continue to slowly diminish or stagnate. While lending interest rates for households are similar to the rates in the euro area, the borrowing rates for companies are markedly higher than in the euro area average, but at the same time lower than in countries that have received aid. One cannot expect that the recapitalization of banks will change anything, as long as the banks do not start to re-engage with their core business - credit intermediation. If the action of economic policy makers end with the recapitalization of banks (and reviewing credit files), the situation it will remain unaltered. In the periphery of the euro area where a comprehensive recapitalization of the banks took place credit dynamics deteriorated rather than improved. The surplus in the current account was in October, slightly below the monthly 200-million surplus, created by the surplus in the accounts of goods and services and decreased by the deficit in the income account. This is also true for ten months, which was also created by a surplus on goods and services accounts and the deficit in the income account (slightly smaller than last year) and current transfers account (slightly higher than last year). The financial account reflects the current account flows, reduced liabilities and increased assets reached almost 3 billion euro; capital was flowing out through direct and other investments, but flowing in through portfolio investments. Gross and net debt of Slovenia is decreasing. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Brez večjih sprememb v pričakovanem trošenju Mesečni podatki o končnem trošenju so dostopni do septembra. Skupno domače trošenje je septembra poraslo za 3.8%. Bolj dolgoročna dinamika se je prav tako izboljšala, čeprav je ostala negativna. Istočasno so se septembra povečale vse komponente domačega trošenja! Trošenje 16 prebivalstva se je povečalo za 0.9%, vendar se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala, padla je v negativne vrednosti. Medletna stopnja rasti se je sicer izboljšala, vendar je bilo to posledica slučajnega padca trošenja prebivalstva v lanskem septembru, torej učinka osnove. Investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13.6%. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je izboljšala (rast impulznega trenda je postala pozitivna). Tekoče trošenje države je prav tako opazno poraslo (za 4.3%), pri tem je bilo medletno povečanje še opazno večje. Tako veliko povečanje medletne stopnje je bilo posledica opaznega zmanjšanja (zelo nihajočega) trošenja države v lanskem letu, torej učinka osnove. Podatki o izvoznem trošenju so dostopni do oktobra, ko se je izvoz Slovenije povečal za 5.2%. Porasla je tudi bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja; rast impulznega trenda je postala pozitivna in zelo visoka (preko 10 na letni ravni). Raven investicijskega povpraševanja STROJI IN OPREMA TRANSPORTNA SREDSTVA 1.11.0 0.90.80.70.60.50.4 17 2008 2009 2010 2011 STANOVANJA 2012 2013 2008 2009 2010 2011 TRAJNE DOBRINE 2012 2013 1.11.0 0.90.80.7- / N. /— Evro v/ ° — i i 1 1 1 Slovenija — i 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 i i 11111 1 1 1 1 1 2008 2009 2008 2009 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Investicije; desezonirane vrednosti, normirane na zadnje četrtletje 2008 (2008/IV = 1). 2010 2011 2012 2013 2010 2011 2012 2013 Razen izvoznega povpraševanja so vse ostale oblike končnega trošenja še šibke. Bolj dolgoročna dinamika pri vseh še naprej niha in je nekaj časa pozitivna potem pa ponovno pade v negativne vrednosti. Zato je tudi raven vseh oblik končnega trošenja, razen izvoznega, še naprej bistveno nižja od ravni pred začetkom krize. Največji zaostanek za obsegom trošenja pred začetkom krize še naprej kaže investicijsko trošenje. Ker je tudi v celotnem evro območju dosežena raven investicijskega trošenja izrazito nizka glede na obdobje pred krizo, je za primerjavo smiselno uporabiti relativno povečanje (glede na obdobje pred krizo) investicijskega trošenja v evro območju. Razlike v krčenju posameznih vrst investicijskega povpraševanja po začetku krize so zelo velike. Daleč najbolj je padlo povpraševanje po novih gradbenih objektih. Tekoča dinamika krčenja se je sicer tudi pri investicijah v gradbene objekte umirila okoli 0, vendar je njeno zaostajanje za ravnijo pred krizo, zaradi intenzivnega štiriletnega krčenja, bistveno večje kot v evro območju. Če se primerja z ravnijo tik pred začetkom krize (v 2008/IV), potem, na primer, investicije v stanovanjske objekte v tretjem četrtletju letos stagnirajo na ravni, ki je približno pol (50%!) manjša kot je bila v 2008/IV Istočasno pa v evro območju investicije v stanovanja v tretjem četrtletju letos sicer prav tako stagnirajo, vendar na ravni, ki je le 11% nižja kot je bila pred začetkom krize. Investicije v transportna sredstva so se po izbruhu krize zelo hitro in močno skrčile, tako da že od sredine 2010 dalje nihajo okoli iste ravni, ki je 40% nižja, kot je bila pred krizo. Istočasno v evro območju investicije v transportna sredstva prav tako stagnirajo vendar okoli ravni, ki je približno 18% nižja, kot je bila pred začetkom krize. 18 Najmanjša razlika v ravni investicij v primerjavi z evro območjem je pri investicijah v opremo in stroje. Te so se od sredine 2010 precej popravile in se v letošnjem letu gibljejo okoli ravni, ki je 15% nižja, kot je bila pred začetkom krize. Istočasno investicije v stroje in opremo v evro območju nihajo okoli ravni, ki je približno 10% nižja kot je bila pred začetkom krize. V strukturi trošenja prebivalstva se je, poleg investiranja v stanovanja, najbolj skrčilo še trošenje za trajne dobrine. Od konca lanskega leta niha okoli ravni, ki je približno 22% nižja kot je bila pred začetkom krize. Istočasno trošenje za trajne dobrine v evro območju sicer prav tako stagnira, vendar na ravni, ki je približno 8% višja kot je bila pred začetkom krize! Pričakovano trošenje za nekaj naslednjih mesecih se opazno ne spreminja. Izvozno povpraševanje stagnira malenkost pod dolgoletnim povprečjem, na ravni, ki je zelo podobna kot v evro območju. Podobno velja tudi za skupno povpraševanje po proizvodih predelovalne dejavnosti. Še nadalje ostaja najbolj šibko pričakovano povpraševanje po storitvah, ki še naprej stagnira na ravni, ki je opazno nižja od dolgoletnega povprečja. Delež anketiranih, ki pričakujejo zmanjšanje trošenja presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja po storitvah za skoraj za trideset odstotkov vseh anketiranih. Medtem ko pričakovano povpraševanje po storitvah v Sloveniji stagnira na nizki ravni, se v evro območju počasi povečuje. V gradbeništvu je pričakovano povpraševanje že doseglo dolgoletno povprečno raven; tako obseg aktivnosti kot število živih podjetij sta sicer pol manjša kot pred krizo, vendar se ustrezna pričakovanja popravljajo opazno hitreje kot v evro območju. V trgovini na drobno pričakovano povpraševanje še nadalje vztraja na dolgoletnem povprečju, ki ga je doseglo na začetku letošnjega leta. V naslednjih nekaj mesecih je torej pričakovati nespremenjeno-sedanjo dinamiko rasti izvoznega trošenja, malo višjo dinamiko trošenja prebivalstva za blago, večje investicije v gradbene objekte ter nadaljevanje šibkega trošenja storitev. 2. Oktobra je bil blagovni saldo z EU pozitiven, z nečlanicami EU negativen, kar ni običajno Ob skorajda izravnani skupni bilanci je bil oktobra dosežen presežek v blagovni menjavi Slovenije z drugimi članicami EU in primanjkljaj v menjavi z drugimi državami. To je v nasprotju z običajnimi blagovnimi saldi. Medletne stopnje rasti so se nekoliko povečale. Trgovinska menjava 2,000 mil € 1,400. 1,200. 1,300. 1,500. 1,600. 1,800. 1,900. 1,700. 19 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: SURS, impulzni trend; primanjkljaji letna raven Oktobrski izvoz je bil 1989 milijonov € (3.6% več kot oktobra 2012), uvoz 1992 milijonov € (enako kot v oktobru lani)), kar pomeni primanjkljaj 3 milijone € oziroma 99.8% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil oktobra izvoz 1516 milijonov € (5.8% več kot pred letom), uvoz 1503 milijone € (kar 7% manj kot leto prej), kar da presežek 13 milijonov € oziroma 100.8% pokritje uvoza z izvozom). V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 473 milijonov € (2.7% manj kot leto prej), uvoz 489 milijonov € (22.0% več kot septembra 2012), kar pomeni primanjkljaj 16 milijonov € ali 96.7% pokritje uvoza z izvozom. V desetih mesecih letos je znašal skupni izvoz Slovenije 18134 milijonov € (2.5% več kot v 2012), skupni uvoz 18460 milijonov € (0.3% manj kot v enakem obdobju 2012), kar da primanjkljaj 326 milijonov € oziroma 98.2% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je odprema blaga v članice EU znašala 13636 milijonov € (2.4% več kot leto prej), prejem blaga iz članic EU 14560 milijonov € (2.2% manj kot leto prej), kar da primanjkljaj 924 milijonov € ali 93.7% pokritje prejema z odpremo blaga. V menjavi z nečlanicami EU je bil desetmesečni izvoz 4498 milijonov € (3.0% več kot leto prej), uvoz 3899 milijonov € (7.6% več), kar pomeni 599 milijonov € presežka oziroma 115.4% pokritje uvoza z izvozom. Preglednica kaže, da so se gospodarstva EU v letu 2013 dejansko zapirala; zmanjšanje uvoza v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 je bilo večje od povečanj izvoza. Uvoz je v primerjavi z letom prej zmanjšalo sedemnajst članic, izvoz pa povečalo trinajst, večji izvoz od uvoza je imelo enajst članic, manjšega sedemnajst. Slovenija sodi med petnajsterico držav EU, ki so treh četrtletjih imele večji izvoz kot leto prej, med enajst članic, ki niso zmanjšale uvoza, med sedem članic, ki so v treh četrtletjih leta 2013 povečale trgovinski presežek v primerjavi z letom poprej ter hkrati med enajst z več kot sto odstotno pokritostjo uvoza z izvozom. Trgovinska menjava članic EU v razdobju januar-september 2013 milijarde evrov Skupen izvoz Skupen uvoz Trgovinsk 2012 2013 rast 2012 2013 rast 2012 2013 2013 Belgija 261.5 265.4 1% 254.9 253.8 0% 6.6 11.6 1.045 Bolgarija 15.4 16.6 8% 19.0 19.2 1% -3.6 -2.6 0.865 Češka 91.4 89.7 -2% 821 791 -4% 9.3 10.6 1134 Danska 61.5 62.3 1% 531 54.8 3% 8.4 7.5 1136 Nemčija 823.2 817.8 -1% 679.6 669.5 -1% 143.6 148.3 1.222 Estonija 9.4 9.2 -1% 10.0 10.3 2% -0.7 -1.0 0.893 Irska 69.5 64.6 -7% 371 361 -2% 32.5 28.5 1.789 Grčija 19.8 20.8 5% 36.5 35.2 -3% -16.6 -14.5 0.591 Španija 170.2 178.3 5% 1981 189.9 -4% -27.9 -11.6 0.939 Francija 330.4 325.0 -2% 3941 382.5 -3% -63.7 -57.5 0.850 Hrvaška 71 6.6 -7% 12.2 121 -1% -5.2 -5.5 0.545 Italija 290.5 289.5 0% 2873 269.9 -6% 3.2 19.6 1.073 Ciper 1.0 11 10% 4.3 3.5 -19% -3.3 -2.4 0.314 Latvija 7.9 8.0 2% 9.8 9.8 0% -1.9 -1.8 0.816 Litva 16.4 181 10% 181 19.6 9% -1.6 -1.5 0.923 Luksemburg 10.7 9.8 -9% 15.4 14.9 -3% -4.7 -51 0.658 Madžarska 60.6 60.7 0% 55.3 55.9 1% 5.3 4.8 1.086 Malta 2.5 2.0 -19% 41 3.4 -15% -1.6 -1.4 0.588 Nizozemska 3772 371.8 -1% 342.3 331.3 -3% 34.9 40.5 1122 Avstrija 97.1 97.6 1% 104.0 1021 -2% -6.9 -4.5 0.956 Poljska 106.9 112.8 5% 115.0 113.8 -1% -8.0 -1.0 0.991 Portugalska 341 35.4 4% 421 421 0% -81 -6.7 0.841 Romunija 33.5 36.5 9% 40.7 40.6 0% -7.2 -4.2 0.899 Slovenija 18.8 19.2 2% 18.7 18.7 0% 01 0.5 1.027 Slovaška 46.4 47.8 3% 44.5 44.8 1% 1.8 3.0 1.067 Finska 42.8 41.5 -3% 44.6 43.2 -3% -1.7 -1.8 0.961 Švedska 1011 94.7 -6% 94.8 88.9 -6% 6.3 5.8 1.065 Vel. Britanija 276.6 311.2 13% 401.5 366.4 -9% -124.9 -551 0.849 20 Vir: Euro area international trade in goods surplus 17.2 bn euro, Eurostat newsrelease, 16. December 2013 3. Rahla otoplitev gospodarske klime Gospodarska klima se je v novembru nekoliko otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v novembru zrasel za odstotno točko, od novembra lani je višji za 9 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za 10 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na novembrsko izboljšanje gospodarske klime je vplivalo zvišanje vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v novembru 2013 je bila za dve odstotni točki višja kot predhodni mesec, glede na november lani je bila višja za 12 in hkrati enaka kot dolgoletno povprečje. Vrednosti vseh kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z oktobrom zvišale. Stagnacija optimizma v storitvenih dejavnostih se je ustavila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v novembru za 3 odstotne točke višja kot predhodni mesec, toda hkrati za 25 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja; v primerjavi z novembrom lani je bila njegova vrednost višja za 9 odstotnih točk. 21 Naročila v industriji in gradbeništvu Zaupanje v gradbeništvu je v novembru ostalo na enakem nivoju kot predhodni mesec, v primerjavi z lanskim novembrom pa je bila vrednost kazalnika zaupanja za 21 odstotnih točk višja, hkrati pa tudi za odstotno točko višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z oktobrom večinoma znižale. Novembra je bil glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu velika konkurenca v dejavnosti, s čimer se je spopadalo 40% gradbenih podjetij. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno se je v novembru glede na oktober znižala kar za 19 odstotnih točk, glede na november lani pa je bil kazalnik nižji za 2 odstotni točki. V novembru je bil delež podjetij v trgovini na drobno, ki jih tare prenizko povpraševanje kar 57%, polovica podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo visoke stroške dela. Gospodarska klima v EU28 se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem lani večinoma izboljšala. Izjema je le trgovina na drobno, kjer so se po podatkih Eurostata v novembru 2013 naročila glede na mesec poprej znižala za 4,5 odstotne točke, glede na november lani pa so višja za dobri 2 odstotni točki. Glede na november lani so se v letošnjem novembru za 6,7 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se izboljšala za 15 odstotnih točk. Splošni poslovni optimizem se je v novembru v celotni evropski osemindvajseterici zvišal in sicer za 0,1 odstotne točke, v primerjavi z lanskim novembrom pa je višji za 11 odstotnih točk. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 22 4. Industrijska produkcija nekoliko nižja Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi znižala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v oktobru za dobro polovico odstotka nižja kot oktobra lani. Vendar impulzni trend kaže, da se je v oktobru industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,86%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v oktobru za 0,6 odstotka višje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za dobrih 6 odstotkov nižje. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem oktobru v primerjavi z oktobrom 2012 zmanjšala za 5,5%. Impulzni trend pa kaže, da se je v oktobru dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 1,16%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v oktobru glede na oktober 2012 znižala za 1,3%, impulzni trend pa kaže, da se je v oktobru aktivnost v predelovalni industriji zviševala po stopnji 1,05%. Podatki Eurostata kažejo, da je v oktobru glede na september industrijska produkcija v EU28 upadla za 0,7%, na območju evra (EA17) pa za 1,1%. Glede na oktober lani pa je v letošnjem oktobru industrijska produkcija v EU28 porasla za 0,8%, na območju evra pa za 0,2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v oktobru glede na mesec poprej zrasla v enajstih, padla pa v dvanajstih državah in sicer največ na Irskem (-11,6%), na Malti (-7,4%) in na Nizozemskem (-3,5%), največjo rast industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili v Litvi (2,2%). 5. Upad domačega turističnega povpraševanja se še nadaljuje, gradbeništvo se pobira Po podatkih SURS-a je bila vrednost opravljenih gradbenih del oktobra za slabih 8 odstotkov višja od vrednosti v septembru. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem oktobru v primerjavi z oktobrom lani zvišala za dobrih 27%, hkrati pa tudi impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzgor in sicer rast po 1,28%. Število turističnih prenočitev se je povečalo. Septembra jih je bilo za 3,2% več kot v enakem mesecu leta 2012, skupno število prenočitev se je v devetem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 1,18%. Pri tem je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v septembru število turističnih prenočitev tujih gostov glede na september 2012poraslo za 6,4%. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v septembru kaže pozitivno rast po stopnji 1,65%. Hkrati se je število prenočitev domačih gostov septembra zmanjšalo in sicer za 3,5% glede na september lani; tudi impulzni trend prenočitev domačih gostov v septembru kaže krčenje 0,88%. Podatki SURS-a o transportu za oktober 2013 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 11% več, v zračnem prevozu pa za 13% več potnikov kot oktobra lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v zračnem prevozu za 2% večje. Potniški promet na brniškem letališču se je v oktobru glede na oktober 2012 povečal za 16%. V oktobru 2013 je bilo v pristanišču Koper pretovorjenih za 30% več blaga kot v oktobru lani. 23 6. Brezposelnost znova nekoliko večja Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je oktobru 2012 povečalo na 916685 oziroma za 6493 oseb glede na mesec prej, glede na lanski oktober pa se je število zmanjšalo za dobrih tisoč oseb oziroma 0,1%. V oktobru je bilo v Sloveniji 797964 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na september se je število delovno aktivnih povišalo za 2441 oseb oziroma 0,3%, glede na oktober lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za slabih 9 tisoč oseb oziroma 1,1%. Med zaposlenimi pri pravnih osebah, ki jih je bilo slabih 93% vseh, se je njihovo število v primerjavi z oktobrom lani zmanjšalo za 1,4 odstotka, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 5 odstotkov. Med samozaposlenimi je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v samem oktobru povečalo za 798, od oktobra lani pa se je število povečalo za 1969 oseb oziroma 3,6%. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec novembra registriranih 119313 brezposelnih oseb, kar je za 592 oseb oziroma 0,5% več kot ob koncu oktobra, v primerjavi z novembrom 2012 pa je bilo brezposelnih več za 7842 oziroma 7%. V letošnjem novembru se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 9123 oseb, kar je slabo tretjino manj kot v oktobru in 9% manj kot novembra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 2035 iskalcev prve zaposlitve, 1713 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4140 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je novembra znašal 8531 oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5196, kar je 3% manj kot oktobra, v primerjavi z novembrom 2012 pa je bilo zaposlitev več za dobra dva odstotka. Iskalci dela 24 140,000 130,000 120,000 110,000 100,000 90,000 80,000 70,000 60,000 50,000 ' " M " M " M " M " M " M " I " M ' " M " M " M " M " I " M ' " M " M " M " M " M " M " M " 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 Po podatkih Eurostata je bila oktobra 2013 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 12,1%, kar je glede na mesec poprej upad za 0,1 odstotne točke ter 0,4 odstotne točke več kot v oktobru 2012. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v oktobru letos 10,9% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,2 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v oktobru 2013 v EU28 26,7 milijona brezposelnih, od tega 19,3 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v oktobru 2013 najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (4,8%) in v Nemčiji (5,2%), najvišjo pa v Španiji (26.7%) in v Grčiji, za katero avgustovski podatek znaša 27,3%. CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA 7. Inflacija se še naprej znižuje Življenjski stroški so decembra padli za 0.9%. opazno se je zmanjšala tudi bolj dolgoročna dinamika cen, saj je medletna rast padla z 1.3% v novembru na 0.7% v decembru. Decembra so se zmanjšale cene tako blaga kot storitev, vendar storitev precej več, saj so padle za 1.1%. Bolj dolgoročna (medletna) rast je bila zelo podobna pri obeh (0.7% oziroma 0.6% letno). Pri večini skupin proizvodov so se cene decembra znižale. Izjema so bile le cene skupine hrane in brezalkoholnih pijač, stanovanja, prevoza in izobraževanja. Zaradi sezonskih razprodaj so se cene najbolj znižale pri obleki in obutvi (pri obutvi za 4%, pri oblekah in tkaninah pa za preko 7%). Takšen padec cen obleke in obutve je skupno rast življenjskih stroškov zmanjšal za 0.5 odstotne točke. Precej (za 0.3 odstotne točke) je mesečno inflacijo zmanjšalo tudi znižanje cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Decembrsko rast cen so povečevali predvsem dražji naftni derivati ter zelenjava, eni in drugi so k skupnemu indeksu življenjskih stroškov dodali po 0.1 odstotne točke. Tudi harmoniziran indeks, ki kaže v EU primerljivo rast cen, se je decembra znižal; medletna rast harmoniziranega indeksa se je zmanjšala na 0.9%, torej na dinamiko novembrske medletne rasti cen v celotnem evro območju. V drugi polovici leta nekaj hitrejša rast cen (v Sloveniji glede na evro območje) je bila posledica predvsem bolj intenzivnega zmanjševanja cen energentov v evro območju. Enodgenizirana rast cen (osnovna inflacija) je bila zadnje mesece v Sloveniji že tako enaka kot v evro območju. Novembra, na primer, je bila osnovna inflacija v Sloveniji in v evro območju 1.2%. 25 Harmonizirana inflacija 4.0 3.5 3.0 2.5 2.0 1.5 1.0 0.5 0.0 2011 2012 Vir: Eurostat 2010 2013 Proizvajalčeve cene se umirjajo (oziroma padajo) še bolj intenzivno kot cene življenjskih potrebščin. Zadnji podatki so za november, ko so se proizvajalčeve cene v mesecu dni zmanjšale za 0.1%, bolj dolgoročno pa za 0.7%. Zmanjšale so se proizvajalčeve cene proizvodov za domači in tuji trg. Bolj dolgoročno so se cene proizvodov za izvoz celo bolj zmanjšale od proizvajalčevih cen za domači trg. Le malo bolj spodbudna je bila dinamika proizvajalčevih cen za trge izven evrskega območja, saj so tam cene novembra praktično stagnirale, vendar bolj dolgoročno tudi tu ni razlike (medletna rast cen proizvodov za trge izven evro območja je bila novembra prav tako negativna). Cenovna pričakovanja v naslednjih nekaj mesecih ne kažejo bistvenih sprememb v dinamiki cen. Cenovna pričakovanja so najmočnejša pri cenah življenjskih potrebščin blaga, kjer so že skoraj leto dni opazno višja od dolgoletnih povprečnih pričakovanj (delež anketiranih podjetij, ki pričakuje povečanje cen, presega delež tistih, ki pričakuje zmanjšanje cen za preko 20% vseh anketiranih). Cenovna pričakovanja pri proizvajalčevih cenah se prav tako ne spreminjajo, saj na dolgoletnem povprečju stagnirajo že več kot pol leta. Le pri storitvah so cenovna pričakovanja, tako kot že več kot leto dni, opazno pod dolgoletnim povprečjem (delež anketiranih podjetij, ki pričakuje znižanje cen, za okoli 5% vseh anketiranih presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje cen). 26 V zadnjem mesecu so se cene surovin v evrih povečale za 0.5%. Najbolj so se podražile nafta in kovine (prve so se v evrih povečale za 2.6%, druge pa za okoli 1.9%), najmanj hrana in zlato, kjer so se cene znižale (v evrih za 0.1% oziroma 0.8%). Bolj dolgoročno se cene surovin še naprej zmanjšujejo. V evrih so v letu dni padle za 15.2%, najbolj cene zlata in hrane (v evrih za 30% oziroma 18%), najmanj pa cene neprehrambenih kmetijskih proizvodih, ki so padle za 5%. Le cene nafte so v letu dni porastle (v evrih za 7.4%). 8. Opazno povečanje oktobrskih plač Povprečne plače so oktobra porasle za 2.1%. Glavnina povečanja ni bila sezonska, saj se je medletna rast povprečnih plač iz padanja po okoli -0.7% (v avgustu in septembru) povečala na + 0.7%. Oktober je bil po daljšem razdobju mesec, ko so se povprečne plače povečale v večini dejavnosti. Zmanjšale so se (za 0.3%) le v izobraževanju. Najbolj so ponovno porastle v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za prek 10%) in v rudarstvu (za prek 8%). V državi so se plače malo povečale (v administraciji za 0.8%, v zdravstvu za 0.5%, medtem ko so v izobraževanju padle). Tudi medletno oktobrsko povečanje povprečnih plač je bilo več kot sezonsko v večini sektorjev, saj se je medletna stopnja plač povečala v večjem delu dejavnosti. Najvišja je bila v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (kjer so povprečne plače porasle za 5.1% oziroma 7.4%). Bolj dolgoročno so plače najbolj zaostale v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 2.1%). Plače so bile nižje kot pred letom dni tudi v izobraževanju in zdravstvu (za okoli 1.6%), medtem ko so v ožji državi (administraciji) porasle za 0.8%! Stroški dela v gospodarstvu ELEKTRIKA, PLIN IN PARA PREDELOVALNA DEJAVNOST 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2008 2009 2010 2011 2012 2013 27 RUDARSTVO STORITVE 2008 2009 2008 2009 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela; normalizirani na začetek krize (2008/IV = 1); desezonirani podatki 2010 2011 2012 2013 2010 2011 2012 2013 Oktobrski obrat pri plačah je bil opazno velik, vendar je do krepitve (prenehanju padanja) stroškov dela prišlo že pred oktobrom (v tretjem četrtletju). Na dlani je, da je obrat v dinamiki stroškov dela najizrazitejši v dejavnosti proizvodnje električne energije, plina in pare; podobno je kazalo tudi zelo močno oktobrsko povečanje (medletno in tekoče) povprečnih plač. Medtem ko so se stroški dela v tem sektorju v Sloveniji do začetka letošnjega leta gibali približno z enako dinamiko kot v evro območju, so letos močno pospešili (glede na stroške dela istega sektorja v evro območju, saj so letos porasli za okoli 9%!). Tako so bili v tretjem četrtletju 2013 v Sloveniji stroški dela v proizvodnji električne energije, plina in pare že za skoraj 10% višji od ustreznih stroškov dela v evro območju (glede na obdobje tik pred začetkom krize). V predelovalni dejavnosti se enotni stroški dela glede na evro območje še naprej zmanjšujejo, saj stagnirajo približno na ravni, ki so jo dosegli v drugem četrtletju lani (okoli 8% nad ravnijo pred krizo), medtem ko v evro območju še naprej rastejo po približno 0.6% na četrtletje. Podobno je tudi v rudarstvu in storitvah, čeprav je v obeh dejavnostih v tretjem četrtletju prišlo do nekaj večjega povečanja enotnih stroškov dela (glede na povečanje v evro območju). V obeh namreč enotni stroški dela zadnjih nekaj četrtletij nihajo okoli nespremenjene vrednosti (pri rudarstvu okoli 2.5% nad, pri storitvah pa okoli 2% pod ravnijo pred krizo) in zato počasi zaostajajo za ustreznimi stroški dela v evro območju, ti namreč v obeh primerih enakomerno naraščajo po približno 0.6%-0.7% na četrtletje. Stroški dela v državi 28 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Enotni stroški dela; normalizirani na začetek krize (2008/IV = 1); desezonirani podatki V širši državi enotni stroški dela še naprej stagnirajo na ravni, ki je približno 6% nižja kot pred krizo in zato vse bolj zaostajajo za ustreznimi enotnimi stroški dela v evro območju, saj ti še naprej enakomerno naraščajo po približno 0.3% na četrtletje. FINANČNA GIBANJA 9. Sezona in premik timinga vplačil skrčili davčni donos v novembru Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali za 6.3%. Poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika; impulzni trend je postal negativen, tako da so javnofinančni prihodki novembra trendno padali po okoli 3% na leto. Neposredni davki in ostali prihodki so se povečali za 3.7%, navkljub temu se je ustrezna bolj dolgoročna dinamika zmanjšala. Impulzni trend se je namreč opazno znižal, vendar je še vedno presegal 10% letno. Opozoriti velja, da manj negativna medletna stopnja ne kaže dogajanja v letošnjem letu temveč premik v timingu vplačil v lanskem oktobru -visoko oktobrsko vrednost v 2012, torej učinek osnove primerjave. Osnovne davčne oblike neposrednih davkov se novembra niso bistveno spreminjale. Davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina sta bila skupno malenkost višja kot oktobra in bistveno nižja kot v 2012 letu. Takšen izpad v primerjavi z lanskim letom so nadomestili prispevki za socialno varnost, ki so novembra porasli (v primerjavi z oktobrom) za približno 1.7% in močno presegli vrednosti v lanskem novembru. Še naprej se povečujejo tudi ostali prejemki (administrativne kazni, takse in prihodki upravnih organov), ki so novembra presegli 88 milijonov in bili tudi za okoli 16% večji kot lani v istem mesecu. Domači davki na blago in storitve so se novembra močno (za približno eno četrtino) zmanjšali. Močno je padla tudi ustrezna bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda je postala negativna). Zmanjšala sta se (za približno enako, okoli 50 milijonov) tako davek na dodano vrednost kot trošarine. Opazen padec davka na dodano vrednost je predvsem posledica izrazite novembrske sezone, v (precej) manjši meri pa tudi premika timinga vplačil. Tako lani kot predlani se je namreč novembra davek na dodano vrednost zmanjšal za okoli 15%, torej tako kot letos; to potrjuje tudi (podobno) medletno povečanje davka na dodano vrednost v oktobru in novembru (14.7% oziroma 13.4%). Razlika verjetno izvira iz premika timinga vplačil, saj obseg pobranega davka na dodano vrednost od uvoza, pri katerem praktično ni premikov v timingu vplačil, kaže manjši padec v novembru glede na oktober kot v predhodnih dveh letih (letos -5.3%, lani -6.0%) in večje novembrsko medletno povečanje (oktobra 6.2%, novembra 7.1%). Zmanjšanje trošarin je posledica predvsem timinga vplačil pa tudi porasta cen nafte. 29 10. Krediti oktobra še hitreje navzdol, stabilizacija depozitov se nadaljuje Skupni krediti podjetjem (nefinančnim korporacijam) in prebivalstvu so se oktobra zmanjšali za 1.6%. Mesečni padec je bil precej večji od dosedanjega, zato se je tudi bolj dolgoročna dinamika, ki se je v letošnjem letu sicer že ustalila, nenadoma opazno poslabšala, padla je z -7.3% na -8.5%. Ponovna pospešitev padanja kreditov je omejena predvsem na kredite podjetjem. Ti so oktobra padli za 2.3%, tako da se je ustrezna medletna stopnja rasti zmanjšala z -9.3% na -10.8%. Pri kreditih prebivalstvu je bila pospešitev padanja kreditov komaj opazna. Dodaten padec kreditov je pričakovan (glej GG avgust, 2013, št. 460), saj je verjetno v veliki meri posledica izbranega načina in še zlasti timinga administrativnega zapiranja dveh bank. Druge banke, namreč zaradi istočasnega povečevanja kapitalskih zahtev regulatorja niso v stanju v zelo kratkem roku absorbirati nenadnega povečanja povpraševanja po kreditih, torej prevzeti strank, ki so v bankah v likvidaciji ostale brez kreditne podpore. Medletna rast kreditov in depozitov 30 -.03-, -.04-.05-.06-.07- KREDITI .008-, .004.000-.004-.008-.012-„ -.016- DEPOZITI 09 10 11 12 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 2012 2013 09 10 11 12 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 2012 2013 Vir: BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti za mesece Skupni depoziti (prebivalstva in podjetij) so oktobra ostali praktično nespremenjeni, bolj dolgoročna dinamika pa se je ponovno okrepila. Stabilizacija (popravljanje) dinamike depozitov se tako še naprej nadaljuje; to se dogaja že vse od tretjega četrtletja 2012 dalje, izjema je bil le padec marca letos, ob povečanju negotovosti zaradi ciprskih dogodkov. Popravljanje depozitov poganjajo izjemno visoko viški v tekočih transakcijah, ti so namreč vir opazne rasti depozitov podjetij, v oktobru so tako porastli za 1.1% in so bili kar za 7.8% višji kot pred letom dni. Depoziti prebivalstva se namreč še naprej počasi zmanjšujejo ali stagnirajo, oktobra so bili za 2% (tako kot septembra) nižji kot pred letom dni. Krediti podjetjem in prebivalstvu Vir: ECB; lastni izračuni Opomba: Krediti podjetjem in prebivalstvu; normirano na 2008/IV; za države s pomočjo je dana mediana vrednosti Obrestne mere na grosističnem trgu se malo spreminjajo, tako tudi novembra ostaja tri mesečni euribor pri 0.22, šestmesečni pri 0.33 in enoletni pri 0.52. Majhne so tudi spremembe pri detajlističnih obrestnih merah (podatki so do oktobra). Pri posojilih prebivalstvu se zadnja dva mesece ni nič spremenilo, ne v Sloveniji ne v evro območju. Pri posojilih podjetjem so obrestne mere za večje zneske malo porasle (v povprečju za 0.2 točke), za zneske pod milijon pa približno za enako padle. Pri depozitih so se obrestne mere za daljša razdobja (preko enega leta) malo zmanjšale (v povprečju za 0.2 točke), za krajša pa ostale nespremenjene. Posojilne obrestne mere PODJETJA PREBIVALSTVO 31 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: ECB; lastni izračuni Opombe: Posojilne obrestne mere v Sloveniji, v evro območju in evrski periferiji; obrestne mere so stilizirane za nove posle: za prebivalstvo je navedena obrestna mera za stanovanjske kredite do 5 let, do enega leta fiksna; za podjetja je navedena obrestna mera za posojila preko 1 milijon, do enega leta fiksna; za države s pomočjo so prikazane mediane ustreznih vrednosti Med tem ko ostajajo posojilne obrestne mere za prebivalstvo podobne kot v evro območju, pa so posojilne obrestne mere za podjetja še naprej opazno višje kot v povprečju evro območja, vendar istočasno nižje kot v državah, ki so prejele pomoč. Ni pričakovati, da bi se po dokapitalizaciji bank kaj spremenilo, dokler se banke ne bodo začele ponovno ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo - kreditnim posredovanjem, dokler torej ne bodo bilance uspeha začele izboljševati z obsegom aktivnosti. Kdaj bo do tega prišlo, pa je za enkrat še zelo vprašljivo, saj postaja v Sloveniji kreditno posredovanje zadnja leta, vse bolj postranska dejavnost bankirjev. Če se bo ukrepanje nosilcev ekonomske politike končalo z dokapitalizacijo bank (in pregledovanjem kreditnih map), bo tako ostalo tudi vnaprej. To lepo ilustrira dinamika kreditov v državah s pomočjo; v evrski periferiji so namreč obsežne dokapitalizacije bank prej poslabšale kot izboljšale dinamiko kreditov. 11. Presežek v tekoči plačilni bilanci je bil v oktobru nekaj pod mesečnim povprečjem Tekoča plačilna bilanca dosega v desetih mesecih povprečno skoraj 200 milijonski mesečni presežek. V oktobru je podpovprečen, a še vedno velik, saj je znašal 181.32 milijonov € (v enakem mesecu 2012 je bil 196.5 milijonov €). Saldo je rezultat presežka v blagovni menjavi 76.9 milijonov € (oktobra lani 43.1 milijonov €), presežka v storitveni bilanci 149.5 milijonov € (182.9 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih faktorjev -295.9 milijonov € (-284.5 milijonov €) in presežka neto tekočih transferov 1.1 milijonov € (-21.2 milijonov €). Plačilna bilanca januar-oktober oktober 2012 2013 2012 2013 I. Tekoči račun 873,6 1.995,40 196,5 181,3 1. Blago -91 716,2 431 76,9 2. Storitve 1.572,30 1.756,70 182,9 149,5 Transport 542,9 550,0 59,8 53,5 Potovanja 1172,5 1194,0 111,0 114,5 3. Dohodki -518,8 -352,6 -8,4 -46,3 od dela 295,8 304,8 40,6 27,5 od kapitala -814,6 -585,5 -49.0 -73,9 4. Tekoči transferi -89 -125 -21,2 11 II. Kapitalski in finančni račun -1106,70 -2.839,50 -384,4 -384,3 A. Kapitalski račun -551 -671 -12,8 9,8 B. Finančni račun -1.051,60 -2.772,40 -371,7 -3941 1. Neposredne naložbe 283,0 -420,6 -45 294,9 2. Naložbe v vrednostne papirje -107,4 1.78510 1.674,30 -23,5 3. Finančni derivativi -118,7 -376,4 -44,5 -59 4. Ostale naložbe -1146,40 -3.725,50 -1.982,30 -607,2 4.1. Terjatve -1.650,00 -2.21010 -2941 -439,3 4.2. Obveznosti 503,6 -1.515,40 -1.688,20 -167,9 5. Mednarodne denarne rezerve 37,8 -35 25,8 0,7 III. Neto napake in izpustitve 233,2 8441 187,9 203 32 Vir: Banka Slovenije Po začasnih podatkih Banke Slovenije je bil v desetih mesecih 2013 pozitivno saldo tekoče plačilne bilance 1995.4 milijonov € (v enakem obdobju 2012 je znašal 873.6 milijonov €). Še naprej ostaja nepojasnjen velik popravek bilance zaradi neto napak in izpustitev (844.1 milijonov € letos, samo 233.2 milijonov € v enakem obdobju lani). Pri tem je bil blagovni presežek 716.2 milijonov € (lani primanjkljaj 91.0 milijonov €). Storitveni presežek je znašal v desetih mesecih kar 1756.7 milijonov € (lani 1572.3 milijonov €), pri čemer je bil med večjimi postavkami presežek v transportu 550 milijonov €, v turizmu pa 1194 milijonov €. Primanjkljaj v dohodkih faktorjev je znašal v desetih mesecih letos 352.6 milijonov € (lani 518.8 milijonov €), v neto tekočih transferih pa 125.0 milijonov € (lani 89.0 milijonov €). Kapitalski in finančni račun ustrezno odslikava tekoče plačilnobilančne tokove. V desetih mesecih letos je znašalo zmanjšanje obveznosti oziroma povečanje terjatev na kapitalskem in finančnem računu 2839.5 milijonov € (v enakem razdobju lani -1106.7 milijonov €). Neto neposredne naložbe so znašale -420 milijonov € (lani 283.0 milijonov €), zadolžitve preko naložb v vrednostne papirje 1785.1 milijonov € (lani za -107.4 milijonov €), neto obveznosti iz ostalih naložb pa -3725.5 milijonov € (lani za -1146.4 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se v desetih mesecih letos zmanjšale za 35.0 milijonov €, v enakem obdobju lani pa povečale za 37.8 milijonov €. Po podatkih iz novembrskega Biltena Banke Slovenije je znašal konec septembra 2013 bruto zunanji dolg Slovenije 39712 milijonov € (pri čemer je bilo 51.8% javnega in javno garantiranega dolga),neto zunanji dolg pa 12170 milijonov €. Oba sta manjša za 354 oziroma 293 milijonov € od stanja v avgustu. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so konec oktobra znašale 710.8 milijonov €, kar je 8 milijonov € manj kot mesec prej. 33 34 EVROPSKA FINANČNA POLITIKA; KOT DA BILE BANKE ODLOČILNE ( Opombe h krizi v evro območju ) Jan Toporowski 2 1. V središču sodobnega finančnega kapitalizma je kreditni mehanizem. ki v času konjunkture omogoča ekspanzijo gospodarske aktivnosti, v recesiji pa jo z zmanjševanjem kreditov preprečuje. Od Knuta Wicksella v 19. stoletju in Dennisa Robertsona v 20. stoletju je veljalo, da gre za kreditno politiko. Vendar pa dejansko izdatki podjetij determinirajo gospodarsko aktivnost, obseg kreditov v gospodarstvu in posledično likvidnost podjetij, gospodinjstev in države, njihova likvidnost pa determinira sposobnost zadolženih enot za servisiranje svojih dolgov. Kreditna politika je torej endogena poslovnemu ciklu in ga ne determinira. Ekonomisti običajno obravnavajo nacionalni dohodek ali bruto domači produkt (BDP ) kot nekaj, kar se proizvaja, v procesu proizvodnje pa so ustvarjeni dohodki; to je temelj teorije vrednosti in razdelitve. Toda v kreditnem gospodarstvu, lahko na nacionalni dohodek gledamo tudi kot na prilagoditev dolgov, dolg pa razdelimo na javni ali državni dolg, ter zasebni dolg (dolg gospodinjstev in podjetij) dolg. Če izvzamemo dolgove zaradi čistih finančnih transakcij (dolgovi za nakup finančnih produktov), morajo, da bi nacionalni dohodek ostal nespremenjen, tudi dolgovi ostati nespremenjeni. Zmanjšanje javnega dolga brez povečanja zasebnega dolga ima za posledico zmanjšanje nacionalnega dohodka. Zmanjšanje javnega dolga, ki ga spremlja povečanje zasebnega, zagotavlja nespremenjen nacionalni dohodek, a seveda spremembo njegove strukture. Zmanjšanje zadolženosti zasebnega sektorja, brez povečanja javnega dolga, pa ustreza Richard Koo-jevi "recesiji bilance stanja". Vendar je treba opozoriti, da gre pri kopičenju likvidnih sredstev, kar počno velike korporacije, namesto da bi vlagale dobičke v širjenje proizvodnje, za vrsto likvidnostne preference, ki je alternativa odplačevanju dolga in da ima to enake makroekonomske učinke kot uporaba dobičkov za odplačevanje dolga. 2. Krize v Evropi ni mogoče odpraviti z znižanjem realnih ali nominalnih plač ali z devalvacijo valute posamezne države. Nižje plače na konkurenčnih trgih znižujejo cene, a s tem povečajo realno vrednost dolga in podaljšujejo recesijo. Na nekonkurenčnih trgih cene ne padejo, a se zaradi nižjih dohodkov skrči povpraševanje, kar vodi k zmanjšanju aktivnosti in 2 * Jan Toporowski je profesor ekonomije in financ na Šoli za orientalske in afriške študije, Univerza v Londonu Njegova najnovejša knjiga je »Michal Kalecki - Intelektualna Biografija, zvezek 1, Rendezvous v Cambridgeu« ( Palgrave Macmillan, 2013). v težave pri servisiranju finančnih obveznosti. Konkurenčni trgi zato zmanjšajo sposobnost podjetij za servisiranje njihovih podedovanih dolžniških obveznosti, nekonkurenčni trgi pa zmanjšajo sposobnost gospodinjstev za servisiranje njihovih dolžniških obveznosti. Velja omeniti, da v Evropi stanovanja, energija in promet tvorijo velik del izdatkov gospodinjstev; večji stroški zanje v primerjavi s plačami so zato pomemben dejavnik zdajšnje recesije. 3. Obseg gospodarskega povezovanja v Evropi, oziroma velik delež uvoza v nacionalnih dohodkih evropskih držav, zmanjšuje učinkovitost devalvacije prek tečaja ali prek nižjih plač (zaradi povišanja uvoznih cen glede na dohodke). Ključen je strukturni dejavnik, ki je od leta 1990 vnesen v evropsko gospodarstvo s politiko vzpostavljanja enotnega trga finančnih storitev. Po vrsti čezmejnih združitev in prevzemov se je pojavil, s tiho spodbudo Evropske komisije, sistem pan-evropskih bank, kot so Société Générale, Deutsche Bank, UniCredit, Santander, katerih podružnice so v večini držav Evropske unije. Ključno vprašanje politike do teh bank ni, da so "prevelike, da bi propadle", ampak so to njihovi veliki čezmejni deleži terjatev in obveznosti. To pomeni, da bi razpad evropske monetarne unije v manjše monetarne unije, ali vračanje v nacionalne valute, ki bi izgubile na vrednosti v primerjavi z valuto Nemčije in njenih satelitskih gospodarstev, povzročil splošno nesolventnost, ali vsaj nestabilnost bilance stanj med bankami s čezmejno izpostavljenostjo. 35 Finančna kriza leta 2008 je istočasno pokazala, da v okviru maastrichtske pogodbe ni učinkovitega posojilodajalca v skrajni sili, ki lahko podpira večje banke. Spet ne gre za vprašanje "prevelike, da bi propadle", ampak za poroštva čezmejnih terjatev in obveznosti. Jamstvo nemške vlade Deutsche Bank za terjatve in obveznosti v, recimo, Grčiji, bi sprožilo resna nasprotovanja v Nemčiji. Kakršnokoli reševanje, kot kaže primer Irske, bistveno povečuje zadolževanje in spremeni zmanjševanje zadolževanja v pobožne, a nerealne želje, ki kažejo na nesposobnost držav kontrolirati svoj dolg. Vendar vprašanje podpore bankam postaja vse bolj nujno, ker recesija uničuje likvidnost velikih delov zasebnega sektorja; kršenje maastrichtskih omejitev dolga pa stigmatizira državne dolgove in otežuje njihovo prodajo. 4. Začetni korak k stabilizaciji bančnega in finančnega trga z inovacijami finančne politike je bil narejen s strani Evropske centralne banke z iniciativo v novembru 2011 v okviru operacij dolgoročnega financiranja z dolgoročnimi posojili bankam v evro-območju pomagati neposredno. Te operacije so bile zasnovane tako, da bi komercialnim bankam imetja dolgoročnih obveznic, ponujenih v zavarovanje, povečala likvidnost. To je imelo želene učinke na znižanje donosov dolgoročnih obveznic. Ukrepu so sledili koraki v ustvarjanju bančne unije in enega regulatorja bančnega sistema za Evropsko monetarno unijo in za lajšanje finančnih zadreg držav z ustvarjanjem posojilodajalca v skrajni sili. Te pobude podpirajo banke evrskega območja, vendar pa pobude ne morejo prekiniti recesije, ki povzroča, da aktiva v obliki posojil državam in zasebnemu sektorju izgublja vrednost. 5. Takšni ukrepi za podporo bankam omogočajo tudi razložiti paradoks perifernih držav, ki prosijo za članstvo, kot je Islandija, in pridruževanje evropski monetarni uniji, kot je Latvija, čeprav gre Evropska monetarna unija skozi svojo največjo krizo. Vlade držav z bankami, ki zaradi recesije v evropskem gospodarstvu propadajo, so seveda navdušene nad pridobivanjem sredstev ECB za svoje banke, saj jih to odvezuje potrebe, da se zadolžijo same in da same dajejo poroštva bankam, ki jih ogroža recesija. 36 6. Pot iz recesije mora vsebovati vsaj naslednje tri sestavine. Najprej, načrtovano politiko stabilizacije in povečanja plač za sanacijo domačih potrošniških trgov. Drugič, bolj aktivne operacije odprtega trga s strani Evropske centralne banke, ki so potrebne za ohranitev likvidnosti na bančnih in finančnih trgih. Tretjič, bolj aktivno fiskalno politiko, ki ima velik pomen kot začasno nadomestilo za padec investicij zasebnega sektorja. Fiskalno politiko so onemogočile težave na trgih obveznic izdanih s strani nacionalnih držav. Vlade morajo zato prevzeti bolj aktivno upravljanje dolga, ki se lahko financira iz davka na finančna sredstva bilanc nad določeno najmanjšo velikostjo. Prihodki iz tega davka morajo nacionalni uradi za upravljanje z dolgovi uporabiti za nakup javnega dolga in s tem omogočiti nadzor krivulje donosnosti na državne papirje. Tak davek in odkup javnega dolga bi preprečila kopičenje likvidnih sredstva, ki jim podjetja dajejo prednost pred produktivnimi naložbami, in jih usmerila likvidnost v naložbe v osnovna sredstva in v javni dolg. Skratka, zadolžena kapitalistična gospodarstva potrebujejo naložbe zasebnega sektorja za učinkovito upravljanje svojih dolgov in zagotovitev trajnega okrevanja. Zaključek Te opombe predstavljajo makroekonomski pogled na evropske težave z vidika bank. V tem pogledu je nacionalni dohodek rezultat sprememb v stanju dolga. Vendar pa se v zapletenem kreditnem gospodarstvu, makroekonomska neravnovesja med prihodki in odhodki odražajo skozi spremembe strukture dolgov, ki povzročajo nova makroekonomska neravnovesja (presežke v trgovini in fiskalne politike za upravljanje dolga). Nastali poslovni cikli slabijo ali pa se krepijo s spremembami v stanju dolga. Monetarne in regulatorne oblasti lahko vplivajo na premike stanj med različnimi finančnimi institucijami ali na neformalno kreditiranje ali bančnimi sistemi v senci. A te oblasti z urejanjem kreditov in v okviru inflacijskega ciljanja ne morejo uravnavati gospodarskih ciklov; gospodarski cikel determinira denarno politiko in ne obratno. Uravnavanje gospodarskega cikla zahteva uravnavanje odhodkov, zlasti naložb; brez tega se dolžniškim težavam ne da izogniti. Skupno mesečna rast co o co cd cd cu cd co cd cd cu cd 03 cd lo r^ cd ■št cd cd co co cd cu c^ cd co cd 6 c^4 cd cd 8 0^6 cu co c^ c^4 co c^ c^4 cu li3 cd 03 c^4 cd cd 6 cd lc3 cd ■št lo c^4 t is S £ le or p 03 o lo cd o r^ co ■št cu ou r^ o cd cu co ou co 03 cd co cd r^ lo cd 0^6 6 cd CV o co 8 6 c^ a? ■št od cd c^ lo c^ cd c^ li^4 8 f' 6 li3 od o 03 cd 03 CV c^ C^4 c^ o^4 co 03 o lo cd 8 lo lo o mi co ■št o en cu S ctü co cu co r^ cd cu cd cu cu 03 cd cu cu r^ cd co cu cd cd r^ cd cd o ■št cu co lo ■št cu o co lo cu co cd co r^ cu lo cu o co ■št cu cu lo ■št cu 8 lo ■št ■št lo cu r^ cd co cu 6 o ■št cu o cu co r^ o cu c^ o cd cd cu lo co cu cu cd ■št 6 lo ■št co cu lo ■št co cu 8 cu 8 o r^ r^ co cu co cd cu cu cd r^ co cu co ■št o 8 Širša država a n čt u -u u -u \ co cd cu cu co ■št líd cd 7 co . o 39 40 Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija OD ■šT ■ŠT ■ŠT o co cu r^ m cn 03 CD 03 OD oo" OD OD cu OD cn OD c^ c^. C^ cri cri c^. ■šT C^. c^. u^ c^. c^ C^. cv op p j; OD o" .8 o" c^ o 1:01, co cri m Z) E ■šT cu r< o cn LO OD □3 CD O .7 o" LO O" ■ŠT o" ■ŠT o" ■ŠT o" ■šT C^. ^^ c^. CD o" LO o" c^ c^. .8 c^ o" c^. r^. LiD CD op p o p .8 .8 p c^ o" c^. 7 cu Z) E r< o r< cn co CD cn CD cri LO o" CD O" ■šT O OD o" CU o" OD o" c^ o" cu c^. ■ŠT c^. OD o" CD o" .7 .7 .7 o" ■šT Lip op p OD o" .8 o" cn o" LiD LiD .8 o" o" .8 o" Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et E m LO oj oj o oj CVi o 03 P CU. op CD O" co o" lid cn o" P .7 cp" od o" .7 cp" ■šT C^. C^. od C^. cu c^. o rs cn o" cn o" op cv op r^ c^. ks CD "O in od 7 N o CD o CD 7 o ■šT od o LO co CD OD 03 ■šT cn UD o 7 r^ cri cn 8 CD cn op CD 8 .7 O" o 7 .7 od cn od cri cn cn cu c^. " LO O cn od ■šT " od "8 od CD CD cu 8 8 c^ C^. cn " CD cri 8 8 .8 c^. " 8 lid cn " c^ C^. cn od ." od "8 od od cu LO .8 CD CD ." lid cn .8 o" 8 ■šT CD ■šT cu LO LiD "8 Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn ® a. "a o et E m r-v oj F< CD cn ■šT 7 o o" OD Lip" CD Lip" co LO up" lid f" Lip" c^ CD lid op" ■šT up ■šT Li^. c^. od Li^. r^ up od Lip" o cp" CD cp" od r^. .8 Lip" u^ Li^. Lip .8 op" c^. lid o" U^ c^. c^ C^. o ks cd ■a in 7 cv od OD oj o m OD oj cn m c0 0D CO cn co cri co cn o K co od cu OD 7 8 c0 od cn od lid CD cn o .8 CD O ■ŠT K cn r^ c^. cn " c^ ■šT 8 LO op CD CU C^ ■šf cn ■šT C^ lid cn .7 C^. " CD r^ c^. cn " CD cn c^ ■št 7 od CD cri 7 od ■št c^. 8 LO 88 ■št U^ od 8 8 c^ c\j cn CD o cn u^ od cn od o CD cn od cn od 8 8 CD 8 od cn c^ " Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn ® a. "a o et E m cn oj ■šT 0u UD 03 r^ o co ■šT cu cu O c0 cu cu cu O cu od cu C^o LiD cv" 0^8 cn cv" c^ c^. ■šT c^. c^. c^. cv" LiD c^. LiD c^. .8 cp" c^ c^. od o" c^ c^. Lip o ■šT C^. c^. ks cd ■a in ■t o oj m o m o op OD 03 cn r< cn ■šT 03 o cn LO O" o o o o op CD 8 .8 ■šT O ■šT .8 cd" O ■šT od O cn .7 c^ ■šT C^ c^. 8 cn r^. " 5 o" OD LiD K CD ." LiD OD LiD ■ŠT cn 7 od cu "8 LO LiD OD cn cu c^. cn LO cu OD ■šT od c^. cn LO ■šT c^. " cn ■šT c^. "8 K o LO OD OD "8 OD "8 ■šT c^ OD 8 cu u^ OD "8 cn c^ cri cn 8 .8 OD Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn ® s. "a o et E <° OD oj 0u 0u 0u cci LO CD o ■šT 03 CV Lip cu O cu C^ c^. .8 O" cd cv" rs co cv" CD op" c^ c^. c^. lid c^. r^ c^. j; c^ cv" c^" c^. c^ c^. c^" lid cn cp" o ■št c^. c^. ks cd in up od □g o co cn co 03 n cn LO o 03 r^ 03 cn lo r^ OD cn CD co cri cn LO O cu o ■šT od od o LO .7 CD 8 CD CD C^ od 8 8 .7 od C^ ^ o^. cn cn ." lid "8 cu c^ od "8 8 C^. cn od .7 CD LO CD LiD cn CD cn cn cn K "8 8 c^ C^. " 8 od cn od 0^ cri cn 8 cu od od u^ o" "8 CU od c^. "8 od r^. 8 8.8 ■ŠT "8 LO ■šT r^. cn 8 .8 lid "8 Leto r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu o cu cu CD cu S CD CU ■šT LO CD 7 8 cn " 8 cu 8" cu cu od ■šT LO CD 8 8 cn " Poslovni optimizem EU28 Slovenija CD 8 OU ■šT ■šT CD o ■ŠT ou CU CD c\J OD cn o' CO ■ŠT LTD 0^ op CD cv C^ op CV c^ op c^ op cn op c^8 C^8 p CD cu r^8 cn OD cu ci^8 OD O o cu Z) E r-v oj cn o o CO m CD ou co Lij co CO oj o r^ o CD CD cu 88 c^ c^8 LTD CI^8 r^8 CI^8 CD CD~ OD c^8 c^ o^8 c^ o^8 LiD c^8 ap ap ap c^8 cn op r^ Li^8 CU Ci^8 Ci^8 Trgovina na drobno pričakovanja EU28 a ab S E te e =5 E ee E k. s Oli cn CD N ■šT m cn cu OD LTD CO CO f' CD Lip' OD f' CD cp' c^8 OD c^8 CD CV c^ ci^8 0^ C^8 co c\J c^ LiD c^8 c^8 LiD c^8 op c^ O^8 CI^8 cn c\J 8' CD' cn op OD c^8 a a n jn S O +J os ■šT 8 LiD C? cu oj cu o CD ■ŠT CD CD LTD ■ŠT Lip' p OD CO co K c^ CO r^ LC^8 cu c^ C^8 ■šT LiD~ LiD oj ■šT C^ C^ Li^8 CD c^ c^8 c^ C^8 LiD Li^8 co oj Lij P Naročila, gradbeništvo EU28 a a b S E te e =a E ee E k. s co ■ŠT r^ cn cn o oj OU 8 o cvi CU ■šf CD CO CD cp' OD co rs c^8 op c^ c^ C^8 ■šT Li^8 O C^8 C^8 CO Lip' c^8 cn o' C^ C^8 c^ r^8 c^ c^8 CD Lij r^ ci^8 ks čil OJ p I £ o co ■šT cu N co OD iri f LCD cu oj f CO CD f LTD OD op CD K op OD op ^^ f 88 OD op Lij c^ c^ Lij f 0^ Lij C^ oj f 8. r^ c^8 f 8. oj C^ c^8 od cri op 8' C^8 op 8' o^8 c^ ■šT oj op 88 ci^8 op 88 cn op 8. OD op Naročila, predelovalna dejavnost EU28 a a b S E te e =5 E ee E k. s CD CD Lij ■ŠT oj cn ■šT op LCD CD oj cu O c\j cn od cu ■šT Lij ■ŠT LTD ■ŠT 88 oj 8. Lij c^ C^8 C^ cp ap o^8 r^ o^8 o^8 CD f' CD Li^8 c^ c^8 CD co' c^ OD od Lij od oj cn ■šT aa n jn S O +J os CD cn cvi 5D Lij o o oj UD CD OD ■ŠT OU 8 CD r^ o ■ŠT' cu ■šT OU cu cu cu ■ŠT c^ LTD Lij C^ ■šT C^ r^ C^8 op c^8 op cp 8. c^8 op CI^8 C^ 88 r^8 '. OD '. CD CD' op LiD r^8 '. r^ oj '. r^8 '. 8. cu '. 88 cd' 88 88 OD ■ŠT c^8 ci^8 Poslovna klima EU28 a a b S E te e =a E ee E k. s ■šT ou o CD r^ ou cu cn cvi CD o o op LCD CM cn cd CO CD op p Li^ CD' cn cp' c^8 c^ cp' 88 cp od cp' c^8 c^8 od C^8 LiD o' c^8 LiD CD' 88 c^8 a ja tš ra O 4J os cn OLI 8 CD cp LCD LiD OU LTD ■šT O o CD CD o r^ cp ■ŠT cp' CO CD c^8 C^ c^8 0^ cd c^. c^ c^8 c^8 CU c^8 CD r^ c^8 c^8 co cp' r^ c^8 r^ cp' co cp' LiD c^8 co cp' c^ c^8 od cp' cp' c^ o' o t e r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD CU o cu cu CD cu CD CU 8 cn o . CO CD . . co ■šT LiD cd 8 cn ' . 41 42 Poslovni optimizem medletna sprememba 03 03 u3 cd 03 o ou cu cd cd o' ■št ■št ou cd ou lt3 03 '8 ou c^ m 0^' up lt3 ap o ou j; 0^' c^8 0^ lt3 c^' lt3 03 K 03 en lt3 c^' 03 a ja fš ra o 4J os cd 03 03 ou cu 03 o 03 cd en o 03 cp 03 lt3 r^ 03 co cd 03 CIO c^ c^' c^ 03 CIO r^' c^ 0^' c^ 03 03 cd up c^ 0^' c^ 0^ 0^' c^ a5 cl^' c^' 0^' 03 c^ m Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s co ■št ■št cd u3 o 03 co ■št cu co lt3 ou 03 O cd cd lt3 c^' c^ lt3 c^ m c^ 03 8' c^ c^ 0^' c^ c^' lt3 ou c^ c^' lt3 r^' c^' cf o lt3 o 03 cu 03 03 a a n jn S o +J os 03 o ■št u3 o 03 o o 03 ■št cu ■št cu o o' cu co 03 03 ■št ■št cu co k cd 03~ cu o cu lt3 cu c^ lt3 c^ 03 li^ k '8 cd c^ en c^ c^' 03 r^ c^' cu lt3 r^' 03 c^ ou 03 r^ 03 03 lt3 03 lt3 03 cu '8 c1u c^ c^' cu lt3 03 cu '8 03 cu r^' Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s ■št 03 u3 03 cu u3 up r< 03 cd cd~ en 03 en cd~ co ■št 03 03 c^ lt3 ^^ ou lt3 lt3 0^ 03 '8 03 ou r^ lt3 lt3 r^' c^' cu ■št c^' cu 03 03 03 03 li^ ■št cu r^ c^' 03 lt3 cu '8 03 03 03 03 ks čil cd p I 1 o 03 u3 cd cd co 03 cd 03 03 up r^ ou up lt3 lt3 up lt3 03 f 03 f 03 K f '8 c^ c^' c^ c^' 03 c^' 03 03 f c^ r^' 03 r^' up r^ lt3 up 03 r^' '8 lt3 up lt3 c^' cu c^ r^' up cu lt3 c^ c^ 03 '8 c^' 03 c^' c^ c^ c^ Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e ^ E ee E k. s co 03 cd n cu ■št ou f r< 03 o K en od en ■št cu 03 ■št cu lt3 03 lt3 ■št c^' c^' c^ m c^ ap 0^8 '8 03 cip c^' c^ 03 •G lt3 c^' c^ lt3 c^ 03 0^ lt3 c^ c^' c^' '8 lt3 aa n jn os 03 03 03 03 r-v cd cd ■št cu li3 lt3 ■št ou 03 cd~ 03 cd lt3 03 r^ K 03 cd lt3 03 03 CIO c1d 03 lt3 U? c^ 03 up c^ lt3 up c^ ou 03 ou up ^^ 03 up c^ cd up c^' up ^^ ou c^ ou c^ c^ cu r^ c^' c^ ■št c1u c^ '8 cd c^ '8 c^ 03 en '8 c^' c^ Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s 03 cu u3 u3 ou 03 ou o cu o o' rs - cu lt3 ou 03 cu 03 o f -7 c^ 0^' o cu c^ c^' c^ lt3 03 ou c^ c^ r^' c^ c^' r^ '8 c^' c^ c^' a ja tš ra o 4J os ■št 03 cu cu 03 ou cu co co r^ cd r^ cd~ cd lt3 co 03 c^ 03 03 c^ ■št ou o cu 0^ c1u c^ cd lt3 03 ■št 03 03 cu r^ ou 03 - o op 03 lt3 o t e r^ o o cu 03 o o cu 03 o o cu o cd cu 5 cu cu cd cu cd cu co 03 o ' cu > '8 cu cu 03 ■št lt3 8 8 03 8 ' CO ■a o mesečna rast CD CJÖ o 0.00 ■ŠT CD O CD o cp cn o o" cn CD 0' OD LTD 0' co r^ cü c^ c^' 03 c^' ■šT c^' c^' ■šT ■šT 03 c^' LCD -0' co -0' 0' o" CD u^ -0' CD CD 0' ■šT op 0 CD OD cn 0' CÜ C "ČD CO o t ._ co S 2 o> o p 03 O LTD N 03 o CD ■ŠT" '0 o" OD OD CD LTD co o '0 ■ŠT" cu cu OD c^' cu c^ CD" cn u^" op 03 c^' c^ u^" OD CÜ c^ c^' p cn K c^ r^' r^' ■šT c^' c^' r^' 03 CD 0^ OD LTD CO O ks cd ■a c OU LO CU CD LTD N O OD N o on OD 0D cn OD O cu CD OD O ■ŠT K o LTD cü CO K o ■šf Li3 OD c^ r^ c^' OD CÜ cu ■šT c^' cu LTD OD cu OD OD cu u^ c^' cu co cn cu j; co K 0" '. c^' '. c^' 0 LTD CD r^ LTD ■šT c^' '. cu co čl -u CO a n čt a> £ 10 P er m m CD o DD O O ■šT C0 0. LTD ■ŠT O cn o CO 0' OD o 0' cu CD -0' -0' LO c^ -0' ■šT co OD c^ 0' 03 cv LTD cu r^ op co ' ■šT OD c^' cu o CD -0' ■šT -0' r^ 03 -0' LO o ■a c co c co > o t ■ — cn 5 £ o t s o a n čt m m tn p er m cd ■št cd cd co o cu o m co o cü cd' ■št ■št co r^ cp' ltd ■št cp' o op co cd cd ■št op co co od ''' ' '' ltd cd '' cd co co cd cd ''' ltd cd ''' ltd ''' co ''' g ih či a E o ■a e eitv či o z t i s 5 £ o p cd o r-v cd o co o oü od od co ltd k cd od c? co cd' k c^- ltd cd c^ c^' ap cd cd' od ■sf ltd cd' op c^ cd ltd c^' co cd ap ap ap od c^ ap 0^ c^' c^. r u >o o is ti co co co cd co od m co ■št cd cu cd cd cd cd co ltd cd r^ od ltd cd cd co cu co cd ■št . co r^ cd . o co ltd . r^ cd cd o . ■št co cd . ltd ■št . cd ■št co ltd ltd ■št . co ltd ltd . co o rv ltd o co ' cd cd co r^ ltd cd ■št cu . cd co ■št . cd ltd co . co ■št o cd r^ cd . ■t cu ltd . ' cu ltd . ' cu r^ cd cu ■št . o t e r^ o o cu co o o cu cd o o cu o cd cu 5 cu cu cd cu cd cu ■št ltd cd co cd o ' . co . . co ■št ltd cd co cd ' Luški mesečna rast m ■št o o cd cd o 0ü o 03 o' lo 03 ■ ■št ■št cd lo cd r^ 03 03 o^8 cd 03 '8 cu 0^6 ''8 cd cd 03 c^ 88 co lip 03 cd 03 '8 t is S £ le or ci lo ■št 03 03 ou 03 cd ■št ■št ■št 03 03 co cd cu 03 cu r^ 03 cu i-v ■št cü cu cu 03 cu c^ 03 c^ c^ lo 03 c^ lc^8 c^ cv c^ c^8 03 cri c^ c^8 03 03 03 č ° i— (n ^ ti ■št m m cd cd lo 03 03 03 lo ■št cd cu cd ' 03 cd cd o lo ■št 03 03 ■št co cd ' lo r^ 03 ■št cu lo o ■št 03 o lo co lo 03 co 03 03 lo ■št r^ lo 03 cu 03 ■št 03 03 03 co ■št co o lo lo cu 03 ■št lo r^ r^ cu cd cd ■št lo lo cu ■št 03 cu cd Pomorski a 1 » co P e r m cu co o lo cp cp cd cd' cd ■št 03 cp' 03 cd cp' cu cd '8 ■ 03 O lo rs rv c^8 t i s s £ le or ci ■št n lo lo cd o co cü lo p lo cu cd' cu ■št 03 lo lo cd 03 K r^ 03 03 E ° Ž E m ■št m r^ o r^ lo o cu 03 r^ lo cd co 03 r^ lo cd 03 lo lo co o ■št 03 cu lo lo 03 lo ■št lo co ■št 03 lo ■št cu ü3 ■št cu ■št lo cu ■št ■št o 03 Cestni a n čt cd co co

cd t m CD CO CD m co CD co co Fv CD ou co CD co m CO CD CO ■šT O m o o cu 9 CD o 3 co CD 5 CD cn lid CD 3 o LiD 9 5 co o 4 co o cn 0. CD 9 r^ CD 0 0 3 CD LiD 0 CD 9 CO CD 0 rv o CD 0. 4. ■šT LiD 0 CD co co o rv ■šT u^ o co co 5 cu ■šT cu CD CD o ■šT cu 0 3 CD cu cu cu 3 CO c^ CD LiD co 3 0 CD CD 3 4 0 0 CD CD 9 CD CD ■ŠT C^ co 3 od cn Samozaposlene osebe letni porast r^ cvi m cd o ■šT m ni cu CTU o cvi o op co o cu CD~ CD CD op rs CD CD p r^ CD c^- op u^ CD c^- o o op C^ CU C^ od podjetniki in poklici en 55 55 co o co co m cu ■št ■št m m r^ o m co m 4 cu co 9 5 co 5 cu 55 3 cu co 0 CD 3 ■št CD 0 4 ■št cd r^ 5 CO 5 55 cd 3 5 cn 0 CD .0 0 CD CD 0 ■ŠT 0 CD 4 4 cu 0 CD 5 9 CO 0 CD 0 3 r^ 0 CD 5 5 r^ 0 CD cu r^ cu 0 CD cu 0 CO 0 CD OD CO 0 CD cu 5 LiD 0 CD cn cn r^ 0 CD 5 co co 0 CD 3 r^ o CD cn 5 cu u^ 9 cu co u^ .0 u^ 5 cu LiD CU CD Zaposlene osebe letni porast i-v LiD ■šT co o CD LiD □p 0 N co co co cu r^ co CD co cn O Lip- cn co c^ Lip- LiD Lip- c^ up r^ r^ cn LiD K o K LiD up Li^- r^ Li^- c^ Li^- CD pri samoz. osebah r^ cu m CD CD co co cn cn CD o o co cu r^ r^ CO cn CD UD ■šT UD co 3 cu r^ 5 cn ■šT 4 5 4 5 ■šT 4 5 0 r^ 5 4 0 co 4 5 5 0 CO 5 5 cu cu ■šT 5 5 cu 3 co 5 5 rv cn 4 5 5 9 CD 4 5 cu 0 r^ 4 5 CD 55 4 5 od CO 3 5 5 3 CD .5 0 CD cu 0 5 .0 o 0 5 5 5 ■šT 0 5 CO 55 4 4 LiD .5 CD 5 .5 cn .5 CD 8 LiD .5 4 CD CO .5 0 3 o CU 5 letni porast ep co co m ou CD o ou co o co o CD cd co CD C^. p cu ■št c^ c^- C^ c^- c^ rt o op c^ op c^- Li^ c^- c^ c^- CU co v podjetjih in organizacijah o CD o m CD CD CD cn CD ■šT CD m r^ Fš m CO ■šT cn cn CD 3 3 LiD co CD cu OD Fš CD cu 5 LiD cu CD CD 5 9 55 CD CD cu 9 o CD CD CD CD cn r^ CD CD 0 0 r^ r^ CD CD cu 0 r^ r^ CD CD cu cu r^ CD CD CD 0 CD cu CD CD r^ co o CD CD 4 co ■šT o CD CD CO co c^ 5 CD CO cu r^ r^ 5 CD 3 CD CU CO 4 CD 0 r^ cu LiD 4 CD 3 3 co LiD 4 CD cn cn CO CD 4 CD cn cu o r^ 4 CD 4 ^ co 4 CD 4 cu r^ cn 4 CD 3 CD CO 4 CD 8 CD r^ 4 CD CD 4 CD CO 4 CD 5 4 CD cn 4 CD o t e CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o o cu CD cu cu CD cu c^ CD cu cu 3 4 5 CD co 9 0 . CU ^^ co .0 cu CU 3 4 5 CD 4 8 9 0 . CD > letni porast ■ŠT m ud □d cu o o ■ŠT ■šT CO OD cd cn OD OD CO K cd o CD ■šT CO o ■šT c^' cd c^ OD cn ud 0^ od 0^ C^' c^ c^' od cu cd od c^' rs p co od c^' CD CD s CD ■a in o cu ■šT cd cvi cu od cd ■šT od od cn CD ud ■šT cn od ud od ■ŠT K ud cn CO ■ŠT ud ■šT op 5 ■ŠT cd ud cd cu cd o" cd ud c^' cd cu OD UD ■šT c^ od ud S cd ud ■šT cn OD UD cu ■šT cd cd r^ od cd od c^' cd o op cd od cd od ud ■šT c^ od ud cu c^ c^' ud o up cd ■šT ud cu cd ud c^' cd 4 od cu cd ud c^' ud ■šT od ud CD S t i s £ £ le or p co ■ŠT od ud ■šT cu od co od o CD ud up p o" cd cd p od cu C^ cu op r-v op op c^ c^' ■šT cu ud cu od cu od od c^ od c^ c^' cn cu r^ c^' op op cd -U cn s CD "O in m ■šT OD CD cd cu ■šf cd cn N ■šT od cd r^ od cd cu cu cd o" cu ■šT op cu cn ud cu cu ■šT ■šT cu cu cn cu cu cu up c^ od co c^ ■šT op c^ od c^ o cu cu cu ud od cu cu co od c^' cu od c^' cu cn c^' cu od cu ud od od cu cu od cu co ud cu od ud cd cu ud ud cu ud 0^ ud cu r^ ■šT 4 co ■šT 4 od c^' 4 o t i s S £ le or p cu CD ud r^ od o O cd cu cu od cd ■šT od od od cd od od ■šT co ■šT cu ■šT od od c^ od ud od ud od ^^ od od ■šT c^' od c^' C^' ud c^' r-v j; op c^' co o o m J2 CD "O in cn cu UD o co cu ud co o od I-v od cn cu N cd op cu o od cu cu cd ud cd cn ud o" cu CO r^ cu cu co cn o" cu cd r^ od cu ud cu od cu O c^' cu r^ c^ od cu co up c^ cn r^ c^' cu od od od cu r^ ud c^' cu od ■šT cu cd od ■šT cu ud ■šT cu c^ cu od ud cu cu od cd cu cu o cu cn '4 od cu 4 '4 4 '4 4 cn c^' 4 .cd a n >cj cd c co p er E r^ OD o r^ OD CD ud o o cu CD CD cu CD r^ CD" r^ CD" cu CD o ud cu o ' od c^ o cu cu o cu c^' ' ■šT cn c^ o od CD CD r^ c^ c^' cn CD CD ud CD ' cn CD o ■šT c^ c^' ' CD 4' cd cu 4' Osnovna inflac t is s £ o a n >cj cd w co p er E OD ■šT o co cu CD cd o o r^ o cn o cu cu o ' od o" od o o" cd ■šT o" ■šT c^' cd od c^' r^ cn CD o od cu o od c^ c^' r^ c^ c^' ■šT c^ c^' o c^ o o c^ c^' ■šT c^ 4' 4 c^ 4' _Q CD £_ -U o (d c^ t i s s £ le or p cd od ud cu r-v o o co op o cd cu ud cu ■št cu cn cu od od cn cu r^ c^' od cu cu c^' c^' r^ c^' c^ c^' od cu up c^' op up c^' cu cu op op o ivl >N s ^ cd U in cn od cci o od od cvi cu od o cu ud cn cu N ■šT od o cu ud cn o" cu ■ŠT cd od o" cu co up cu ud ■šT c^' cu ud rs c^ ■šT C^' c^ op c^ r^ up cu od o cu ud op c^ od rs c^ ud c^ od ud cu cu od cn cu cu co od c^' cu c^' cu c^' cu co c^ c^' cu cn c^ od cu cd c^ c^' cu ud od od 4 4 '4 od 4 od c^' 4 o t e r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu CD cu cu CD cu \ cu CD cu co cn o . cu CD cu cu od ■šT ud cd co cn 4 . 4 47 48 Energija letna rast m co m ■št 03 cd co OD o ■št on co co ■št cn OD co c0 OD UD cn 0D co c0 cd ■št ud od cu UD od rv o o cu c0 K cu OD OD K co cd o co c^ ■št rv OD cn c^ r^' cn UD cd CO cd CO ud CO r^ od cu o , c^' , c^' cd c^ 0'70 8 0^8 0 0^8 8 cu 0' ks cd d in o o o o m ■ŠT 03 o o 0ü ■šT cd 0ü cu co r< cd ■šT OD co cn ud ■šT cn 0D UD co ud cu od ud ud o co K ud cd cu o' cd cd cu K ud co rv ■ŠT ud cn co ■šT ud ■šT op cd ■šT ud cd UD rv c^' cd cu ■šT OD UD ■šT c^ od ud ■šT c^ od ud cu ■šT cd cd od cd o co co ud ■šT c^ c^ ud o up ■šT ud c^ cd UD ', c^' 8 UD ., c^ UD ■št OD UD Osnovna inflacija t s a r cd n t le cd m in rv ■št OD en en ■št co co cd o cn rv o cd cd co co co co op cn rv cd cd UD ■št cu up o cd co cd co cn co cn rv co up cn cu ■št ■št ■št c^' cd cü ■št r^' cu up co cu s k cd ■a in o o o o in up cd rv o in o cu c0 o o ■št ctü co in 0ü rv ■št od cd co UD 0u OD co cu OD ■št ■št ■št cn UD ud cd o cd OD ud cu rv ■šf rv c^ cd c^ ud o rv c^' UD o K cn UD cd ■št c^ ud cu ud cn cd , '8 cd cd co rv ■št UD '8 cd UD r^' , 8 co OD UD OD Storitve t s a r cd n t le cd ou cd cu in OD rv CO ■št in ou ud co C1U OD cd o o o ■ŠT up o rv cü co o ■šT o ■šT O S o o ■šT CD cd r^' cd c^ c^' op cu r^. co 0^8 cu c^ c^' cd c^' UD cü cu OD od c^ od c^ c^' co UD cü co op ■šT op ks cd d in o o o o cu in OD o cd in OD o cd ou ■šT cd cn rv co co od rv c0 od OU OU co o o cu co cu o cu cu cd~ cu co ■ŠT o cu rv UD o' cu rv OD o' cu ■št op cu cn UD c^' cu ■št c^' cu up c^ co c^ ■št op c^ o cu c^' cu UD OD cü cu co OD cü cu ''8 c^' cu OD cu UD '8 OD cu , ud cu co UD cd cu UD ud cu 7 '7 cu co cu 7 ^^ od cu Blago t s a r cd n t le rv o 0ü cd o 0ü en cd cd cd ud o ■št cd o cd 0ü co cd rv ■št OD cu UD ou cd c0 cü o od o rv OD UD o OD rv o OD o cd od UD cu co c^ od cn od cu UD od cd OD od co UD od cn OD cü op co co cü , c^' 0 rv 7 c^' 8 OD 0. cu co 0' UD UD 0' s k cd d in o o o o cd o 0ü o co ud o co ou UD co CD co i-v OD cn cu rv cd op ou co cd K UD UD OD UD ■šT o' cu ■šT ■ŠT cü cu OD cü cu cd up cu cd UD od cn UD o cu co rv c^' cu cd rv od cu UD c^ od cu o co cü cu co up c^ cn cü cu co OD od cu co cu cd ■šf cu UD cu co UD cü cu co c^ cu 0 cu 0 cu ^f cu 7 cu ^f cu co '8 OD cu Skupni indeks t s a r cd n t le rv ■ŠT 0ü ■št in 0Ü cd rv od co in ud cd c0 CD cn o 0Ü cn o 0Ü co 0Ü UD cu cü co cü ■št ■št cü OD cü UD OD cü co OD cü cu cd c\j ■št OD o OD co od cu c^' o od co co cü UD c^ cü cu c^ c^' up up UD cu c^' 8 c^' co cu c^' ■št c^' 8 0' ks cd d in o o o o ■št in 0Ü o en co cd o co ou 0Ü UD c1u OD cu cd UD co o 0D UD op ou cn ■št OD co od co OD o cu cu cu cd cü cu o cü co co o cu op cü rv c^' cu ■šT c^ od cu co c^' cu cu UD c^' cu ■šT op cü cn c^' cu UD c^ OD cu cd od cu , c^ ■šf cu co cu s OD cu cu .0 cu UD cu UD ■šT cu 8 cu cu cu '8 od cu o t e m o o cu cd o o cu rv o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu CD cu cu CD cu CD cu cu \ co \ ■št UD \ cd \ rv \ CO \ cn \ o \ cu co CD cu cu \ co \ ■št UD \ cd \ , , 8 \ 0 cu Energija letna rast o cd n cd cvi cd i-v co cu cd cu co cu 00 ■št ltd on ■št ltd co' ltd co' ' cd K o cd o cd co od o .' cd K ' ltd co c^ ltd o cd cj ' od cj c^' . c^ c^ ■št c^ c^ co cd o cd o cd ks cd d in o o o cd o lcd o cd cu cu cu 0ü co o cu ■št ■št co cd ■št ■št cu cp o oj ■št cd cu ltd ■št ■št co cd ■št co ■sf ■št co cd cu ■št od ltd cj ■št ltd o K ■št cd cd co' ■št o o oo' ■št cd '' LTD r^ c^ LTD ■št ''. cd ■št cd ■št cd K ■št ' '. c^' ■št ' ■št ■št ■št ci^ Lij ■št co CD cd ■št cd '' r^' ■št ' Lij ■št ' '' ■št Osnovna inflacija t s a r cd n t le up lip o cvi lcd cu ■št cd o r-v op r^ on co op o o cu co od o op LTD OD o cd ■št rs cd ' cd ■št c^' rv ltd lcd c^' co cd cd LTD cd ■št cd LTD cd LTD cd LTD s k cd ■a in o o o up o cd cj o cd o cd o cd oj o LCD cd LCD 0Ü ■št o' ltd c0 o' r^ cu cu' co cu' cd cu' co co cu ' CD cu' o cj cj ■št CD cj LTD '' cj co '' cu ' li^ c^' co ■sf ' ' LTD cj cd '' cj ■št LTD ■sf ■št cd ■št Storitve t s a r cd n t le co cu o ctü lcd cu lcd cu o 0ü op op op cu co cu co r^ r-v co rs od rs S OD ' m o rs co rs ■št tn ■št tn ■št ltd ■št op o ' cd cd LTD ■št cd co ■št ks cd d in o o o o cvi o LCD ■št o cu o ■št on o co o co 0ü c0 ■št ltd ■št oj cu cd oj co ■št' lö ■šf ltd ■št ■sf co ■št cd ltd cd '' cd' ' ltd co ltd co co '. ltd '' ltd o r^ ltd . ' ltd ' c^ cd co ■št C^' ltd ltd r^' ' '' r^' . C^' co ■št C^' ' cd cd Blago t s a r cd n t le cu co cvi on o ■št cd cp cd ■št oj cd oj cu oj r^ od oj ' od oj cd od co '' od '' co co cu co cj ■št cu cj co o cj ltd '' ' ltd '' ' cu '' ltd c^ '' tn ltd ltd cd r^ tn co rs co r^ r^ c^' ' cd c^' ■št c^' s k cd d in o o o co cvi cd cu ■št cd cu oj o co o on o c0 0ü cu cd o ltd oj cu o ■št ' ltd cd r^ K ■št cd cd co ltd cd r^ cd ■sf ' '' ltd co ■št K ■št K co '' K ' cd K ' o cd co ■št c^' oi r^ ltd od ' lc^ oj ' ■št oj ltd c^' r^ ltd c^' co oi ltd ■št oj ltd cd od Skupni indeks t s a r cd n t le cu cu cu cvi cu ■št cd ep lip r-v 0ü lcd 0ü ltd cd cu co r^ cu co cd '' r^ lcd '' co ■št '' r^ cd '' cu' cd '' üd '' ■št '' o c^ '' ' cu '' ' c^. ltd o^. co rs co cd ltd ltd ltd ltd ' ' lcd cd ' ci^ c^ ltd co cd' ks cd d in o o o cu cvi o ■št ■št o co o oj o c0 cd O c0 0ü cd lij co ■št oj ltd o ■št co ltd ltd cd o cd o cd ltd ' co ltd cü ltd ltd cd ltd ■št cd r^ c^' ■št ltd c^' ltd '. cd co r^ ltd cd cd co ltd r^' co ■št K ■št cn ■ŠT K r^ cd ltd n co ltd K o t e m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cu o o cu o cd cu cd cu cu cd cu ^ cd cu cu co ■ŠT ltd cd co . o ' ' cd ' co \ ■št ltd \ cd \ \ ' . o 49 50 cd C >cj mesečna rast en co o en co cd ud cd co CD CD cn CD cd cd ■šT cu cd ud C^o co cd cu od o od o c^ c^' c^' cd C^ O c^ c^' cu c^ c^' o c^ o cu cp' 4 C^ o' cd c^ o' -o' ■ cn c^ o' cu C^o _Q cd £_ -U o cd CD^ t is £ £ le or p cu cd cd ud ■šT cd o ud ctü o cd cd cu op cu cu □p r^ c^' up ci^' op cd cn CD' op c^ c^' c^' cn o c^' od o CD' .cd >N s k cd ■a in co i-v ■ŠT o r^ cd cd ud cu cd cd op cu ■šf rv ud co ■št ud cu cd ud co ud r^ o cd cu c0 ud cd cu c^ ci^' co cd cd ud r^ ci^' o ci^' ud ud c^' cu cd co od ci^' co r^ ci^' cn c^ r^' 4 co cd cn ci^' ''4 ci^' ''' r^' ' ''o r^' 4 c^ r^' o 'o K Repromaterial a n čt a> £ 10 p er m m cd o cu co cd r^ cd ud cu cd cn cu CD co o r^ C^o co cu cd cu cu cd c^o co cu o cd C^o ■ cn c^ c^' cu cu cp cn c^ c^' co cp' od c^' co od -o' ■ 4 c^ -o' 4' c^' ud c^ -o' ■ -o' ud C^o t i s s £ le or p cd N c0 ud p cd 0ü o cu ud cn c0 cd r^ cd cd cd cd cd cd cd c^' C^' c^ o cn CD cu c^' cu od o c^' od cp- cp' od c^' ■šT cp c^ c^' od C^' c^' c^' ks cd ■a in m up co en N co cd cei r^ o cd cu o co cid cu o od K cu rv K cu cu cd K cu co co K cu ■šT cd K cu o r^ K cu co co K cu r^ cd K cu co c^ r^' cu cn ud K cu r^ ud r^' cu cn cu K cu cd od cu cu ud 0^ K cu cn od K cu ud '4 K cd ud K co K cn '' r^' ' 4 od r^' ' 4 '' ' ud 'o r^' ' 4 ci^' ' a n čt cd w CO p er m o cd o ud cd co ■ŠT cd co CD cp ud CD CD ■šT o cd o cp' cd cp' co cp ■ cd c^' cu c^' cu CD o ■ cu c^ c^' cu c^ cp- cu CD cp- ■ co c^ c^' o c^' 4 CD -o' o o' ' c^ o' ud CD o' ■ 4 c^ -o' co c^ o' Oprema t is s £ cd t >c0 o o r^ co cd co cd r^ cd co cd ■št cd cd r^ ■št cd co cd " cd r^ co ltd co cd ltd od cd ■št cd od cd ltd r^ r^ ltd od cd ltd cd od cd líd r^ co ltd cd lcd r^ " ■št cd " Skupaj neto a n čt cd w co

cd cu cu od ■št ltd cd co od 51 52 Carine mesečna rast m cn OG cp ■ŠT ■šT LID 0Ü o o LID rs ■ CO LID ■šT OD <□ ■ cn rs cn OD ■sf cu cu Ln HD c^ c^' CD c^' CO HD K ■ CO HD OD HD cn ' c^ '' ■ cn CO c^' CD OD CO ■ HD cn cn c^ cu t is S £ le or p cn m cu r^ r-v 0Ü o ■šT cu LID LID CD K o 0G CD 0G CU CID op ou LID cu cu OD C^ OD ■šT ou CD CD rs c^ CD OD CD Ln HD c^' c^ HD r^' '' c^' C^ c^' cu OD C^ 0^ OD o mi cn co cci cn o o cu o LID CD cn CO CD O cn ■šT CID o LID LID OU CO CD CO CU cn HD o CD HD ■ŠT OD CID LID r^' r^ LID r^' CO LID K cu ■ŠT HD LC^ C^' CU CD c^ HD CO cu CD CO r^' CO ■ŠT C^' cu OD OD CO HD K CD OD CD CD CO CU CU ' c^ c^' r^ c^ c^' cn c^ HD CU CO HD 0^6 DDV in trošarine a n čt co CD CU cu co ■ŠT HD cd CO cn ' ' Zaposlovanje mesečna rast m cd o co 1.42 cd cd o' ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ letni porast o cd cd o co ■št o ou op cp '6 od '4 cd' '6 o' od -4 od -5 eri co '5 ■št cu '3 15 co od . '. ltd ■št cu ■šf cd '5 od 5 c^' od -3 ai K cd lc^' oi c^' o mi m ■št ■št cu r< cu o od od cu o r^ r^ cu r^ cd K cu 4 od cd' cu 9 co 5' ■št 0' rv K en 0' r^ cu -6' 3 cu cü 4 en od cu c^ 5' od c^' cu co c\j 0 c^. od .' 0 6' co . c^ .' 3 c^ .' 3 6' co cu .' 0 od .' 03 r^ 6' ■št cü o .' Pokojninsko zavarovanje mesečna rast co o r^ r-v o r^ cu cp od o cu cd 9 ■št -0' 3 od 0' 4 -0' ■ cu cd 5 K 4 od -3' c^. co -0' 5 ■št -0' ■ 0 0' 6 od -0' lcd 0' ■ 4 0' 0 lcd 0' od 0' ■ r^ c^' 3 letni porast cd od co o co lcd lcd cd o' cp p cd o' ■št ■št' co cd ltd '3 cü c^ c^' c^ '3 od -3 K 3 c^' c^ c^ a? cd lc^' op c^' cd K ■št oi c^ r^ cv od 13 o mi od r^ 03 cu od en o o od od o cd ■št od od 4 cu od en od od cu '0 ltd 4 3 5 '9 ltd cu 4 3 9 cu eri 6 co '9 cd' co cu '5 od en eu 03 '6 od cu cu cu cü 6 co S o' co cu 5 c^. c^ 3 '5 o 13 cu c^ od 0 co 3 '6 r^' . . 6 '. lcd . 0 co co co . r^' . '4 r^' . '4 c^' 3 co 0 '6 c^' . 3 . 5 '0 cü . co c^' od . '. od . 1'. od 8 . Zdravstveno zavarovanje mesečna rast cd r-v o cu co o 4 cu cp od o o o 5 cu -0' ■ 3 4 ltd 0' o -4' cu o 5' 0 -5' 0 c^- ■ -0' -0' 0 c^ -0' ■ 5 0' co c^ -0' lcd 0' 5 0' 0 0' r^ 0' ■ 6' co .' letni porast o od ou o co lcd cvi op op ltd j; ltd cü ■ŠT ltd K cd '3 K cu c^ od cd -3 ltd cu c^ lc^' p c^' c^' c^' lcd a? '6 r^' od '6 lcd '. lcd . o mi cu cd od cd 03 cd co od cd 0Ü o co cü cu cu co cd od cd cu cu 5 '4 cü o 3 cu 5 cu co' 6 cu cu 0 '9 K r^ 5 9 '4 ■št co 03 '0 od en 5 cu cd' 5 3 co od 3 5 6 r^ K cü 5 co od 4 cu '6 c^' 0 cu 4 c^ K 6 5 r^ ltd co 01 lcd co '5 od co '3 5 5 6 '. od co 5 '0 c^' co 4 '. c^' co 5 '5 c^' 6 5 cü co . lcd co 3 r^ od co 15 5 co 0^ od co '4 cd co Skupno mesečna rast 03 i-v o co r-v o cd cu cp od o cp' 3 cd ■ 3 -0' 0 o 0' 5 co 3 3' -5' 6 cv 5 03 -0' 3 od -0' 6 ■št -0' lcd 0' -0' od 0' co 0' 5 lcd 0' 3 ■št 0' en od 3 letni porast ■št od lcd o o cvi r-v j; ■št co' cu co cd cü co K cd cü '5 c^' 5 c^ ■št c^ -3 '0 od 3 ü^' ■št cd c^ cd lcd c^ c^' c^' cu iq ■šf od ai od . o mi 03 0ü r^ 03 ■št od ou cd en ■f ltd o r^ r^ en ltd lcd 5690.63 4 '4 od r^ 5 3 '6 o cu r^ 5 co '0 od 5 4 3 op rv 4 5 en od co 4 03 od 3 4 03 ■št 03 3 3 r^ o 0 5 5 r^ c^' r^ 3 '3 c^' 15 5 c^' 3 '5 lcd 6 4 co od 5 4 cd 4 '4 lcd co 3 '6 4 1'0 c^' 6 4 6 '. lcd 6 4 '5 cd 0 41 5 co 16 4 5 '5 od 5 4 K 5 4 6 '3 od r^ 3 1'3 ai 5 4 o K 6 4 o o cu co o o cu 03 o o cu o o cu o cu cu 10 cu co 03 0 1 cu > od 10 . . 3 4 5 6 co . o 1 53 54 Depoziti prebivalstva letni porast O CD r-v OG CO o m LiG ■ŠT co r-v co ■šT cu o 55 co OD cn cu cu o CD cu o LiG m o co m o co o cn CD o o rv c^' ■šT c^ c^' o o c^ c^' CO CO O cu cn cv o OG OG co o OG cn co cv LiG c^ c^' LiG cn CD OG o mi O ■šT cn o co o o cu r^ co cu co cu CD co ■šT r^ cn co ■šT 55 55 ■šT 55 o ■šT cu m o5 co m cu co cu m o5 m CD CO cu m co r^ cu m co co cu m 55 o LiG ■šT ■šT cn ■f LiG CD cn ■šT LiG 55 LiG cu cu LiG cn co cu LiG CO ■ŠT 55 ■šT CD CO ■ŠT OG ■šT cu o co ■šT co ■ŠT o o co ■šT co ■šT 55 CD ■šT Depoziti podjetij t s a r o ni t le cn cci LiG o ■ŠT ou cn o ■šT ■ŠT ■šT LiG o co CO m o co cu o cn CD o' CD m o co ■ŠT co' cu ■ŠT cu m o LiG ■šT OG c^' CD o co o co 0G 55 OG C^' cn OG LiG CD c^' co OG K c^ r^' ■šT LiG CO CD K cu r^' V o mi cn cn cu co ■šT CD co m co r^ co co CD co co co co o ■šT CD CD ■šT co cu co co m ■šT cn co o o cn co cn ■šT cn co cu co cn co 55 cn co cn co ■šT m cn co cu cu o ■šT co LiG cn co CD cu o ■šT cu co o ■šT ■šT cu co co LiG cn r^ co OG CD r^ co CU O cu ■ŠT ■ŠT ■ŠT ■šT c^ ■šT o co cu ■šT cn CD cu ■šT r^ LiG CU ■ŠT cu CD cu ■ŠT co ■šT Krediti prebivalstvu t s a r o ni t le co ni cu CD LiG cu ■ŠT ou cu cn ■šT co CO o m co cn ou rv ■šT cu CO o co o o co CD o m rs cu LiG r^ OG co LiG co OG ■šT c^' CD c^' cn c^' LiG LiG C^' c^ c^' o c^' cu c^' C^ c^' C^ c^' cu c^' v o mi rv co ■šT r^ 55 co ■šT ■šT co co cu co cu cn ■šT m ■šT cn r^ CD cu cn ou ■šT cn □G co cn cu cn o co co cn o co co cn CD co cn co cn CD ■šT co cn co co co cn co cn co OG cn r^ CD cu cn cn c^ o CD cn cn LiG cn C^ r^ o cn cn cn o cn o LiG O cn cn LiG o cn 55 o cn OG O cn Krediti podjetjem t s a r o ni t le co cvi cu co cn cu o co cu co cn o r^ o o co m p? cu O K co co p? co cn p? LiG f' st •f cu ■ŠT LO co ■ŠT u? cn o LI? CD r^ CD C^ K c^ CD c^ CD ai LiG ai cu c^ c^' CD c^' CD cp 55 cp CD OG cp ■šT OG cp ■šT OG o O mi ■šT co cu cn cu m co co ■šT cn o cn r^ o cu r^ cu co o cu OG o o cu cu co CD co OG CD cu ■šT ■šT o cu 55 o o cu o ■šT o o cu cu co cn cn co co co cn rv cn o CD cn 55 LiG cn o LiG ■šT cn o cn c^ co ■šT CD co ■šT co LiG co OG co ■ŠT CO st co co co cn OG c^ o co c^ o co r^ co co r^ co cu co r^ ■šT cu r^ r^ cu cu co r^ o t e CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu CD cu cu CD cu \ cu CD cu cu co ■šT LiG CD co cn o cu o cu CU co ■šT LiG CD co cn o