Leio V.. štev« 67. V Celju* sobota due 16, junija 1923. Foštoino platana 0 gotovini. Hffi^figSj^Bl Studijska knjižica I IB ^^1 ^^m ^H ^H ^^^H^B^ AH ^^B Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna StevILka stane 1 DIn. Izbaja vsak toreK, čeirielte in sobolo. UredniStvo: Strossmayerjeva ul. §t. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Dogodki v Bolgariji. Na seji ministrskega svcta 13. fm. se je razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju našc države zlasti v zvezi z dogodki na bolgarskem. Vsled položaja, ki ye nastal nied Jugoslavijo in Bolgar- sko, je bil odobrcn načrt note, v kateri sc bo z naše strani energično protestl- raio proti kršitvi neuvillyske mirovnc pogodbe. Po poročilih dr. Ninčiea ob- sta.iaic na Bolgarskem sedaj dve vladl: profcsorja Cankova in Stambolijskega. StamboÜiskemu se je posrečilo, da je sto- pil v zvezo s poslaniki v Beogradu in Pragi, ukazal jfrn je, da se pokoravajo Ie njegovim odredbam. Prcpričan je, da bo končno on zmagal tcr vrgcl se- danjo rcvoliicijonarn-o vlado. Cankova vlada niiTia nobenih zvez z notranjostjo države. Sofija je popolnoma izolirana in nihče v Sofiji ne ve, kaj sc godi po dcžcli. Iz Bolgarske prihajajo vcdnu bol] vznemirjajoče vesti. Obc vladi bij.eta boj /a ^vjjenje in smrt. Cankov razpolaga z vojsko 70 tisoč mož. Nova vlada hiti mobilizirati redno vojsko in dobrovo-Ijcc, da zadusr kmetski upor, ki sc je zlasti v scvcrni Bolgarski zclo razširil. Pri Su- menu in Plovdiv u so s'e1 razvile prave bitkc. Pristaši Stambolijskega so za- vzeli pozicijc, ki jih jc leta 1878 Osnnui paša srdito branil proti Rusom. Bolgar- sko poslaništvo v Beogradu jc dobilo hrzojavko, ki obvcšča odpravnika, da so |c borba /a osvnboditcv Sofije m pri-čela. Razglašena je gospodarska blo- ka-da Sofije. Okolr 100.000 kmetskih prostovoljccv je izoliralo glavno mesto. V vscj severni Bolgarski se vršijo o- gorčene borbe mcd vladnimi četami in seljaki. Kmetske čctc so zasedlc železnico Sofija - Varna, nadalje so prekinile ori- entsko žclcznisko progo Sofija - Cari- grad. Pri Orhansu 75 km od Sofije se vršijo ljuti boji. Po najnoveiših poročilih so vladine četc v selu Pctranu zajele Stambolij- skega. Listi so izšli v posebnih izdajah m naznanjajo aretacijo Stambolijskega, Ivi se je srdito brani] in ubil štiri častni- kt\ Da se je posrečila arctacija bivšega ministrskega predsednika, so vzrok osc- bc njegove neposredne okolice, ki so ob- vestrle vlado, kj« se Stambolijski naha- .«n, nakar ga je oddclek vojaštva prese- netil v sdu Petranu. StambolijskeRa prepeljejo v Sofijo in ga postavijo kot veleizdajatea pred sodišče, ki ga bo naj- brže obsodilo na smrr. Od sela do sela Ljubezen do bližnjega je retina politika (Po »P^erodu«.) Fritjof Nansen, ki vodi akcijo za pomoč ffladn umirajoči Rusiji, je napisal knjigo »Rusija in svct«. V tej knjijfi piSe o liubezni do bližnjega sledeče: ^e inislim na to, kar sem doživel te- Kom svojega dcla za Rusijo, in če posku- P? dern^1 V2rok Velik^ svct0VIll) slikc' r ni i 'a kot goniIna sila «a sve- nn „udini ,ed ^tff« med narodi. To Je iiajpoKub.,eiša posle- dica vojske. Ne vidim nobene e 14. tm. zbral min. svet pod kralje- vim predsedstvom, v katerem je poročal dr. Ninčič o dogodkih na Bolgarskem. Stamboiijskega akcija sc je poslabšaia in je postal žrtev izdajstva. Izdalj so ga iijegovi najbližji zaupniki. Zunanji mi- nister je opozoril posebno na mobiliza- eijo vojske in na koncentracijo komitas- kih čet ob naših mejah. Sporazimi rn'cd /aveznicanii Male antante in Grcijc je do.sežen. V imenn Alale antante bo posre- uovala naša vlada in izročila no-to.Jci -je pisaiia v zelo resnem tonu. Zahteva, Ua se odpusti vse vojaštvo, kt presejja kon- tingent 30.000, da se odpuste vsi bivsi aktivni in rezervni ofrcirji, da se razže- nejo komitaške čete ob naši meii in da niora dati Bolgarija jamstva za integraJ- iio izvršitcv neuvillyske mirovnc po- ^odbe. ČeškoslovaŠka solidarna z iiami. Ceškoslovaški' poslanik dr. Šeba je po- setil d«r. Nin6i\:a in mu izjavil, da je čc- škoslovaška vlada solidarna diplomatrč- lio z nami, četudi ni vezana z nobeno obveznostio. Ako bi $e situacija kompll- cirala, predlaga češkoslovaška vrlaa*a izmenjavo misli med oberna ministrskima prcdsodnikoma. Beograjska vlada čaka lia odgovor na.šcga poslanika v SofijK '1 udi Orcija in Rumunija sta soltdarnj z nami. Monarhisti ua Madžarskem in v Avstriji za bolgarsko vlado. Kakor sc poroča iz Budinipešte, je poslal grof An- tlrassy bivšemn carju Ferdinandu brzo- iavne čestitke k sedanjim uspehom v Bolgariji: Izvedelo se je, da so dunajski in budimpeštanski monarliisti vedeli ?-e d-olgo za načrt bolgarskih revolucijo- ;;arjev. Bivši madžarski mi'nistrski preozarja, da vlada parla- inentu in narodu dosedaj še ni nič po- vedala o svojih namerah in delu gie- rt c teh dogodkov. Iz seje narodne skupščine 14. junija. Kv. scji nar. skupščine 14. tin. je predlo- zil zemljoradiiik Lažič načrt o Hkvida- ciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Mi- nister agrarne reforme Krsta Miletič je odgovoril, da ima viada že sa.ma pri- pravljen tozadevni predlog. Pri razpravi zakona o izrednih in naknadnih kredl- tih je dem., posl. Sečer.ov kritiziral II- nančnega ministra, ki sc ne briga za d'r- žavne do-gove," naglaša, da so dTžavnl dolgovi- doscgli 300 milliard. Kritizira tndi znnanjega ministra radi- trošenja dispozicijskega fonda in ;zrnža vladi nc- zaupnico-. Revolucija na Kitajskem. Predsed- »iik kitajske republike Li-Yuang-Himff sc je umaknil s svoio rodbino iz Pckinga v Tientsin, ker se je uprlo vojaštvo pro- ti njemu. Vodja vojaške opoziciie, guver- :ier province Ci-Li :^a )e arctiral. Celiskc novice. Koncert Celj. pevskegst društva po- setiia tucii odlična slovenska komponi- sfa gg. Ant. Lajovic in Emil Adamrč. Ob priliki koncerte »Celjskega pcv- skega društvi1.« v soboto 16. tm. v veli- ki dvorani Narodnega doma se bodo pele same izbrane in učinkovitc skladbe ve- cinoma iz novejšega časa. iz svetoyne glasbene literature pa dva glasbena bi- sera in sicer Oricgov veliki moški zbor »Nova zciT'ija« — simo učinkovit po svojih blesteeih harmonijah in čudovjto spretnem glasbenem slikaniu in Dvofa- kov žcnski zobr: Rasti. rasti travica. Posebr.o bodo pa ugajale izrcdno ljubkc Adainičeve skladbe, katerim je vzel za podlago narodno besedilo. Pripominja- mo, da je oder za pelje popolnoma na novo konstruiran in se je akustika dvo- rane izdatno izbolišala. Pričaknjemo, da bode občiiistvo upoštevalo trud naSega domačcga pevskega zbora, kt jc zadnje tri mescce neumorno in tiho vežbal — in napohii dvorano do zadniega kotička. Začctok točno ob J-j9. uri zvečer. PrecT- prodaja vstopnic pri OoriOar ^S: Leskov gon se je z naraščajem skupnosti člove- škcga živlienja razdelil v dve navideznl nasprotji: liubezen do blržnjega — 'in- bezen do samega sebe. Oba i?agona lz- virata iz iste korenine. Razmerje mea poedinci in človeško družbo je isto kot med stanivami živalskega organizma. Staniea živi svoje lastno življenje, pa zgolj, da služi drugim stamcam organi- zma. Ce stanice odpovedo svojo dolž- nost in začnejo hoditi po lastnih potih, nastane bolezvn »rak«. ki vodi cel orga- nizem kako^ tudi1 poedine stanice nevz- držno v pogubo. Prav tako je s poediiici v posamez- nih ljudstvih in s posamcznimi narodi v veliki človeški skupnosti. Zato se glasi stara zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Zapoved je stroga dovoli in jo je te- žko natan^no izpolniti. V vseh časih so strahovito grešili1 proti tej zapovQdK To- da ljubczen do- bližniega je bila kljub te- mu vedno vodilno nacelo. Sebičn«ž, ki se je odtegnil zapovedi, se je moral skrivati pod obleko ljubezni do bližnjega, inoral se je hlinitL Zdaj pa se zdi, da je načelo ljubezni: do brižnjega i/gubHo svojo moč. Sebičnost, tesnosrčna, ne- družabna, za človeštvo samomorilska Sek. Blagajna se odpre 1 uro pred kon- eertom. Značilno glasovanje se je izvršilo v obeinskem svetu Ccljske okolice, kjer je večina na predlog klcrikalncga govorni- ka g. Schuscha. upokojenega davenega iiradnika glasovala proti podpori Celjski dijaški kuhinji. Kdor pobliže pozna insti- tueijo Dijaške kuhinje v Celju, ta mora biti njen prijatelj in zagovornik, pa nai- sibo katerekoli poütiene barve. Naši di- iiiški kuhinji1, ki'vršl v svojem skromnem zatisiu svoje vzvišeno kulturho nacio- nalno in elovesko delo mora biti- naklo- njen prijatelj vsak naš slovenski človek, ki ima sree in diišo na pravem mestn. Neprcglcdna je vrsta onih slovenskih mož, v vsch stanovih in vseh strankah širo-m naše domovine, kj so nekdaj v svojih dijaskih letih uživali ^pomoč In podporo v celjski Diiaški kuhinji, ka- mor so se opoldne vsedali k priproste- rnu a skrbno pripravljenemu obedu. Kar se ie nekdaj vršilo v manišcm obsegu. to je tekom let naraslo vsled darežljl- vosti tlobrotnikov in vsl^d naraščajoče- ga šfevila onih naših mladih in zdravih dijakov. ki1 nimajo sredstev za skomno življen.ie, kf pa imajo voljo in sree, da se naobrazijo v so'lah, da vstopija v življenje kot sposobni in koristni člani cloveške družbe ter vrncjo z delom do- inovmi in narodu, kar jim ista sedaj. ko so v bedr in pomanjkanju nudi1. Vsi ki ži- vimq in ziyotarimo od danes na ju.trl s svojimi prejemki in zashižki. vemo ka- ko tcžko in trdo je današnje življenje. Nihče izmcd naše družb>e< in tudi tisti ne. kf se danes morda še kopa v izobHjii, pa ne ve z vso sigurnostjo. kaj ga 5c v življenju eventuelno čaka njega in nje- govo družino. Celjska okoliška občina se že dolgo odlikuje z nckim absolutn'rm nerazumevanjem kulturnih in šolskih p-otreb, je v torn taka kakor kaka majh- na revna gorska obeina; glasovanje pro- ti Dijaški kuhinji v Celju ji gofovo nc sltiži v east kakor tucK1 ne tistim1 veein- skim strankam, kj v občini vladajo. Vso našo narodno in elovekoljubno javnost pa pozivamo, da izdatno podpira naSo Dijaško kuhinjo, da bo kos rastočhn na- logiun in da se dvigne-.v Celju tudi sko- ro naš toli potreben Dijaski dom! Elektriiikacija Celja in celjske kot- !ine izglcda, da stoji na mrtvi točkr. ro pa vsled tega, ker stavi Fala tako pre- tirano visoke zahteve, da jih od v pošrcv prihajajočih faktorjev kakor so racstna ubčina celjska, cinkarna in tovarna We- sten ni mogočc akceptirati. V tej zvezi prihajaia resno v poštev dva nova pro- sebičnost obhaja zmagoslavjc. Toda brez Jiubezni do bližnjesa lie raorenio živeti. Spominjam se nekega doživljaja. Videli smo nečuveno trpljenje in bedo nmogih umiraiočih vasiob Volgi. Ljudje so nam rekli', da je v soseščini še huje. Ondl da Iežijo mrliči kar na ccstjjn da živi nimajo več dovolj moci, da bi jih pokopali, Pokazali so nam pot tia in pe- ljali smo se črcz s snegom pokrite ruske stepe. Nepregledna ravnina, brez konca in kraja, brez dreves, brez spremembe. brez dnigega pota nego zamrzlih kole?- nic onih, ki so se peljali pred nami, — velika otožna pustinja. Peljali smo se in peljali, dokler šofer ni ustavil, ni vedel več, kje smo in kje naj iSeemo pofa. Po- skušali smo v raznih smereh, pa povsod ista pirščava. neskončne stepc. Nismo mogli najti niti vasi, niti ljudi in smo se morali vrniti. Tako ie odtujenje l.iudi. Begajo po iieplodnih stepah. Najti morarao zopet pot do človeka, do bližnjega, napraviti sir ljubezni do bliziijega. Bodi do drugih tak, kakor želiš. da bi bili drugi do tebe! •>tran 2. \O V4 ÜOßA &*v 67. ickuu i. j. projekt državiie elektrarne v Yeleuju in Projekt razsirjenja dosedanje elektriene centrale v tovarni Westen v Celju, ki daje že tudi sedaj clektrieni tok za mesto Celje. Vsa naša javnost je na stvari zelo interesirana, saj je ziiano, da eaka cela vrsta obratov na clcktrion! po- gon. ki ga pa iic morejo dobiti pri seÜa- nji nezadostni električni nopravi \' to- varni Westen. Zahvala. üospod Mantinovie, re- stavrater v Rog. Slatini1. je o priliki po- učnega izl'cta celiskc drž. realne gimna- zije v R'ügasko Slatino priredil za 100 udeležencev brezplačno okusen obed in pa\rh daroval za dijaški podporni fond 1000 dinarjev. Bodi mii na tern rrocstu za vclikodušni dar izrccena javna, prav iskrcna zahvala! — Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Celju. Izlet v Rogaško Slatino. Diiaki dr žavne realne gimnazije v Celju so prl- redili dne 13. .tin. pod vodstvom ravna- tölia A. Jersitiüvica in profesorskega, zbora korporativni poucni izlet v Roga- sko Slatino. Od zdraviliskc uprave pri- jazno sprejeti so si ogledali eelokupno zdravilišče s krasniiru nasadi, ki so baš sedaj v bujnern evetju, posebej še »Zdra- viliski dotn«, slatinske vrelce. nalivalnl- co in napravo za nolnjenje slatinske vo- de v steklenice. 'Po ljubeznjivem posre- dovanju g. zdraviliškega ravnatelja dr. Štera pa so imeU dijaki tudi priložnost, pokloniti se tamkaj živečemu pesniku g. Josipu Stritar.jti. Zbrali so sc pred njego- viin domom, dijaški pevski zbor je zapel pozdravuo pesein »Zadoni nam« in »Na pianine«. nčenke pa so ga obsule s evet- jerri in rožami ter obdarovale z jagoda- mi. Po kratkem nagovoru ravnatelja se je sivolasi pesnik vklno ginjen zahvalie- val za prisreno ovaeijo. Krasni in po- menljivi prizor ostane izvestno \sem udeležencem v najlepšem spominu. Z večernim vlakom so se izl'O'iniki vrnili \- Celje. Ravuateljstvo južne železnice jlni je dalo na progi Grobelnd—Rogaška Sla- tma poseben vlak na razpolago, za kar mn gre naji-skrencisa zahvala. Celjski raestni šolski svet ima 15- tm. svoio redno sejo, na kateri se boflo razpravljale v prvi vrsti mcščansko-šo!- ske zadeye. Rotovško klet je otvoril g. Ivan Bi/.jak, v kateri midi izbonui stara vina liiibiteljem dobre vinske kapljicc. Narnščajski dan celjske sokolske zupö ki se vTši na praznik dne 29. tm. v Celju obeta po obsežnih predpripravah postati najlepša letošnja prireditev v Celju. V Celje prispe ta dan čez 40ti ¦naraščajnikov v celjski sokolski župt včianjenih društev, da pokažc!k> tu jav- nosti smotreno delo in vzgojo sokolskih telovadnic. NataiicnejM vspored prirc- ditve pravoeasno priobeimo. .ledilni Jist — časopis. Ko je Rosto- val celjski športni klub v Cakovcu. Je neki elan zahteval od natakarja iedrlni list. Natakar mu odgovori: »Ncmamo jedilnega lista, imamo jutranje liste, večenie1 liste in Agramer Tagblatt.« Tu- di nekaj. Opozorilo. Ker se ninožijo slučaji, da zahtevajo strankc pri policijskcm od- deiku okrajnega glavars-tva uradna po- trdila, da smis ta ali ani njihov znanec (znanka) ali sorodnik (sorodnica). ki }c inozemski državljan pripotovati v ta aij oni kraj kraljevine SHS, se obeinstvo opozarja, da si je izdajanje takih dovo- Ijenj pridržalo mmistrstvo iinutrašnjih dela v Beogradu (oddelek za državno zaščito). Policijskj oddelek ne more In ne srne izdajati takih dovoljenj, temyec zamore edinole tozadevne pravilno utc- meljene .in kolkovane (13 Din koleki) pTošnje dostaviti na pristojno mesto. Toükov vednost in rävnanje, ker zamo- re ix)licijski oddelek na ustmene iuter- veneije dati le ustmena navodila. Dne 9. hi 10. tm. se je v Prag] vršila velika proslava 25-letnice »Jednoty za- incstnanci ceskoslovenskych drali«. Kor dclegat za »Zvezo .jugoslovanskih želez- ničarjev« se je proslave udeležil tu v Ce- lju bivajoči prcdscdnHj podružnice Z. J. Ž. gosp. Ivo Bari. V daljšenv govoru je na proslavi poročal o bojili jugoslovan- skih železničarjev pred vojno in po voi- ni. Povabil je v imenn osrcdnjcga od'bo- ra Z. J. 2. brate Cehe. da se udoležijo zbora due 8. julija v Ljubljana ob kateri priliki se bodo zdražile vsc narodne žel. org. v državi v enotno »Udruženje jugc- slovanskih železničarjev« in s tem do- kumentirali, da iugoslovanski železni- čarji' ustvarijo vkljub vsem politicnim ncsporazumljeniim edinstveno strokov- no organizaeijo, v kateri bod'o složno de- lovali brad Srbi, Hrvati- in Stovend. Otrofc »tonii. Dne 10. jtinija 1923 okrog 12. ure je padla v potok Kopriv- üico v Dolgem nolju št. 2 pri Celju Do- roteja Kmetič, hOerka Kristine, ob prili- ki ko se je tamkaj z drugimi otroci igrala ter ntonlla. ne da bil kdo to nesrečo opa- zil. Truplo je voda odnesla bržkone v V-oglajno üi Savinio. ker se istega se do sedaj i'.i našlo. TERMALNO KOPALISCE V LAŠKEM. Po trilctncm prenavljanju se zopet otvori izza davnih časov znano kopall- šce v Laškem. Kopališče leži na des- nem bregu bistre Savinje, ki se vije od Celja do Zidanega mostn stisnjena mea zelenim hribovjem. Na levem bregu Sa- vinje je trg Lasko, znan po svoji ro- rnantični legi. Bregovi hi doline nudiio lone i/prehode. üozdovi s studenci in gorski zrak dajejo tej pokrajinski sliki švicarski znaeaj. vedro nebo pa južno obiležje. Od Celja do Save je slika po- krajinske krasote. da jo cclo suhoparni Baedeckcr omenja kot višek lepote na vožnji med Trstom in Dunajem. Lega kopalisča v Laskem je v klima- tienem pogledu nadvse ugodna. Kraj je obdan od hribov ter s tem zavarovan proci neprijetnim vetrovom, kar je za zdravilišče velikega pomena. Termalni vrelcl privrejo na dan s topioto 38,5° C. Znani so že stoletja. Kopališče v Laskem je znano širom sve- ta. Pred vojno je bilo najobiskovanejSe kopališče in zdravilišče na ^tajersk'em, ki je bilo posečano vsako leto tudi od raznih visokih gostov i?. vsega sveta. Star! Laščani vedo potrditi, da je tu prebiva] na primer kineški prestolona- stednik in isporabljal termalne kopeli In mt*ogo drugih. O učinkovitosti termalnih kopeli v I.askem je cela znanstvena literatura. 1'crinalua voda je pooolnoma eista in oognana radioakthiia. Sreeno je nakliu- cie. da ima voda i-sto. tempera tu ro kot je srednia temperatura človeškega tele- sa, kar napravlja kopeli prijetno. Splos- no vpliva terma na pospešenjc specifič- nega delovanja kože in zlo'z. pospešu.te Dresiiavljanje snovi. vpliva pomiric- valno na živčni sistem in krepča celotni organizem. Spccialnih indikacij je ne- broj, ki jih tukaj naštcti ni nvoči. V resnici ni zamogla narava ustva- riti lepscga kotička za zdravilišče kakor je Lnško. V tej prijazni dolinici obdani od liriboy in gora, ob bistri Savinji po- le^ trga Laško s staroslavno razvalino razpadlega gradu na hribu. Hurn, s po- nosno svojo kronico. vse to je kakor u- stvarjeno, da od dela izmučenega in iz- erpanega eloveka spravi v dobro du- sevno razpoloze'nie in da bolniku na- prav!ja prijetno bivanie x kopališču. Samo po sebi ic umevno, da take ze- tneljske dobrine niso smele še nadalje o- st:iti ncuporabljevane. S 1. julijem t. 1. so zcvpet otvori termalno kopališcc v Laškem v še popolnejši in lepši ure- ditvi kot dosedaj, gostom v ozdravlje- n.ie in razvedrilo ter nasi skupni donio- vini v cast. Proslava 25-letnice »Jednote čehoslo- yanskih železni^arjev« v Pragi. Dne 9. in 10. tm. se je v Pragi vršila proslava 25-letnice obstoja »Jednote če- hoslovenskih železničarjev«. O tej prili- ki so čehoslovcnski narodni železničarji dokazalr, kaj zamore disciplinirana in nvoena organizaeija doseči. Jeduota, ustanovijena leta 1898, Je takrat štela 139 članov. do svictovne voj- ne se je razvila v najmoenejso severncj slova/isko žel. organizaeijo z 40.000 cia- nov. Izdajala je tudi svoj dobro urejeni list, ali sm-er taktiku organizacije, katcra je bila skozi protiavstrijska, je imela za posledioo, da je bi'la Jednota nied vojno razpusčena in društveno premoženje koiifisciraiio. Lep dokaz slovanske vza- jemnosti je dala Jednota leta 1908, ko Je takrat vzpodbiijala jugoslovanske želez- nicarje k ustanovitvi svoje narodne žel. organizaeije. Pritisk in oinalovazjvanle železničarjev slovanske narodnosti je prisilila narodno-zavedue železničarje v jiigoslovanskj.h pokrajina'h. da so st le- ta 1908 v Trstu ustanovili »Zvezo jugo- slovanskih železničarjev«. Leta 1911 Je zaeela izdajati tudi svoje glasilo »Jugo- slovauski železnicar«. Med Z. J. 2. In Jedno'to čehoslo-venskih žel. je vladal pravi bratski sporazum in se k po usta- novitvi »Lige slovanskih železničarjev v Pragi'.< isti se bolj poglobil. Ali leakor bratoni Celiom ni prizanesel avstrijski absolutizem, tako so spočetka vojne za- c.eli tudi preganjati člane in voditelie 7. J. 2. tako, da se je drustveno delovanje moralo ustaviti. Po končani vojski so brati Čehi zopet oživeli Jednoto in zeü sijajne uspehe. Jednota šteje danes nad 70.000 organiziranih članov, izdaja trl svoja glasila in poseduje krasen druStve- ni dorn, kateri je1 vzorno urejeti v Pragi na Vaclavske namešti. Ravno tako so prvoboritelji eehoslovenske republikc bili deloma odborniki in voditelji Jednote in šteje se danes Jednota med svoje Cla- ne odilične češke politikc kakor železni- škega ministra br. Stfibrny, br. Bnfiva] itd. S pomočjo svojih prav demokratskih voditeljjv in vzorno discipliniranim cianstvorn je bilo mogoče urediti si svo- je železnice tako, da prednjačijo danes kot vzor zeleznic v P.vropi. Samo na ta nacin se more razumeti pomeii slavnostl, katera je bila obenem ogromna manife- staeija slovanskih železničarjev in Je vidno doka'/ovala vsem apostolom raz- nih germansko pobarvanlh inti-rnacijo- nal, da je edini spas se boriti sam<> ob rami z brati ene krvi in enega mišljenja proti izkoriščevalcem železničarskega stanu, leer samo brat zamore brata tako razumeti, kakor zahteva to interes Itt- lezničarstva v narodni državi. Kakšna moč je v siogi nam prav dobro dokazuje Jednota, katera podpira svoje Clane v .slučaju bolezni. smrti, nezgod itd. z.viso- kimi podporami. Niihova vzorna organl- zacij;> je vsled tega tudi z lahkoto prire- dila tako ogromno slavnost, kateri sem kot delegat Z. J. 2. im el cast prisostvo- vaii. Sprejein in gostoljubnost je bila ta- ka, da sem se počutil kakor doma iu. ne v tujini. V soboto, dne 9. tm. se je vršil obeni zbor in sem imel vpogled v njiho- vo obširno delovanje v korist in proevit čehosioveuskega železničarskega stanu. ZveOer je bila v Narodnein divadlu slav- nostna predstava tudi pri nas priljubTjc- ne originalne češke opere »Prodana nc- veshi«. Po koneani predstavi se je v 2o- finih dvoranah vršil prijakljski večer na cast Nseiii delegatom, kateri so v ogronmem števrlu .prihiteli iz Ceskc. Slovaške in podkarpatske Rusije po vc- čini v svojih krasnili narodnih nosali. Drugi Jan se je ob 9. uri začelo slavnost- no zborovanje v veliki Žofrnski dvorani. kateretnu so prisostvovaü sen. g. Klofač. ministri Stfibny in dr. Franke, potem z.i- stopniki senata, večje števllo naro'ctnih poslanccN'. zastopniki nicsta Präge In stevilnih drugih društcv in korporaeij. Vsled odsotnostj iz Präge je poslal brzo- javne pozdrave min. dr. Beneš in cTr. Baxa kakor tudi1 številna društva in (x^c- be iz vseh pokrajin ter so s tem doka- zaii kak." simpatije uživa Jednota v ee- lioslovenski javnosti. Zborovanje je otvoril starosta brat Prohaska in začetkoma prisrčno pozdra- vi! vse navzoče zastoonikc in delegate. Z velikim navditšenjem in vklno ginjem so pozdravljali zastopnika jugoslovan- skih železničarjev. Govorili so sen. Klo- fuč, žel. min. Stfibrny. ki so v navduše- nih govorih čestitali Jednoti na dosežc- nih uspehih. V d'olgcm govoru in bunm poydravljen je glavni tajnik posl. Bufi- val poročal o celi zgodovini Jednote. Ko se je sporn nil vseh žrtev padlih v boin za o.svobojen.ic cehoslovenskega naroda. so vsi počastili spomin padlih junakov stoje, pevajoč narodno himno. Sledil; sn se slavnostni govoi'i zastopnikov raznih korporaeij. Po poročilu staroste brata Prohaska. da se vabilu Z. J. 2. k iidelc- žbi o priliki združitve vseh pele- nieniti namen. da se nabavi iz čistega ciobiC-ka šolske potrebščine za ubogc solarje, in je prireditev i'zpadla' izvart- redno dobro. ter bil obisk tudi nad vse pričakovanje povoljen. upamo, da so tu- di prireditelji z nspehom zadovoljn'. Zahvaliti se moramo pa tudi g. Josipu Polancu ml., ki je z veliko vnemo in pozrtvovaino'stjo prcskrbel blagajniške posle, ter gotovo v veliki meri pripomo- gcl k zadovoljnemii gmornemu nspehn. Petrovčani in okoličani zatrjujejo da bl tako lepe prireditve radi videli večkral. ter jih bodo vedno z veseljem podpi'rall. Polzela. Abstinentovski klub na Pol- '/.L'Y\ se iskreno zahvaljujc neimenovanc- niii vo.iaštvu iz Celja za prejetih 30 Din. Zavcdnemn vojaštvu pa klicemo lc z vnen;o u boi proti alkoliolu. Narodno gospodarstvo. HMELJ, IV. poročilo o stanjiu linieij. nasadov pri nos in drugod. Žatec C. S. R., dne 9. VI. 192,3. Povpraševanje in cene po lime- !ju vedno naraščajo. Lanski pridelek sc plaüiije do 1100 Kč, predhmski do760 Kč /.a 50 kg. Razpoloženje in cene zelo Cvrste. Vreme je bilo zadnji te'den prav neu god no — hladno in deževno. noči skoro inrzlc, teniperatura ~r~3 stop. R. Apliis muhf in hmeljskc it^ice so raz- prostrte po celeni okolisu. V višjih legah jih ni toiiko, tern več pa zato v nižjih, kjer so hmeliarji že začeli s škroplje- njein, zlnsti tudi znradi tega. ker je do- tok novih muh prenehal. Muh je torej matij. j)ac pa se je njih zale'ga (ušicc) zelo iJomnožila. Ce se vreme kmalu ne izpremeni. bo letošnja letina ogrožena. AI ok rote je več kot potrebno v zemlji. Staujc hmel.iskih nasadov je povpreč- uo še vedno prav povoljno. V glavnih le- gah je rastlina dospela do aA drogov, oziroma žic ter ima obilo panog. Vkljub okuženia po ušici se na zunanjostj rast- line nič ne vidi: ona raste počasi dalje. V iiasadih, kateri so trpoli po bolhaču, so trte tudi za 1—2 m visoko, vendar so slabotne. Po prodaji tobačnega ekstra- kta sklepati. se je škropljenja poprijelo precejšni del hmeljarjev, dasi so stroški obiini: mnogo hmeljarjev pa prepusti iz- id letoSn.ic letine potcku vremena. — Za- \ eza hmelj. drustev. V. poročilo Hnieljarskega društva za SlovcJiijo o stanjiu liineljskih nasadov or: nits in drugod. Zalec, (Savhijska do- lina) diK' 15.VI. 1923. Kcr je znašaJa pov- preuia zjutranja tem]>eratura od naše- ga za-dnjega poročila le 7K> stop. R, se tudi rastlina ni mogla posebno razvijati. Od začetka krepki nasadi so dorastli do vrha drogov, oziroma ogrodja, ima.K) mnogo i^anog in obljubljajo bogato leti- no. Neugoden vpliv vremena se kaže posebno v slabotnih nasadih, v katerih ic trta zrasila komaj 2—3 in na visoko. Solnčno vreme, posebno pa tople riočl hi rastlini dobro došlc. Mokrote ie več k(A potrebno. 0 hrneljskih škodljivcih ni l:aj bistvenega poročati. Kulturna dela v hineljnl-kili bodo skoro končana. ~ Društveno vodstvo. Kmeiijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici lr.cseca juiiija t. 1.' nasleduja strokov- na predavanja i. s.: na Stajerskem: Vnc- dcljo dne 17. junija t. I.: pri Sv. Primo- zu na Poh. n pridelovanju krme in o pospesevanju živinoreje (Wernig), pri Sv. Antonu v SIov. goricah o sploSnem knrütijstvu (Strekelj), pri Sv. Barbari v Halozah o vinogradništvn (Zupanc J.), v Zg. Ponikvi o zivi'noreji (Zupanc M.), y I-'oiini in Bokraču (Prekmurje) o vmo- reji ii sadjarstvu(Pavlica). V nedeljo due 24. junija t. I.: v Remšniku o pospeSc- Stev. 67 »NOVA DOB A« Si ran i variiii živinorejo in sadjarstvu (W-ernig), | v Zavrčti o vinogradništvn (Znpanc J.), v Kanjicah o okrajni organizaciji za povzdigo živinoreje (Zupanc M.). v Se- beborcih in v Vaneči (Prckmurjc) o vi- norcji- in sadjarstvu (Pavlica), v Spaa. BistriC (Prekninrje) o boieznili in škocl- Ijivcih naših kult. rastlin (Vojsk). Obveznice ncuuificiranih predvojnili posoji! bivše Avstro-Ogrske se vzamejo iz obteka. Finačna delegacija obiavlja tiradno: Po razpisu generalne direkcije državnih doigov v Beogradu D. br. 9976 z due 25. maja 1923 se vzamejo iz obte- ka tudi vsc obwznice iieuiiificlranili prcdvojnili posojil. Med te spadajo pred vseni 3% obligaeije dvorne komore «} oddajo cerkvenega srebra 1. 1809 (3% Hofkammerobligationen fur die Kirclien- sHberlieferung iin Jahre 1809). Lastniki takili obligacij, ki obligacij ali se niso oddsili ali Pa so jim bile hranjene, naj jili nennidoma pošljejo neposredno gencral- ni direkciji dr/avnih doigov v Beogradu. Dobava tiskarskega brzostroja. Kaviiateljstvo ¦državnih železnic v Su- botici sprejema do dne 25. juni.ia t. I. po- nudbe glede dobave tiskarskega brzo- stroia z avtomatičnim aparatom za via- ganje. Predmetni oglas je v pisarni tr- g'Cvsk-'j1 in obrtniske zbornicc v Ljubljani fnteresentom na vnpgled. Prodaja starega železa. Pri komandi p-odofieirske sole v Sibeniku se bo vršila dne 25. junija t. 1. javna dražba približno 62 ton starega železa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniske zbor- nice v Ljubljani interesentom na vpo- gled. Dobava sode. Pri ravnateljstvu :Pl.i»inski album«. _ siov Plan iJrustvo \ Ljubljani je izdalo v proslavo svoje 30-letmce (1893—1923) »Planhiskl album«, ki vsebuje 100 krasnih planin- skih slfk. — Lepi posnetki nam zaporea- ¦no predočiijcjo najvažncjše gorske vr- hove, pokrajine in kočc S. P. D. v juiü_ skih A-lpah. Karavankah, Kamniških pla ninah in v Pohorju. Albumu je pnlozen 32 strani obsegaioč opis slik, prirejen tako, da se ob opazovanju slik izpozna- vctio tudi zadevne krajine in tako nživa vsa krasota naSrh planin. Lična, v platno y^zana knjiga bo v kras vsaki sobi in na] hav?en P-os-rcša v nobc"i knjižnici! Na- inrkf nVS1 J-° v^k -plaiiiiicc; kdor še ni tunst, naj SI krb. ^pj . ki alb m t eoa JP°AShkahi^znanepotona- ^gora.- Album ie izdelala Zvezna tiskarna in knjigarnn v Linhunn; r >nn 12oniruPo|,oštilOOinv"crNaC" se pri Osrednjem odboru S. p n v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 2. ' ' Dnevna kromika. Obrtni shod za ormoski-ljutom. okraj vrši se y nedeljo, dne 17. tm. ob 4. uri popoldan v hotclu Bauman v Src- dišču. Na shodu govori g. zadnr/ni ko- misar J. Založnik o delavskem zavaro- vanju s posebnim ozirom na tozadevnc pritožbe obrtništva. g. Rcbek o obrtnl- škem kreditu glede na reparacijske da- jatve, g. Zadravcc o davenem vpraSanju ter o nelega'lni obrtinški Ikonkurcnci. Razpravljalo se bode tudi o vseh druglli važnili obrtno-gospodars'kih vprašanjiii. Obrtniki, udeležite sc tega shoda polno- številno! V Hrastniku priredi dne 1. julija t. I. >Konzorcii za gradbo Narodnega dom^. nabiralci vkljub večkratnlm opominom do danes še niso vrnili. Ker odbor likvidira in mora javnosti predio- žiti račun, nujno prosimo vsc posestnikc nabiralnih pol, da jih nepreklicno vrne- jo — tudi prazne — do 20. junija t. 1. Proti onim. ki bi pol ne vrnili, odnosno ne vposlali nabranih zncskov. all druga- če ne opravičili zamude, je odbor pri- siljeu uporabili zakonita sredstva — Odbor. Velika tatvina poštnih znamk. Na beoffrajski glavni pošti so r>ri§H na sled veliki tatvini poštnih znamk v vrctluosii nad en milijon dinarjev. Kakor je do- gnala preiskava je izvršil tatvino Jvni!- govodja tninistrstva pošte Bogoljub Obradovič, ki je bil arctiran. ObradoviC jc prodajal znamke posredovalcem v vseh vcčjih inestih nase države, ki so jih Tazpošiljali v inozemstvo. V Obrado- viČevem stanovanju so našli velike rnnožine znamk in 26.000 Din gotovine. Obradovič je samo v Avstriji prodal 10 rnilijonov znamk. Vidovdanska ustava je izšla v no- vem natisu pri Tiskovni zadrugi v Ljub- ljani, Prešernova ul. 54. S poštnino vred velja Din 12.50. Avijatična nesreča. Iz Pulja poro- čajo, da s>e: je tarn dvignil hidroplan, na katerem sta se nahajala vojaski pilot Cosimo di Marco in mehanik Francesco di Martino. Vsled nenadnega viharja je trešeil liidroplan iz visine 500 m'elrov na obalo. Mehanik je bil takoj mrrev, pilot pa tako te-^ko ranjen, da je v par minu- tah izdilmil. Enajstletni koinponist. V franco- skem mestu bodo proizvajali oratorij enajstletuega dečka Rota Rinaldi. Ora- torij ima naslov »Detinstvo Janeza Krst- nika«. Mladi komponist Je posečaJ kra- tek čas milanski konservatorij ter je iz- dclal oratorij tekom enega leta popolno- ma samostojno. Skladba se .odlikuje po izvrstni telmiki, -posebno hvali kritika angelski zbor. V čotau okrog zenilje. Anglež Con- ner O'Brien je dal napraviti 45 cevljev dolgo jadernico, ki io je nazval »Sacir- se«. V tern čolnu se je podal Anglez na potovanje okoli sveta. Drnžbo mu deia en prijatelj in bivši častnik neke trgov- ske ladje. Podali se bodo najprvo v Neu- seeland skozi Magellanovo cesto ier bo- do prciskali vse Slv neznanc kote morja. Kongres Jugoslovanskega učiteljstva V Ljubljani. Kakor smo poročali, se vrši letos dne 5., 6. in 7. avgusta v Liub- ijani kongres vsega jugoslovanskega uči- teijstva iz kraljevine. Za kongres vlada posebno zanimanje med učiteljstvom iz- ven Slovenijc, tako da obeta v teh dneh posetiti Ljubljano do 3000 hrvatskega In srbskega učiteljstva iz vseh dt'l,ov drža- ve. V Ljubljani se je osnoval poseben kongrcsni pripravljalni odbor, ki bo po- skrbel za udobnbsti stanovanja, liraneiii' dr. gostom. Po kongresu posetijo gostle znamenitejše kraje v Sloveniji in prire- dc v to svrho več izletov. »Pekatete«, to ie jed! Rad jih Je gospod in kmet! So najcenejše, ker sc zelo nakuhajo. OMARA dobro ohranjena 275 m Siroka, 275 m visoka, iz ,'mehkega lesa se po ceni p r o d a. Izve se v gostilni Podržaj na Bregu. 2—1 Termalno hoDOliščB v Lašhem se otvori dne 1. julija 1923. Najmočnejši in najtoplejši jter- malni vrelec it Sloveniji' KOPELJI v kabinah in basinu, dolgem 18 m, sir. 5 m. SOBE ZA GOSTE v novourejenem zdravili§kem domu. RESTAVRACIJO inKAVARNObo vodil znan strokovnjak. PARK ob SAVINJI----------------------------lepi izprehodi. KOPALIŠČE je oddaljeno 5 minutod kolodvora. Cene zmerne ! Zahtevajte prospekt! oiiiie k u p u j e bpo najvišjih cenah ft V» H. Rohrmann ^^ ^h^ Ljublljana. 914 3-1 I Hotel SKOBERNE dne 17. iunija 1923 $&----------------~~~~~~~~-------.--------------^-»^v vrtna otvoritev. Potrudil se bodem, da cenj. goste, ki so vabljeni v obilnem Ste~ vilu, ssvojo izvrstno postrežbo, dobro kuhinjo in pijačo zadovoljim. Z odličnim spoštovanjem Fric Skoberne. VINO - Inventar komplcteit, z kompl. Gaumond-aparatom, 4 HP bencin-agre- gatorn, z dinamom brez magneta in vergazerja, pianino, 2 el, pe&i, wad 200 bufeovi^ zaklopnih folov ltd, se priyda na ja^nt dražbi dne 19. junija ob 11. uri dopoldne v skladiSCu »Jaavnega skladiSča in prevozne družbe d. d. v Celju«, Savinjsko nabrežje (carinamica). Izklicna cena 45*000 Din. 2—1 StiAii 4. »NOVA DOBA« Štev. 67. Lsjubljanska kreditna banka u hjubljani, podružnica Celje. Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920 VI St. 3199 zvišanje delniške glavnice od 20,000.000 na 25,000.000 dinar jew z izdajo 50*000 novih delnic p& Din 100'— nom, pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000"— dinarjev tako, da smejo optirati na vsakih pet star in eno novo po tečaju Din 175'— tel quel. V izvrševanju opcije moraio predložiti delničarji stare delnice brez kupon- skih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozenskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove Številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki se jim bo naznanilo. Odlomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo. 2. Novim teflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din 1,000.000"— in vse od dosedanjih delničarjev ne- vpisane delnice po kurzu Din 215— tel quel za delnico. 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 5. Vse nove delnice so deležne dobička za tekoČe celo leto in imajo kupon za leto 1923. 6. Subskripcija traja od 10. junija do 25. junija 1923. 7. Kot subskripcijska mesta so določena : Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežlcah, Celju, Gorlcl, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splltu In Trstu: Hrvatsku-slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu; Beogradska ujedlnjena banka v Beogradu; Žlvnostenska banka, flllalka Wien, Wiener Bank Verein, Wien In Žlvnostenska banka v Pragi. 8. Dodelitev neoptiranih delnic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje do 31. julija 1.1. 9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta. 10. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. Upravni svet Priloga „Novi Dobi" fit. 67, dne 16. juuija 1923. 01) KEÜAJ ŽlVli KORtjCANKi: SAMOTARSKO ŽIVLJENJE? (Korc.iska pripo vodka.) til Km. Torej, od kcclaj živc Korejčanko sa- motarsko življenje? Tisočpetsto let ie od takrat, ko ic \ ladal na Korcji znameniti vladar O-šan- wi-on-knn. Ko mu jc bilo sestnajst let, ie liodil v solo in od soiieenccv Je slišal, da živc vse žene v Seulii razuzdano. Radile.ua Je hotel preizku-šati svojo ženo in rnati. Nekoč. ko sc jc izprchaiala njctfova v'cnii v parku. je prihe/al prcoblceen lz Kniiovja, jo poljnbil in zbe/.al. ZvcCer nl lioleia njegova žena uičcsar pripovedn- vati, toda bila jc melanliolična. Mi nil a si a še dva dnevn in je prc- iiLiiala jesti. »Zakaj niOesar ne jes?* jo vpraSa kralj. Sedaj se ie zjokala in vse mu .ie pri- iMivedovala. »Onečnščena seni sedaj in ne pre- ostaja mi nieesar druzega, kakor da nmre-m, in viulite^a ne sprcjmem nikafce lirane«. Sedaj jo jc kralj objel in povcdal vse, kalvo je bilo. Kar sc tičc tega, kako nai preizknsi mal'CT, je dolgo premišljeval, in kaj si jc izmislil. On in dva iijcgova druga, prc- oblečcni v Budho in dva njegova aiigc- lja, se pojavijo v bndistovskem templjn, kateri je cksrstiral takrat y Seulti — v easn :ka bodo v ccrkvi radi Novega Icta vse žcnc mesta z običajnimi skodelica- lni riža. O kraljevcm uaincnu je vedcl samo en nienih, pred ostaliini pa so dr- žali vse v najveeji laJnost\ Radi tcga so popadali, ko s^ je pojavil Bud ha z an- gclji v tcmplju, vsi- nienihi na tla in klica- li: »Sam veliki Budlia ic stopii na zem- ljo!« — in vse v tcmplju prisotne ženc so izgnbile od strähn g'lavo. Domnevani Budlia pa je nporabil ravno primercn ireniitek in ie rekel: »Prišel scm na zcmljo, da bi vam odvzcl vase grelie; priditc k tticni s sko- delicami riža in princsilc jih toliko, koH- kor hna vsaka izin'Cd vas ljubimccv. Ce katera zataji Ie cnega, jo usmrtim takoj na mestu.« In tu so se pojavile oiidiie stvarl- Cetudi so iiiKli menihi v zalogi- ninogo skodelic za riž, jili je vendar .primanjko- valo in vee jih ie bežalo po nje na ba- zar. Ta dan so delali Irgovci dobrc 1'iip- Cije. in kralj je spoznal, da ste izined vsch, njcmii podložnih /en, nedolžni sa- nio dve, in sieer njegova zena in nictti. Ostale so iniclc po dva, po tri, tudi po d'jset Ijubimccv. Njegovi angolji so si xapisovali žene in njih može. in drug! dan je kralj napisal in razširil povsod naznanilo, v katercm ic sporočal, koliko žen ima vsak minister in kolrko ima vsa- ka izmed njih ljubimccv. Da pa bi se v prihodnje ne moglo kaj podobnega zgoditi, je izdal kralj za- kon, po katerem žive korejskc žene se do današnjega due. Indus!rijsko - obrtua vzorčna izložba v Mariboru in ujen pome". (Konec.) Pa ne samo, da je razstava prinesla ta nioraličen in gmotni nspeh, anipak glav- no kar je. da so se producenti in koti- zimienti medsebojno spoznali, da jc šir- Sa javnosl zvede'la, kaj sc pri nas vse laliko dobi in Cesar se more iz inozem- stva uvažati. V celoti je bila ^e lanska razstava nckak pregled naše industrl- je in obrti, ki mora biti v bodoče seveda izpolnjena, ia'ko, da bodejo vse panogc industrijc in obrti zastopane. Torej tc koristi je princsla razstava našim iiKlu- strija'lccm in obrtnikom. Mestu Mariboi pa je prinesla tudi nckaj življenja in gn vsaj za časa razstavie spravila iz splos- nega mrtvila, tako, da se je tudi v dru- gili krajili o Mariboru govorilo. Na pod- lagi (cli uspehov prejšnjih dveh razstav so sc marihorski iiidustrija'lei in obrtni- ki zedinili in sklenili prircdill tudi lc- tos veliko »Industrijsko - obrtno vzor- čno izložho« v ca.su od IR. do 26. av- gusta 1.92.3. Ta razstava jc v veliko ve- i-jetn O'bsegu zamišijeiia, kakor prejšnji dve, ki sia hili bolj lokalncga pomena ödn. pomena za naso o/.jo domovino, ki liaj poka/.e vse zmoziiosti nasc obrti in induslrije, obciiem pa naj pokazc, kaj sc pri uas se uc izdelujc, h:v se bodejo tu- di ta>ki predmeti izložili, ki se pri nns še ne izdelu.ie.io. Razim tega pa bo po- sebcu oddclek za stavbeno stroke, po- sel)cn oddelek za vrtnarske in vinarskc pridclkc, tcr za nmetnisko obrt. Prostor, na kat'crem se ia razstava vrši, jc kakor nalase v to svrho ustvarjen. Iz doscda- niega zanimanja je tudi razvidno, da bo ta razstava prav dobro uspcla, ker se je za isto žc miiogo rastavljalccv prigla- silo. Napačno je torej mnen]e, iiko kdo misli. da ni Maribor upravičen za prl- rejaujc industriiskih in obrtnih razstav. Nasprotno. Ravno v Alariboru se mo- rajo take prircditvc vršiti, ker ie ravno to 11 mis to najbolj zapuščeno, tako v go- spodarskem kakor tudi v nacijonalncm oziru; ako bi se moro'dajni eiuitelji za Marihor bolj zavzeli, potem bi seveda ne bilo trcba pridobitnim krogom po samopomoči zgrabiti. Ker pa iega nl. jim ne preostaja druzega, kakor da si sami |)omagajo, ker imajo ravno tako pravico do napredka in razvoja, kakor vsi ostali davkoplaeevalci naše domo- vinc. Torej je popo]jioma napacno mnc- nje, da so samo gotova rncsta za prirc- janic razstav in scjmov upravieena in to 7,d iz samo tcga razloga, ker sc tudi v drugih državali kakor nn pr. v Nemčiji prircja vsako leto skoro v vsakem me- stu kaka obrtua industrijska razslava (lans'ko l'oto je bilo skupno v Ncmciji 52 razstav in scjniov prircjenili) in smclo laliko trd'imo, da je Ncmeija Ic vsled svojih številnih razstav v gospo- darskem oziru do takega viška prispela, kar ji še danes ves svet zavkla. Lc ako bodejo naša industrijska in obrtna |)c:ljetja svoje zmoznosti svetu pokaza- la, !e ta'krat nioramo rnCunati na na- predek - - nikdar pa v samol.iiibnosti. lndiish'ijsko - obrtno vzorčna izlož- ba zdrnžena z vrlnarsko, vinsko, unietn'- sko in gradbeno razstvao v Mariboru od 15. do 26. avgusta 1923. Telmičnc pri- prave za razstavo so v polnem tekn, potrebno je Ie, da vsi oni industrijalci In obrlniki, ki se mislijo lct-o-šnjc razstavc udeležiti. činiprcje svojc prijavnic-c vpo- sl.ic.in in naj tic čakajo do* zadnjega dnc- va t. j. do 1. julija, k'er do tega dne mo- ra jo biti1 vse prijavnicc že v rokah n- praye razstave. Prijavni rok poteče s prvim julijem, po tern roku došle prl- javnice sc bodo Ie v toliko vpoštcvalc, ivöüknr bo še prostora na razpolago. Kdor pravocasno svojo prijavnico vpo- šlic, lahko tudi na prostor, ki ga želi ra- čunn oh cnem pa olajša tii-dt deio teli- iiienenin vodstvu razstave. — Kdor že- li lastni paviljofi postaviti naj vposlje tozadcvni načrt najkasneje do 20. junija 1923. upravi razstave v odobritev. — Polovična vožnja in popust pri prevo- zii razstavnih i)redmetov po zel-cznicl. Ministrstvo Saobračaja v Bcogradii je doviolilo 'obiskovalcem »Industrijsko - obrtno vzorčne izložbe« v Mariborn 50% i)opusta na železniških progah na- sc kraljcviuc, tcr 50% popusta pri prc- vozu razstavnih prcdmelov. Vsled tega bode omogočeno vsakomur, da se tc razstave iidel^zi, bodisi kot razstavljalec all |)a kot obiskoval.ee. - - Vse informn- ciie glcdc razstave daje uprava razsta- ve v Mariboru, Alcksandrova cesta 22. kainor r,c je obračati pismeno, osebno ali telefonicno. (Telefon interurban 325). JH. LjubUtinski vzoreni veiüsejem od 1.—10. sept. 192,1. S hilrimi korakl se bliza cas III. Ljubljanskega velesej- liiii. Žtevilo prijav vsaki dan raste in Je Ie se malo razstavnega prostora v pavl- Ijonih na razpolago. Zaio vabimo vse one, ki nameravajo razstaviti, pa se Se niso prijavili, naj to cimpreje store, Ivcr ?,c prijavni rok konccin tega meseca brczpogojnn zakljuci in sc bo razstavni prostor, kar bi ga še preostalo, dal na razpolago inozemski industriji, ki sc Jc ictos prijavila šc v večjcm številu kot lani. Po soglasni sodbi domačih in tnjili nosetnikov je lanska vclescjmska prirc- ditcv v vsakem pogledu dobro izpadla. Zato vlada ^a letošnji jesenski velesejem šc vcčje zaninianje. Obisk bo še moene]- ši nego lani, posebno iz južnih krajev na- še države, od kjer se ])riDravljajo že po- sebni vlaki obiskovalcev. Tudi iz "ino- zenistva sta napovedana dva posennn vlaka. Skrbcti moranio zato. da pokaže- liio svetu na kaki visoki stopnji- ž'c stoji jugoslovanska industrija, obrt in trgovi- na. Ponovno vabimo vse pridobitn.e kro- ge, da nas v tern stremljenju v null last- no korist podpro tcr se pravocasno pri- jav ijo kot razstavljalci. — Vse InfornTa- cije daje dragevo-lje brezplačno pisineno in ustmeno Urad ljubljanskega vclesej- ina v Ljubliani, Oosposvetska ce&ta tel int. 140. Odgovorni urednik: Me. Hdvard šimiiic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Gospodična želi pouka za kitaro ali mandolino na dom. Ponudbe pod »Domači učitelj« 1 na upravništvo »Nove Dobe« 1 Stanovanje. Mirna stranka išče nemeblovano sobo in kuhinjo v Celju ali bližnji okolici. Ore tudi kot sostanovalka z uporabo kuhinje. Plača celo stanovanje ter da še druge ugodnosti kot nagrado. Na- slov v upravi. 1 ^TpgoBshi lüüfll v Celju s prostornim skladiščem, kletmi itd., pripraven za vsako trgovino oz. pod- jetje ali pisarno, sredi mesta, v pro- metni ulici, z inventarjem in blagom ali brez istega, je oddati za stalno ta- koj pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje in pogoje se izve v informacijski pi- sarni »Kompas«, Celje, Aleksandrova 908 ulica Stev. 4. 1 ShflmniKC V VcliHattsiii izbirf, od najccticjšc do ttajfiti^ Vntc Hupite po cudoVito nizHih cctiah 5attio V VdctfgoVini B. STERMECKI, CEL3E. Trgovci engros-cene. Lepa hiša s 3/ uaje kredite v razni obHki> zemstvo. Stanje tiranilnili vlog slarOdlil dOTII (WH Ofllll Ü PritllClU) SUmje tiranltolli vlo© čez K 70,000.000-- * "^ * J ' eez K 70,000.000- Sprejema ftraLnilne vlogre na turaitiine knjizice in telcod račun ter jili otorestuje odl.|an.l923 naprej po S% bress odpovedl, 5Va% do 6% z odpo- vedjo, večje stalne naložbe in naložbe denanifill zavodov po dogovoru. Obavlja vse denarne, kredttne In posoJJSoe iransaJccije nojlcolairitriefe. „LASTNI DOM" V CELJU registrovana Mredfttna In sfavbena zadrisga z omejeno zavezo, Prešertiova wl. 15. Sprejema bran, vloge in iih obresfiuje po 6°/0 to Je 6 Din od sto, proži odpovedS 6 V/o Din od sto. Pri večjih naložbah po dogovoru WZiko in se prepričajte, da nl okusnejše kave, Na- domešča pravo kavo tcr potrcbuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporoč- ljiva je prcdvtem za otroke, bolnikc in re- konvalcscente. Številna piiznanja na raxpo- lago. Dobi se v vseli boljših trgovinah. Pražarna ltŽ i k a", d. z o. z. Ljubljana. Rož. dol. Viničar oženjen, srednje starosti, pridcn, po- šten, zanesljiv, SC sprejsne z boljšo mesečno plačo v trajno službo na večje vinogrcjdno posestvo na Dolenjskem. Prednost imajo, kateri so obiskovali vinarsko in sadjarsko šolo. Ponudba na upravo. 3—2 Učeiec \z dobre rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih, se sprejme takoj ali koncem Solskega leta pri tvrdki *R. SternieCliŠ, Celje. 2-2 Stavbeniki, pozor! V nedeljo, dne 17. tin. ob 2. uri popoldne se vr5i UFaZPa sfavbe zupniSkega ma« rofa v Marijinl "Rekt. Refiektanti naj se zglase ob dolo- čenem času v občinski pisarni v Ma- rijini Reki pri Vrbanu. ODcinski uracl 2—2 Marlffina Reka. Usianov. leta 1899. R.SRLHIC-CEUE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakoursfnih ur, zlatnine, sre- brnine, briljanfou, optike, očal itd. Najnižje kon- kurenčne cene. Poprauila točno in zanesljivo. Kupujem sfaro zlato in srebro. BOHIfOVA OPEKA jc- priznano kot najboljSa in najcenejša v Jtigoslaviji. Zastopstvo : FRIEDMF1NN&5TERK, Zagpeb.'SSSS | Dom^ßi z^varoval^ii zavod i s č e z^ CeSJe In okali^o m* krajevnega zastopnika ~m pod zcrlo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo pod »Domačazavarovalnica«. 2 Znotiiö znižane cene! pri vseh specerijskih in koSonijalnih predmetih- Lttdovik Petek Cankarjeva f**%Mjm*%l Cankarjeva Naznanilo! Slavncmu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril „