U D K 801.3 
Metka Furlan 
Z R C SAZU, L jub l jana 
SLOVANSKO *ZERZ 
Slovan, besedo *гегъ * 'sokol, jastreb' je prek *g'hero-s možno povezati s prvim de-
lom german. zloženke *ger-falkö, ohranjenim v nvn. Gerfalke, Gehrfalke, Geierfalke, 
Gierfalke, stnord. geirfalki. 
The Slav, term *гегъ * ' falcon, vulture' can through *g'hero-s be related to the 
first part of the German compound word *ger-falkö, c f . MGerman Gerfalke, Gehr-
falke, Geierfalke, Gierfalke, ONorse geirfalki. 
V prvi izdaji Janežičevega slovensko-nemškega slovarja1 se pojavlja 
leksem zer, ki ga kasneje ni zaslediti v nobenem slovenskem besedilu. Beseda 
je v nemškem delu prevedena z 'Bartgeier' in označuje redko ptico ujedo 
iz družine jastrebov, ki je po Linnéjevem sistemu označena z 'Gypüetus bar-
batus'.2 Pred tem se v prirodoslovni knjižici Heinricha Freyerja iz leta 1842 
isti leksem pojavlja v zvezi berkafti sêr 'Gypäetus barbatus',3 kar je treba 
brati »brkasti zer«. K pisavi primerjaj divji sajz 'divji zajec', gojsdna feniza 
'gozdna sinica', kusla 'kuzla' proti pef »pes«, pràfez »prasec«, fioi jàftrob 
»sivi jastreb«. Ko je Fran Erjavec leta 1871 izdal četrti del Domačih in tujih 
živali v podobah, je za istega ptiča podal dve imeni: sér in sôp.* Leto kasneje 
se je v Prirodopisu živalstva s podobami odločil za termin brkati sér,s ki se 
uporablja še danes in so ga tudi tisti, ki so po Janežičevi smrti priredili drugo 
izdajo njegovega slovensko-nemškega slovarja, podali namesto prejšnjega zer. 
Nejasno je, zakaj je Erjavec ta stari, etimološko upravičeni izraz zamenjal 
z obliko sér oz. brkati sér. 
Srbohrvaščina ima za brkatega sera poleg izrazov bradač, bradogonja, 
brkonja, croenjak, kostober, kostolom, kostožder, žutalj, žutoglava,e ki lepo 
1 A. Janežič, Popolni ročni slovar slovénskega in nemškega jezika, Slovénsko-
nčmški dčl, U Ce lovcu 1851, 521. 
1 Gypäetus barbatus je do 1—1,5 m dolg ptič. Čez razpete peruti meri 2,7 metra. 
Perje je pri odrasli živali rumenkasto belo po čelu, temenu in stranskih delih glave. 
Peruti so zamolklo črne, spodnj i del telesa pa rjasto rumen. Iz korena kl juna mu 
pogan ja j o naprej usmerjene ščetine. V Evropi živi brkati ser še v Alpah in Pirenejih, 
na Korziki, Sardiniji in Siciliji , v gorah južnega dela Balkanskega polotoka in na 
Kavkazu. V Az i j i ga na jdemo še v Mali Azi j i , v visokih gorah Altaja. Hrani se z mr-
hovino, najraje pa s kostmi, razpadajoč im mesom in tudi živimi živalmi. Debele, 
dolge in votle kosti želve nosi v višine, od koder j ih spušča, da se na skalovju dro-
bi jo in lomi jo v koščke. Potem pobere kosti in m o z e g . . . Novejša raziskovanja kažejo , 
da so bila zelo krivična podtikanja, češ da napada otroke, ovce, koze in celo teleta. 
Opis brkatega sera je povzet p o Brehm v barvah, Velika knjiga o živalih, Ljubl jana, 
1978, 243. 
3 H. Freyer, Fauna der in Krain bekannten Säugthiere, Vögel , Reptilien und 
Fische nach Cuvier 's System geordnet, mit Abbi ldungs-Citaten und Angabe des 
Vorkommens, Laibach, 1842, 7. 
4 F. Erjavec, D o m a č e in tuje živali v podobah, IV. del, L jubl jana, 1871, 203. — 
Sloven, sop je splošnoslovanski izraz za jastreba, prim, sbh., mak., rus., ukr. sup, 
p. sqp, dl., č., slš. s up, csl. SQpъ. — Psi. *sppb poleg r. sip 'Vultur percnopterus' , sbh. 
sip in sep so brez znane etimologije. 
5 F. Erjavec, Prirodopis živalstva s podobami , Za spodnje razrede srednjih šol 
izdelal Dr . A l o j z i j Pokorny , Poslovenil Fran Erjavec , Ljubl jana, 1872, 67. 
8 Hirtz, R ječnik narodnih zoologičkih naziva, II, 21. 
kažejo značilnosti tega ptiča, tudi zêr in zêr.7 У Šulekovem slovarju se poleg 
zer 'Geieradler oz. Vultur barbatus'8 pojavlja tudi zveza brkati z er 'Bartfal-
ke'.° Ta leksem, ki ga Skok ni vključil v svoj etimološki slovar, se pojavlja 
predvsem na ijekavskem področju,10 kar kaže, da se v obliki skriva slovanski 
kratki e. To potrjuje tudi Šulekova oblika zer poleg pri njem zabeleženih 
mleko, dete, dčvojka, deva itd. Hirčeva oblika zir 'Gypäetus barbatus'11 je po-
temtakem narečni refleks etimološkega kratkega e-ja, ki je na ijekavskem po-
dročju do sedaj zabeležen le v krajih Jablanica in Zepče.12 
Slovansko izhodiščno obliko *zerZ je treba verjetno uvideti v drugem delu 
poljske določevalne zloženke bialozor13 < *bčlozerZ. Po rednem preglasu 
pred prednjejezičnimi soglasniki se je poljska oblika najverjetneje Ijudsko-
etimološko naslonila na *zorZ k *z6rčti, *z6rjo 'zreti'. Beseda označuje belega 
sokola, hudo ptico ujedo, ki živi le v severnoevropskih obmorskih krajih in 
se v notranjost zateče le redko, npr. ob pomanjkanju hrane. Ukrajinsko 
bilozor 'sokol',14 češko bèlozor 'beli sokol',15 slovaško belozor 'isto',16 gornjeluž. 
belozor 'Falco gyrfalco',17 pri Šuleku izpričana oblika belozor 'isto'18 so ver-
jetno prevzeti iz poljščine in lahko pričajo, kako globoko v notranjost dežele 
se je ta ptica zatekla. Pri tem je treba od slovan. izrazov za belega sokola oz. 
ptiča Falco gyrfalco ločiti slovan. *bčlozorZ(j6) 'ki je belega, svetlega, lepega 
pogleda, izgleda', epitet, s katerim označujejo tudi močvirsko rastlino z belimi 
cvetovi, ki je z lat. nazivom poimenovana Parnassia palustris, prim. r. belo-
zor,19 bolg. belozor.20 
Razlaga v obeh praslovanskih etimoloških slovarjih21 kot tudi v ukrajin-
skem,22 ki omenjene izraze za belega sokola oz. ptiča Falco gyrfalco rekon-
struira *bčlozorZ in veže z*bèlozorZ(j6), prim. r. dial, belozôryj 'ki je svetlih, 
jasnih oči', ukr. dial, bilozir 'lep, čeden moški; epitet k mesecu',23 se ob upo-
števanju sloven, in srbohrv. oblik izkaže dvomljiva. 
S problemom slovan. *zerZ se je, kolikor je meni znano, etimološko ukvar-
jal le Matzenauer. Ta je v sloven, zer videl sposojenko iz nem. ger 'jastreb'24 
To je zanj narečna oblika za nvn. Geier jastreb,' nizoz. gier, srvn., stvn. gir 
'isto'. Povezava ne vzdrži kritike, saj sloven, zer ne more biti refleks nem. ger, 
ki bi v sloven, dalo kvečjemu *ger. Sloven, zer oz. slovan. *zerZ pa tudi ne 
7 Rečnik SANU, VII, 14. 
8 Šulek, Deutsch-kroatisches Wörterbuch, 1860, I, 545. 
» Sulek, n. d. I, 169. 
10 Rečnik SANU, VII, 14. 
11 Ilirtz, n. d. II, 576. 
12 Ivič, Die serbokroatischen Dialekte, ihre Struktur und Entwicklung, 154. 
13 Linde, Slownik jçzyka potskiego, Lwöw, 1854, I, 95. 
14 Slamski, Slownik praslowiaiiski 1, 237. 
15 PHručni slovnik jazyka českčho, V Praze, 1935—37, I, 89. 
16 Kâlal, Slovensky slovnik z literatury aj ndreči, 21. 
17 Slamski, n. m. 
18 Sulek, n. d. 1. 546; sbh. oblika bjelôzor 'ptič, ki se oglaša v jutranji zarji', ki jo 
navaja Rečnik SANU I, 595, je pesniški neologizem, najverjetneje produkt nejasne 
predstave o besedi bjelôzor. 
19 Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen II, 399. 
29 Georgiev, Bi.lgarski etimologičen rečnik I, 109. 
21 Slamski, п. m.; Trubačev, Etimologičeskij slovarb slavjanskih jazykov II, 76. 
22 Melbnyêuk, Etymologicnyj slovnyk ukraïnsbkoï movy I, 197. 
23 Slamski, n. m. 
24 Matzenauer, Cizî slova ve slovanskych rečeh, V Brnë 1870, 375. 
ustreza fonetičnim pogojem, da bi lahko v tem videli gerinan. sposojenko iz 
časov pred delovanjem druge slovan. palatalizacije, prim, slovan. *cčsar6 iz 
got. kaisar < lat. Caesar poleg slovan. *сбгбку, domnevno iz got. *kyrikö, 
stvn. chirihha. 
Prikaz slovan. gradiva kaže, da sta Janežičev zer in Freyerjeva zveza 
berkafti ser upravičena leksema, ki pričata o starem izrazu za ptico ujedo. 
Od kod Erjavcu sér oz. brkati sér, ki mu niti v slovan. niti v neslovan. be-
sedju ni najti ustreznice? 
Na prelomu iz 17. v 18. st. je bil brkati ser na Slovenskem še znana ptica, 
tako da jo je Freyer upravičeno uvrstil med kranjske ptice. Toda Erjavec 
tega ptiča verjetno ni videl živega. Pri tem je možno, da je izraz zer, ki mu 
je zvenel nedomače, ljudskoetimološko naslonil na sloven, ser 'siv' <C *sčrZ 
'isto'. Za to bi govoril njegov opis brkatega sera v Domačih in tujih živalih 
v podobah, kjer sivo barvo preveč poudarja. Ptič ima sive le peruti, sicer 
pri njem prevladuje rumena barva. Zdi se, da bi bila takšna razlaga zveze 
brkati ser prej neupravičena obsodba tako naravoslovno kot tudi jezikoslovno 
podkovanega Erjavca kot pa pravilna hipoteza. Zanimivo je pri tem dejstvo, 
da je Erjavec Freyerjevo poimenovanje v omenjeni knjižici gotovo prebral, 
saj se pri opisu brkatega sera na Freyerja celo sklicuje. Zakaj je zamolčal 
njegovo obliko? Verjetno bo ostalo vprašanje o Erjavčevih vzgibih, ki so ga 
pripeljali, da je uvedel obliko ser namesto zer, nerazrešeno. 
Zaradi osvetlitve slovan. *zегЪ si je treba ogledati prvi del german. zlo-
ženke, ki označuje belega sokola in je po Linnéjevem sistemu označen s Falco 
gyrfalco. Ptič je domu v severni Skandinaviji, severni Rusiji in vzhodni Sibi-
riji.25 Spada med najhujše ptice ujede, zato so ga kot večino sokolov uporab-
ljali za sokolarjénje. Lov s sokoli so poznala že najstarejša ljudstva, npr. 
Babilonci, Asirci, Hetiti.28 Zdi se pa, da se je na evropskih tleh najprej po-
javil na germanskem in ne na romanskem jezikovnem področju. Za to govorijo 
german. sposojenke v romanskih jezikih, npr. frc. éperoier, it. sparoiere iz 
stvn. sparmari, frc. émerillon. it. smerlo iz stvn. smirl,27 Tudi it. girfalco, 
girifalco, gerfalco, gerifalco 'falcone delle regioni nordiche',28 srlat. gerfalco, 
girfalco, gyrfalcus 'isto',29 frc. gerfaut, stfrc. girfaut 'sorte de faucon de grande 
taille, hardi e très agile'30 so izrazi, ki so po taki ali drugačni poti od Germa-
nov prešli na romanska tla. Oblike lepo kažejo, da se je prvi del kompozita 
ljudskoetimološko naslonil na pomen 'vrteti', prim, srlat. gyrö -are, lat. gyrus 
iz gr. yvQOÇ 'krog'.31 
25 Brehms Tierleben (Leipzig 1926) VII, 463. 
20 Schräder, Real lexikon der indogermanischen Altertumskunde I, 280 sl. 
27 Takšno stališče zavzemata Schräder, п. т . , in Suolahti, Die deutschen Voge l -
namen, Strassbourg, 1909, 329. 
28 Battisti-Alessio, Diz ionario et imologico italiano, 1816. 
20 Du Cange, Glossarium mediae et inf imae latinitatis, Unveränderter Nachdruck 
der Ausgabe von 1883—1887, Graz, 1954, IV, 146. 
30 Wartburg, Französisches Etymologisches Wörterbuch, Bd. X V I , 43. Na osnovi 
Falk-Torpa, Norwegisch-dänisches etymologisches Wörterbuch I, 306 opozar ja , da je 
dvoml j i vo postavljati za izhodišče te zloženke stnord. obl iko geirfalki. Ta je po vsej 
verjetnosti l judskoetimološko naslonjena na stnord. geirfugl 'Alca impennis, pingvin' , 
prim, stnord. geirr 'sulica'. Zaradi kulturnozgodovinskih dejstev, ki kažejo, da je 
izhodišče sokolarstva germansko področ je , ni moči pritrditi Wartburgov i domnevi , 
da je v stnord. obliki geirfalki treba iskati romansko izhodišče. 
31 Walde-Hofmann, Lateinisches etymologisches Wörterbuch II3, 629. 
Za izraz Falco gyrfalco izpričuje nvn. naslednje oblike: Gerfalke, Gehrfalke, 
Gierfalke in Geierfalke.32 Drugi del zloženke še nima nesporne etimologije, 
a tu ne bo posebej obravnavan.33 Fonetična pestrost prvega dela zloženke sili 
k domnevi, da se je ta ljudskoetimološko naslanjal na znane in žive besedne 
družine, hkrati pa priča o naravi te danes kot simpleks na germanskem po-
dročju ne več živeče besede. 
Po vsej verjetnosti je bila to beseda, ki je zgubila stik s svojo besedno 
družino. Za vsak leksem predstavlja njegova besedna družina neke vrste 
čuvaja, ki pazi na njegovo trdnost in mu zagotavlja pomembnejše mesto v je-
zikovnem sistemu. Če se stik z besedno družino pretrga, je beseda v nevar-
nosti, da potone v pozabo in se v tem primeru v svoji prvotni obliki ohrani 
kot relikt, sicer ji preti nevarnost ljudskoetimološkega naslanjanja. 
Podobno kot nvn. kažejo tudi srvn. oblike veliko pestrost v prvem delu 
zloženke: girvalke 'plemenita vrsta sokola nebesno modre barve' poleg ger-
valke, gërvalke, giervalke in gëroalke 'isto',34 zaradi tega je ljudskoetimološko 
naslanjanje že starejše. 
Kluge je v svojem etimološkem slovarju35 osvetlil le nvn. Gerfalke. Zaradi 
stnord. geirfalki 'beli sokol', izpričanega v 12. st., sklepa, da se v prvem delu 
zloženke skriva german. izhodiščna oblika *gaizas 'sulica', ki je kot simpleks 
dobro izpričana, prim. nvn. Ger 'sulica', srvn., stvn. gër, stnord. geir, got. cgn. 
Rada-gaisu-s. Vse oblike navaja tudi Pokorny30 pod ide. *g'haiso- 'Stecken, 
auch als Wurfspiess'. Poimenovanje naj bi označevalo sokolovo zamolklo perje, 
ki je prekrito s temnimi suličastimi lisami.37 Razlagi, ki jo je podal že Wacker-
nagel,38 je pritrdil tudi Suolahti.38 
Brehmovi opisi40 plemenitih sokolov in posebno ptiča Falco gyrfalco go-
vorijo proti zgornji domnevi. Falco gyrfalco je od ostalih plemenitih sokolov 
nekoliko manjši. Vendar temne suličaste lise na perju niso značilne le zanj, 
niti le za vse ostale plemenite sokole, ampak je z njimi prekrito tudi perje 
nekaterih drugih vrst sokolov. Zato ni možno, da bi se v prvem delu german. 
poimenovanja za Falco gyrfalco skrival leksem za sulico. S tem postane 
po mnenju nekaterih raziskovalcev41 dokaj trdna etimologija le razlaga za 
eno izmed ljudskoetimoloških naslonitev trdovratne zloženke. 
Oblika Geierfalke je razložljiva z zahodnogerman. besedno družino, ki je 
tvorjena iz ide. *g'hëi-, *g'hi- 'zijati, zevati'. Nvn. Geier 'jastreb', srvn., stvn. 
32 J. und W. Grimm, Deutsches Wörterbuch II, 2552, 2562. 
33 Starejši avtorji, npr. Schräder, n. m., Waide-Hof mann, I3 449, Suolahti, 33, so 
menili, da je treba izhodišče nvn. Falke, srvn. falclie poleg valke, stvn. falc(h)o, 
stnord. falki, Šved., dan. falk, srlat. falco, it. falco, stfrc. fauc poleg faulcon, špan. 
halcon... videti v lat. faix 'srp'; drugače Kluge-Mitzka, Etymologisches Wörterbuch 
der deutschen Sprache,17 181, ki sklepa na germanski izvor in genetično povezavo 
z nvn. fahl 'rumenkast, plavkast', srvn. val, stvn. falo. 
34 Lexer, Mittelhochdeutsches Handwörterbuch I, 1022. 
33 Kluge-Mitzka,» 248, 249. 
38 Рокоту, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 410. 
37 Kluge-Mitzka,17 n. m. 
38 Podatek pri Lexer, n. m. 
39 Suolahti, Die deutschen Vogelnamen, Strassbourg, 1909, 334. 
40 Brehms, Tierleben, n. m. 
41 Kluge-Mitzka," n. m.; Wackernagel pri Lexer, п. m.; de Fries, Nederlands ety-
mologisch woordenboek, Leiden, 1971, 207; Suolahti, n. m. 
gïr 'isto', nizoz. gier, srnizoz. ghier 'ptič'42 predstavljajo posamostaljeno obliko 
pridevnika, ki je izpričan v stvn. giri, srvn. gïre 'poželjiv' Omenjene oblike 
so očitno zahodnogerman. novotvorba. Prvi del germanske zloženke se je v 
tem primeru zlil z zgornjo besedno družino. 
Nvn. varianta Gierfalke, srvn. girvalke, gieroalke43 je povezljiva z nvn. 
Gier 'poželenje, želja', srvn. gir, gier 'isto', stvn. giri (f.) 'isto'. Tvorbe so ab-
strakti k stvn., srvn. pridevniku gër 'poželjiv'.44 Podobno kot pri Geierfalke 
gre tudi v tem primeru za preoblikovanje zloženke na osnovi pomenske mo-
tivacije 'poželjiva ptica'. 
Zgornji prikaz kaže, da je večina raziskovalcev sporno zloženko skušala 
osvetliti le z internogerman. jezikovnim gradivom. Metoda je sicer razumljiva. 
Ker pa notranje rekonstrukcije nobenega od jezikoslovcev niso pripeljale dlje 
kot do razlage ene izmed ljudskoetimoloških naslonitev, se je problema treba 
lotiti drugače. Po vsej verjetnosti je treba domnevati, da so nekatera german. 
plemena, ki so se ob prihodu na severni del evropskega ozemlja srečala s pti-
čem Falco gyrfalco, ustvarila zanj enotno poimenovanje v obliki zloženke. 
Ker so za drugi del uporabila leksem *falkö, ki je internogerman. izvora, je 
zelo verjetno, da je prvi del zloženke predstavljal dediščino iz ide. pradomo-
vine. Pri tem oblika Geierfalke, ki je le ena izmed ljudskoetimoloških pre-
oblikovanj nekoč verjetno enotne zloženke, kaže, da je za izhodišče poime-
novanja za ptiča Falco gyrfalco možno pričakovati tip določevalne zloženke, 
kot ga izkazuje slovan. *or6losopZ iz *or6lZ 'orel' + *sopZ 'jastreb', prim, 
p. orlosqp 'Gypäetus barbatus',45 č. orlosup 'sokol',46 slš. orlosup 'Gypätus bar-
batus'.47 Na podobno besedotvorno načelo kaže tudi nvn. Geieradler 'Gypäetus 
barbatus' iz Geier 'jastreb', srvn., stvn. gir 'isto' + Adler 'orel', srvn. adler 
'plemeniti orel'. Slovan. *zегЪ, ki dopušča rekonstrukcijo *g'hero-s, pa sili 
v domnevo, da je treba za german. zloženko postaviti izhodiščno obliko 
*ger-falkö. Prvotni pomen te zloženke je bil verjetno 'jastreb-sokol', k temu 
prim. nvn. Geierfalke 'beli sokol'. Nasprotno pa slovan. *zerZ kaže na 'sokol' 
in 'jastreb'. Vendar ta pomenski odtenek ne more ovirati povezave med slovan. 
*zerZ in prvim delom german. kompozita *ger-falkö. Variiranje med pomeni 
'orel' — 'sokol' — 'jastreb' je pogosto, prim. č. orlosup 'sokol' proti slš. orlo-
sup 'Gypäetus barbatus', tj. vrsta jastreba; nvn. Bartadler, Bartgeier, Bart-
falke 'Gypäetus barbatus'. Na nenatančno razlikovanje med temi živalmi opo-
zarja tudi nvn. tvorba Geieradler 'Gypäetus barbatus', za katero bi zaradi 
Geierfalke 'beli sokol' pričakovali, da označuje sokola, ne pa jastreba. 
Slovan. *zerZ in prvi del german. zloženke *ger-falkö iz ide., *g'hero-s 
pričata o stari ide. besedi za ptico ujedo, ki je začela v jezikovnem sistemu 
zgubljati pomembnejše mesto. Za to govori usoda slovan. *zerZ in že zelo 
zgodnje ljudskoetimološke naslonitve german. zloženke (prim, stnord. geir-
falki). 
42 Kluge-Mitzka,17 241; na ide. koren *g'her- 'želeti' je množico srvn. oblik za 
Falco gyrfalco navezal že Lexter, n. m. 
43 Lexer, n. m. 
44 Kluge-Mitzka257. 
45 J. Benešic, Hrvatsko-poljski rječnik, Zagreb, 1949, 1269. 
48 Pfiručni slovni'k jazyka českeho; Y Praze, 1938—40, III, 1136. 
47 Isačenko, Slovensko-rusky prekladovy slovni'k, Bratislava, 1950, I, 574. 
ZUSAMMENFASSUNG 
Der Beitrag entdeckt den slowan. Ausdruck *zer% *'Adler, Habicht', vgl. slowen. 
brkati zer 'Gypäetus barbatus', serbokr. zêr. zêr und zir 'idem', poln. bialozor 'Geier-
falk' ( > ukr. bilnzör 'Adler', tschech. belozor 'Geierfalk', slowak. belozor 'idem', 
obersorb. belozor 'Falco gyrfalco ' , serbokr. bëlozor (Šulek)). Der ist über idg. *g'hero-s 
mit dem ersten Teil der germ. Zusammensetzung *ger-falkö, der im dt. Gerfalke, 
Gehrfalke, Geierfalke, Gierfalke, anord. geirfalki erhalten geblieben ist, zu ver-
gleichen. Dieser phonetisch »vielfarbige« erste Teil der germ. Zusammensetzung läßt 
uns vermuten, dass er an bekannte und lebendige germ. Wortfamilien volksetymolo-
gisch angelehnt worden ist. Das gleiche Schicksal hat wahrscheinlich auch das 
polnische Wort erlebt, das durch den regelmässigen Umlaut vor dem harten Dentale 
volksetymologisch an den *гогъ zum *zbrëti, *zbrjç 'spectare' angelehnt worden ist.