IH 1 1 8630
KTL, industrija papirja in embalaže
Ljubljana, n.sol.o.	št. 111	Leto 1989	Številka 2
Iz ocene generalnega direktorja o poslovanju v letu 1988
Ustvarili pogoje, da v letu 1989 napravimo več...
Značilnost leta 1988 je bila v tem, da ga lahko razdelimo v dve popolnoma različni obdobji. V prvih petih mesecih so veljali ukrepi ekonomske politike, ki so bili sprejeti v zadnjem četrtletju 1987. leta. Njihovo osnovno delovanje je bilo v zamrznitvi cen in osebnih dohodkov. Učinek je bil sicer v nekoliko manjši inflaciji, vendar so se ob tem akumulirali v gospodarstvu že leta prisotni problemi in težave. Prišlo je do hitrega padca proizvodnje, zmanjševanja povpraševanja, hudih likvidnostih težav, zmanjšanja možnosti uvoza in podobno.
V maju 1988 so bili sprejeti novi ukrepi ekonomske politike, katerih namen je bil večja tržna usposobitev, sprostile so se cene, ob tem da je bila vsa poraba (tudi OD) vezana na določene restriktivne kriterije (sidra!). Posledice in učinki iz prvega obdobja 1988 so se nadaljevali tudi v drugem obdobju. Res pa je, daje v tem obdobju prišlo do bistvenega povečanja izvoza, proti koncu leta pa tudi do dviga industrijske proizvodnje, kar se je ugodno odrazilo tudi na naši organizaci-
ji. V tej kaotični situaciji je bil vsak plan, sprejet koncem 1.1987 ali v začetku 1.1988, nerealen. Težko se je bilo hitro prilagajati spremembam, ki sojih ukrepi vedno znova zahtevali. Za leto 1988 je bila torej značilna še večja nestabilnost kot prejšnja leta.
Koliko smo proizvedli?
Planirali smo, da bomo v letu 1988 proizvedli 92.950 ton izdelkov. Dejansko smo jih proizvedli 84.622 ton, kar je 9 % manj od plana. Glede na leto 1987, ko smo proizvedli 83.456 ton, smo proizvedli za 1 % več. Edina temeljna organizacija, kije v letu 1988 proizvedla precej več od plana (575 ton) in od leta 1987 (10%) je bila TOZD Lepenka Tržič. Vse ostale temeljne organizacije so proizvedle manj kot je bilo planirano. Količinsko smo lahko s proizvodnjo sorazmerno zadovoljni še v temeljnih organizacijah Kar-tonaža in Valkarton, v vseh ostalih pa s proizvodnjo ne moremo biti zadovoljni. To še posebej velja za DO v ustanavljanju, kije v letu 1988 ponovno zmanjšala prodajo in proizvodnjo glede na prejšnje leto.
Izkoristek materiala kot pomemben element gospodarjenja
V letu 1988 smo imeli enak izkoristek materiala kot leto poprej in tak kot je bil planiran. To nas ne more zadovoljevati, ker smo sprejeli interen dogovor, da izkoristek materiala ne glede na plan, izboljšamo. Produktivnost merjena s kg/h smo glede na prejšnje leto povečali za 2%, vendar smo še vedno bili 7% pod planom. Najbolj je povečala produktivnost TOZD PA-KO (za 11 %), najbolj pa je produktivnost padla v TOZD Sigma (za 11 %), pri čemer nimamo ustreznih primerjalnih podatkov za DO v ustanavljanju. Seveda pa je bila glede na plan najmanjša produktivnost dosežena v DO v ustanavljanju in TOZD Jelplast ter PA-KO. TOZD Lepenka je bila edina, ki je povečala produktivnost tudi glede na planirane zahteve (za 7%). Glede na našo splošno sorazmerno slabo izkoriščenost kapacitet (60—65 %) je zelo pomembno, koliko proizvodnje naredimo v določenem času. Tu obstajajo v vsaki TOZD še precejšnje rezerve. Ob vsem tem je potrebno še ugotoviti, da v nekaterih TOZD (Valkarton in deloma Kar-tonažna) količinska proizvodnja ne kaže popolnoma realnega rezultata, ker je bilo proizvedenih več lažjih in drugačnih artiklov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Iz proizvodnje v Kartonaži Rakek: LEVO — na tekočem traku že leta in leta delata Marolt Vera in Udovič Milka, DESNO — Petrič
S Štefka pri delu za izvoz.
S1
(Nadaljevanje s 1. strani)
Celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek in sredstva za reprodukcijo
V letu 1988 smo ustvarili 213 milijard celotnega prihodka, kar je bilo glede na preteklo leto trikrat več (indeks 314) in za 6% več od plana. Porabljena sredstva so rastla hitreje kot celotni prihodek (indeks 324), kar je posledica dejstva, da s cenami svojih proizvodov nismo sledili cenam vhodnih materialov. To še posebej velja za program valovitega kartona. Zato tudi dohodek ni sledil povečanju celotnega prihodka in je 7 % manjši od planiranega (večji za 180% od leta 1987). Isto velja tudi za čisti dohodek. Največja obveznost, ki smo jo plačali iz dohodka so bile obresti. Za obresti smo dali kar 4,5 milijard, kar je bilo 6,5-krat več kot leta 1987. To kaže, da smo se morali za poslovanje tekoče kratkoročno zadolževati. Dve temeljni organizaciji (Kartonažna in Jelplast) in DO v ustanavljanju so poslovno leto zaključile z izgubo, ki sta jo Kartonažna in DO v ustanavljanju pokrile iz učinkov revalorizacije, za Jelplast pa smo iz Kartonaže in Lepenke namenili del sredstev rezerv. Tako je bila izguba v vseh organizacijah pokrita in ne bo vplivala na možnosti za izplačilo osebnih dohodkov. Vse te organizacije so do konca leta 1988 sprejele tudi sanacijske programe. Poudariti je potrebno, da je temeljna organizacija Kartonažna v zadnjem obdobju 1988 leta že poslovala pozitivno. Vse te organizacije se nahajajo v težavah predvsem zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev, DO v ustanavljanju pa tudi zaradi visokih zadolžitev iz naslova uvoza opreme. Njihov edini izhod je v povečanju proizvodnje in prodaje. V celi delovni organizaciji smo v letu 1988 ustvarili za poslovni sklad 4,172 milijard sredstev, kar je skoraj 50 % manj kot pa smo jih planirali. Res pa je, da smo ustvarili 32 milijard sredstev za reprodukcijo, kar je trikrat več kot prejšnje leto (indeks 320). Vse temeljne organizacije so v letu 1988 investirale (vrednost investicij je bila 7 milijard), obenem pa smo tudi odplačali 2,048.255 DEM obveznosti od uvožene opreme. Sklenili smo tudi dve pogodbi za uvoz opreme (za Valkarton in Karto-nažno) v skupni vrednosti preko 9.000.000 DEM.
Uspešni v izvozu
Zelo dober uspeh smo dosegli v izvozu. Konvertibilni izvoz smo glede na leto poprej povečali za 83%, na 5,049.000 USD. Plan smo izpolnili s 97%. V celotnem prihodku je izvoza za 7 %, fizično pa smo izvozili 11 % naše proizvodnje. Glede na naše potrebe, moramo to poli-
tiko nadaljevati. Ob tem seje potrebno v večji meri kot do sedaj posluževati skupnega izvoza z našimi dobavitelji, uvoza zaradi izvoza in podobno, da bi lahko tudi v izvozu pokrili večji del stroškov. Premalo se tudi poslužujemo izvoza preko usposobljenih izvoznih organizacij. V letu 1988 smo zaradi nepozornosti naše izvozne službe ponovno doživeli težave pri plačilih pri enem od kupcev naših plošč (Kamotirii Paper Mili) iz Grčije. Zato smo imeli konec leta velike terjatve iz izvoza. Zaradi likvidnostnih težav naših kupcev smo imeli tudi zelo visoke terjatve iz domače prodaje. Skupne terjatve iz naslova prodaje in obresti so bile 31. 12. 1988 večje kot 7,5 milijard. Če bi imeli vse naše terjatve izterjane, bi bilo naših likvidnostnih težav konec in kratkoročno se izven delovne organizacije ne bi zadolževali. Največje terjatve imata temeljni organizaciji Valkarton in Kartonažna. Imeli bi seveda tudi veliko boljši rezultat v poslovanju. Da bi stanje izboljšali, smo konec leta v finančni službi odprli dve delovni mesti, na katerih se bodo delavci ukvarjali izključno z izterjavo. To je bil nujen ukrep, prvi rezultati pa so se pokazali že v začetku leta.
Ko govorimo o izvozu je treba tudi ugotoviti, da nismo dosegli plana izvoza na klirinško področje. Pred leti smo imeli na to področje zelo močan izvoz, posebej iz programa potiskane embalaže (SSSR). V letu 1989 bo zato potrebna veliko večja aktivnost za doseganje izvoza na kliring.
Reorganizacija in selitve
Organizacija delovne organizacije je bila v marsičem v letu 1988 spremenjena. Spremenili smo samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo. Nekatere funkcije, ki so se do sedaj opravljale izključno v delovni skupnosti skupnih služb, so bile organizirane v temeljnih organizacijah. Tako smo vse prodaje na domačem trgu organizirali v temeljnih organizacijah. Enako smo naredili tudi z aplikativnim razvojem, ki je bil na nivoju delovne organizacije slabo izkoriščen in neaktiven. Spremenili smo tudi način odločanja o investicijah, posebej manjših. Osnova vsega odločanja je bila predpostavka, da vse temeljne organizacije proizvajajo embalažo, vendar so proizvodi glede na tehnologijo, način prodaje in trženja, potrebe in možnosti razvoja popolnoma različni. Zaradi tega, pa tudi zaradi zaostrovanja našega položaja na trgu, smo videli, da naše temeljne organizacije ne morejo biti samo proizvodne organizacije. Temu primerno smo tudi začeli spreminjati organizacijo.
Največje spremembe je doživela DSSS. Z novo organizacijo je bilo zmanjšano število delavcev v DSSS od
167 — 31. 12. 1987 na 143 — 28. 2. 1989. Ob tem je potrebno upoštevati, da se je delovna skupnost preselila v adaptirane prostore TOZD PA-KO, združili smo torej vse delavce v eni hiši, kjer je morala prevzeti tudi dela, kijih je za DSSS sedaj opravljala TOZD Kartonažna (vratarji, snažilke in podobno). S strokovno ravnijo delavcev v delovni skupnosti ne moremo biti zadovoljni. Na nekaterih delovnih področjih imamo premalo strokovnjakov (računalništvo), na drugih pa slabo kadrovsko zasedenost. Kadri, ki delajo na posameznih področjih niso za področje strokovnjaki, imajo pa tudi premalo želje in iniciative, da bi se na področju, na katerem delajo, dodatno usposobili.
V	letu 1988 smo dokončno preselili proizvodnjo potiskane embalaže v nove proizvodne prostore na Letališki cesti, proizvodnjo biro programa pa v dotedanje prostore potiskane embalaže na Čufarjevi ulici. Vse preselitve in reorganizacije so zahtevale mnogo delovnega in organizacijskega truda. Kljub tem rezultatom moramo ugotoviti, da imamo v temeljnih organizacijah in DSSS še veliko rezerv in pomanjkljivosti, ki jih prepočasi odpravljamo.
Ponovno nas čaka leto sprememb
V	letu 1988 se je veliko stari izven KTL in znotraj nje spremenilo. Kljub izredno zaostrenim pogojem poslovanja in mnogim težavam znotraj delovne organizacije, smo uspeli mnogo zadev postaviti na popolnoma nove osnove. Lahko kot velik uspeh štejemo, da so vse temeljne organizacije uspele vse svoje kratkoročne in dolgoročne obveznosti poravnati. To smo lahko storili predvsem zato, ker smo združeni v skupni delovni organizaciji. Slejkoprej ostaja vodstvu delovne organizacije še naprej osnovna naloga, ki je v reševanju obratnih sredstev v tistih organizacijah, ki že leta za obratne potrebe niso ustvarjale akumulacije. Del problema smo že rešili v sodelovanju z Ljubljansko banko. S tem delom je treba še nadaljevati. Vendar brez povečanja prodaje in proizvodnje v problematičnih temeljnih organizacijah to ne bo mogoče. V temeljnih organizacijah bomo še povečali in zaostrili odgovornost do prodaje lastnih izdelkov, večje proizvodnje, izboljšanja produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja.
Sprejeti zakoni (Zakon o podjetjih, Zakon o računovodstvu in Zakon o finančnem poslovanju) zahtevajo tudi, da v kratkem pridemo do odločitve, kako bo KTL v bodočnosti v osnovi organizirana. Zahtevajo pa tudi ponovno odločitev o tem, kako bomo v bodoče poslovali na finančnem in drugih poslovnih področjih. Skratka, v zaostrenih gospo-
Vprašanja o izvozu in kadrovski politiki
Poleg informacij, povzetih z okrogle mize v prejšnjem Glasilu, smo se na okrogli mizi seznanili s problematiko TOZD Kartonažne Ljubljana in Jelplast Kamna gorica, kot rdeča nit pa so se prepletala vprašanja in razprave o nujnosti večjega prilagajanja trgu, selektivnejšemu pristopu do izvoza, kadrovski politiki, razgraditvi nagrajevanja, dopolnilnem izobraževanju obstoječega kadra. Prevladala je ugotovitev, da bomo marsikaj morali doreči že v planu za leto 1989.
S problematiko temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana in rešitvami, kijih nakazuje sanacijski program, nas je seznanil njen direktor tov. Peterlin:
»Temeljno organizacijo Kartonažna vsi poznate, poznate pa tudi njene težave, zato bi uvodoma poudaril, da smo v letošnjem letu delno že uspeli nekaj narediti. Poudarjam predvsem tisto za kar mislim, da je najpomembnejše: dosegli smo, da seje ta temeljna organizacija začela nekoliko bolj tržno obnašati. To je bistven razlog, da je prišlo do (vidnega) premika v zadnjih mesecih. Tržno obnašanje nam pomeni, da absolutno spremljamo trg, kar se pozna — mislim, da so podatki evidentni. Pridobili smo veliko novih kupcev, opustili pa smo del proizvodov, ki so včasih bili dohodkovno zanimivi, zdaj pa niso. Dejstvo pa je, da v teh okoliščinah, s staro tehnološko opremljenostjo, še ne moremo delati s takšnimi stroški, ki bi bili normalni. To je en vidik kot drugo pa mislim, da je k takemu rezultatu v zadnjem času izredno veliko prispevalo tudi to, da smo prodajo prenesli v temeljno organizacijo. Prvič: kot ekipa je odlična, drugič: ima seveda popolnoma drugačno vlogo in drugačne možnosti v sami proizvodnji in je v bistvu vendarle vnesla določen ustvarjalni nemir v hišo. Vse to so razlogi, da so premiki vidni. Logično je tudi, da smo začeli gledati tudi na stroške, od izkoristka materiala do drugih stroškov. Tukaj kakšnih vidnih rezultatov še ni, bo pa rezultat naslednjih obdobij tudi to najbrž pokazal. Tudi sama reorganizacija znotraj temeljne organizacije je prinesla svoje in proizvodnja je zdaj dosti bolj fleksibilna kot je bila. Trajalo je sicer nekaj časa, da so ljudje pozabili, da niso več razbiti v enote kot so bili oziroma da
darskih pogojih nas čaka ponovno leto mnogih sprememb in temeljnih odločitev za delo in življenje v skupni organizaciji. Reorganizacija pred katero stojimo, ni pravno vprašanje, je predvsem vprašanje spreminjanja odnosov med ljudmi do dela in procesov. To je vprašanje spreminjanja pogojev podjetniškega obnašanja, vrednot in doseganja večjih učinkov — dohodka.
M. SAMARDŽIJA
so spoznali, da so vsi eno in da delijo isto usodo. Seveda smo delno skušali »očistiti« temeljno organizacijo vsaj tistega, kar se je dalo brez kakšnih krutih posegov, vendar je ta temeljna organizacija še vedno bistveno preveč obremenjena z vsem mogočim — tukaj mislim na predimenzionirano vzdrževanje, transportno službo in razne druge splošne zadeve, ki v hiši obstajajo in ki bi bile v drugih pogojih organizirane v dosti manjšem obsegu, kar ima velik vpliv na drugačno sliko. Ocenjujem, da nas je za proizvodnjo, ki se odvija in ob normalnih pogojih, še vedno 40 do 50 preveč in s tem se bomo morali v bodoče še ukvarjati, da bomo počasi zmanjšali število zaposlenih.«
Bitka se dobiva na nabavi
»Kar se proizvodnje in prodaje same tiče bi rekel, da smo zadovoljni in nismo zadovoljni. Oboje bi lahko še za malenkost bolje teklo, bistvenega pomena pa je in o tem se bomo morali hitro dogovoriti — bitka se dobiva na nabavi. To je dejstvo, ki ga morda premalo upoštevamo in s tem, kako organizirati nabavne tokove, kako organizirati dober pretok informacij, da ne bo prihajalo do takšnih ali drugačnih motenj v proizvodnji in prodaji, se bomo morali resno soočiti.
Veliko moram še postoriti na področju razvoja, za katerega smo se definitivno odločili, da bomo njegov aplikativni del prenesli v temeljne organizacije zato, da bodo ideje, ki se rojevajo v glavah, čimprej prišle v proizvodnjo. Določeni rezultati na tem področju so, bo pa potrebno najprej do konca formirati ekipo in rešiti še nekatere druge težave, da bi tudi na tem področju lahko malo hitreje korakali naprej.
V glavnem pa velja, kar je tudi tov. Štucin med vrsticami omenil, da temeljna organizacija ne more biti sama in edina zainteresirana za svoj boljši rezultat in v tem smislu je vse premalo raznoraznega sodelovanja. Mislim, da bi se nekatere službe lahko bistveno bolj angažirale na zadevah in da se v temeljnih organizacijah v tej smeri ne omejujemo; tako na primer ima služba marketinga nekaj dobrih, konkretnih idej, kijih bomo na vsak način izkoristili, uporabili. Nadalje imamo računovodstvo, za kate-
ro vemo, da opravlja svojo funkcijo, imamo pa v tej hiši še cel kup ljudi, ki dajejo premalo od sebe oziroma ne dajejo tistega, kar bi imelo efekt v proizvodnji. Pripravljeni smo vse mogoče stvari organizirati in združevati, vendar tako organizirati in zaradi tega, da bodo imele efekt, ne pa zato, da bomo nekomu pokrivali socialno varnost in podobno. Marsikdo bo moral spremeniti svoje razmišljanje in da bodo morale te kadrovske poteze še slediti. Ob planiranju določenih aktivnosti za leto 1989 se bomo morali pogovoriti tudi o upravičenosti obstoja določenih zadev, mogoče celo o tem, da bo potrebno kakšno stvar na novo postaviti.«
Sanacijski program bazira na modernizaciji dela opreme
»Če se vrnem na sanacijski program: ta program bazira pravzaprav na modernizaciji enega dela opreme, medtem ko del opreme ostaja še tak kot je, saj je popolnoma iluzorno razmišljati, da bi danes lahko zamenjali celotno opremo, ker gre to v milijone mark, tega pa nismo sposobni. Načrtujemo pa prodor s to investicijo, in sicer na področju, kije tržno in izvozno najbolj zanimivo to je prodor na področju doz, kjer bomo lahko delali veliko dobrih variant. Gre za del dražjih proizvodov, ki jih danes na trgu v Jugoslaviji ni in gre za moderno generacijo strojev. To bo zagotavljalo ne samo obstoj, ampak normalen razvoj te temeljne organizacije.
To je del sanacije, drugi del pa je sanacija vseh tistih zadev, ki nas v hiši še bremenijo oziroma ne tečejo tako kot bi morale. V programu smo jih opredelili, nekaj na krajši, nekaj na daljši rok. Vsekakor pa kot sem že poudaril: brez resnega, zavzetega angažiranja vseh tistih, ki se po svojih funkcijah in strokovni zadolžitvi morajo angažirati, ne bo hitrih rezultatov. Mislim, daje tako pri nas kot drugje vse preveč sopotnikov...
Zal pa mi je, da nam zmanjkuje časa, da se leto izteka. Če bi se ga dalo raztegniti še za kakšen mesec, mislim, da bi se lahko drugače pogovarjali. Kljub vsemu menim, da smo si vseeno omogočili relativno drugačen štart v leto 1989 kot v prejšnjih letih.«
Pripravljenost večine za več in boljše delo je garancija za drugačne rezultate
»Kljub vsem problemom, ki so se v temeljni organizaciji pojavljali, kljub izredno nizkim osebnim dohodkom (ugo-
(Nadaljevanje s 3. strani)
tavljamo, da smo skoraj pod povprečjem KTL) je pripravljenost večine delavcev za več in boljše delo izjemna. Lahko rečem, da seje kar 90 % zaposlenih odzvalo na drugačen način dela in takšno razumevanje ljudi je tudi garancija, da bomo s temi stvarmi nadaljevali in dosegali drugačne, boljše rezultate, ne ob nekem bistvenem povečanju proizvodnje, ne gre za neke ogromne številke, na vsak način pa v nekem realnem okviru, seveda pa je to precej odvisno tudi od tega, koliko smo usposobljeni te investicije spraviti v hišo in kako hitro bomo lahko začeli določeno proizvodnjo povečevati.
Posebna težava te temeljne organizacije je kader, kije v povprečju star in, grdo rečeno, izrabljen. Izrabljen, ker je delal v nemogočih pogojih, ker so bila dela izjemno težka, brez kakršnihkoli pripomočkov, ki bi olajšali fizično delo, tako da ima vsak drug okvaro hrbtenice, da o čem drugem ne govorim. Seveda nas tepejo še druge težave, ki so pogojene s samo lokacijo te hiše kot je bližina »Rugljeve avenije«, veliko izhodov, če je potrebno pa še kakšnega dodatno naredimo in verjetno bi mreža okrog tovarne in vratar te stvari nekoliko spremenila. Zato je naša velika želja, najti varianto zamenjave te hiše za nekaj drugega in na tem se dela.«
Na vprašanje članice uredniškega odbora tov. Ahčinove, ali bo prišlo do uresničitve zamisli, da se organizira oddelek za invalide oz. za delavce z zmanjšano delovno zmožnostjo, je tov. Peterlin odgovoril:
»Ideja je bila prisotna že pred mojim prihodom v hišo in poudariti moram naslednje: če bi hoteli vsem delavcem, ki imajo priznano zmanjšano delovno zmožnost, zagotoviti lažje delo, bi morali na novo zaposliti 50—60 ljudi. Rešitev teh problemov vidim v novi tehnološki opremljenosti temeljne organizacije, s katero tista utrujajoča fazna dela izginja-
Vodstvo, kije zdaj nastopilo, se res trudi ter so tudi rezultati vidni.«
Tov. Prezljeva, članica uredniškega odbora, je poudarila kardovsko politiko: »Mislim, da se kadrovski problematiki premalo posvečamo, od tehnoloških viškov do pomanjkanja in fluktuacije strokovnih kadrov. Zato bo v bodoče potrebno na tem več narediti, predvsem pa med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo doseči določeno soglasje glede kadrovske politike in vsega tistega, kar se tiče organizacije poslovanja pa je vezano na kadrovanje. To je tudi eno od bistvenih področij, kijih moramo v planu za leto 1989 rešiti, drugo pa je področje nagrajevanja — razdelati sistem nagrajevanja sposobnega kadra, nič manj pomembno pa ni izobraževanje obstoječega kadra. Ali drugače povedano: prioriteta mora biti kadrovsko okrepiti in reorganizirati tiste službe oz. funkcije, ki so ključne za naše poslovanje.
Vprašanje o naši izvozni usmeritvi —skupni izvoz, stimulacija izvoza, konkurenčnost v izvozu ob nenehnih visokih podražitvah osnovnih surovin, planirano pokritje — je postavil član uredniškega odbora iz TOZD Kartonažna tov. Ora-žem. Odgovorila sta tov. Brankova in tov. Caf:
Tov. Brankova: »S proizvajalci surovin smo se že dogovorili za skupni izvoz in to po bistveno nižjih cenah kot je domača cena surovine in samo takšen izvoz pride v poštev. Tako smo že delali, zataknilo pa se je pri nas, ker smo preveč površni, preveč je bilo napak. Vendar, zdaj je sporazum z dobavitelji za naprej dosežen, moram pa poudariti, da tudi v skupnem izvozu niso vsi naši programi enako zanimivi, zato bo potrebna njihova selekcija.«
Tov. Caf: »Pred časom je bila družbena stimulacija izvoza razmeroma zelo vi-
jo. Zavedati se moramo, da imamo v tej tovarni tehnološko tako nedorečeno proizvodnjo, cel kup strojev pa niti ene linije, razen v proizvodnji konusov, zato moramo najprej proizvodnjo postaviti v linije in jo racionalizirati, šele potem bomo lahko določeno število ljudi zaposlili na lažjih delih. Imamo pa v proizvodnji naše temeljne organizacije okrog 60 ljudi z zmanjšano delovno zmožnostjo.«
Delegat odbora za obveščanje v delovni organizaciji tov. Lajič se je navezal na problematiko TOZD Kartonažne in poudaril:
»Več let sem delal v tej temeljni organizaciji in mislim, daje nova tehnologija in razvoj te temeljne organizacije prva prioriteta, druga prioriteta pa je lokacijska rešitev. Pogojev, da gre 50—100 ton 2 ali celo 3-krat dnevno vertikalno gor in dol, nobena proizvodnja ne prenese. Zato tudi takšne posledice in toliko invalidnosti. Ne da se opisati, koliko je tega ročnega prenašanja iz nadstropja v nadstropje ... Vemo, da je stavba stara (praznovali smo 90-letnico) in da se v bistvu ni ničesar popravljalo, ampak le nekaj prizidalo, zato so ti pogoji primerni skoraj samo za staro, ročno obrtniško delo. In če pogledamo datume na strojih le-ti datirajo nekaj manj kot v leto 1939, razen dveh »Mayerjev« pa še od teh je najmlajši star, mislim da, že 15 let. Zato je nujno potrebno, da se TOZD Karto-nažno tudi lokacijsko reši, vzporedno z novo tehnologijo. S tem se bodo zmanjšale tudi (nenormalne) obremenitve ljudi. Rešitve so bile torej nakazane in mislim, da bo delovna organizacija morala prisluhniti temu. Vemo, daje ta temeljna organizacija postavila druge temeljne organizacije, zdaj pa jo postavljamo pred dejstvo, da ji kot matični hiši ne bi dali, da zadiha (tudi beseda likvidacija je bila že uporabljena, kar kot član kolektiva ne bi prenesel, da se še uporablja).
»LETO 1989 MORA BITI ZA JELPLAST PRELOMNO«, je bilo poudarjeno na okrogli mizi
RAZLAGA SI VSAK PO SVOJE:
»Janez, takle papir prinesi, pa se bova pogovarjala o plači!« »Ja šef, vsak papir ni taprav. Ker ga niste naročili pravočasno, že tri dni stoji proizvodnja!«
soka, tudi več 10 %, zdaj pa naj bi bil tečaj tisti, ki to regulira, vendar je stvar relativna. Delal sem primerjavo in ugotovil, da se je tečaj za DEM v letu 1988 povišal za približno 350 %, medtem ko so se cene naših materialov povišale (nekatere sicer pod tem odstotkom npr. Ko-ličevski materiali) večinoma nad tem odstotkom, cene materiala za Valkarton celo med 550 in 650 %, brezlesni papir iz Vevč za še več, med 700 in 800%. To pomeni, da je razkorak med domačimi in zunanjimi cenami čedalje večji. Se vedno pa veljajo nekatere olajšave pri izvozu — nova možnost je, da oproščeno dajatev lahko od koderkoli uvoziš material, ga predelaš in izvoziš. To vsekakor nudi določene možnosti, kljub nekaterim oviram, in tudi SOZD vodi eno od skupnih akcij, da bi imeli čimveč takšnih soglasij.
Druga stvar je interna stimulacija izvoza. Tudi v letu 1988 smo nekaj tega poračunali, da je pač tista temeljna organizacija, ki je devize porabila, nekaj prispevala temeljni organizaciji, ki jih je ustvarila, vendar to seveda za delovno organizacijo kot celoto ne pomeni nobenega plusa. Zato bomo morali določiti programe, ki se jih najbolj splača izvažati (konkretno stanje je takšno, da se najbolj splača izvažati proizvodnjo iz Le-, penke, kljub temu, da je ta temeljna organizacija sama kot vemo dosti uspešna), pri vseh ostalih programih pa praktično ne bo šlo brez skupnega izvoza ali uvoza materiala zaradi izvoza. V letu 1988 smo izvoz dosti dobro realizirali in plan v glavnem presegli, vendar pa mislim, da bomo morali v letu 1989 bolj intenzivno iskati načine, kako izvoz napraviti kolikor toliko pozitiven. Posebno ugoden izvoz najbrž ne bo nikoli, glede na status našega blaga na Zahodu in družbenoekonomske razmere, v katerih poslujemo. Na zunanjem trgu se srečujemo z ostro konkurenco, zlasti iz vzhodnoevropskih držav in naš sloves se je zlasti v zadnjem letu močno poslabšal, tako da si, razen redkih izjem, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke (npr. Elan, Gorenje) zelo težko izborimo prave cene.«
LETO 1989 MORA BITI ZA »JEL-PLAST« PRELOMNO LETO
Tov. Vogelnik je v analizi situacije v TOZD Jelplast poudaril:
»Vsa leta, kar je Jelplast v KTL, so se odvijale razprave okrog prodaje in količinske proizvodnje. Pri planirani količinski proizvodnji 300 ton, smo dosegali od 240 do 280 ton v dveh izmenah dela. Če smo hoteli priti do planirane količine,
je bilo nujno en od dva tedna delati v treh izmenah, vendar naročenih količin ni bilo v takšnem obsegu, da bi to lahko konstantno, skozi celo leto, delali.
Poudarjam, da je primerjava med nami in privatnim sektorjem, ki je prav gotovo cenejši kot družbeni sektor, praktično paralizirala tako šefe prodaje kot nabavne in prodajne referente v tem smislu kot da se na trgu ne da ničesar storiti. Povedati moram, da smo vedno naleteli na razumevanje, ne pa na konkretno pomoč, kako bi iz tega začaranega kroga prišli. 12 let smo se trudili in 12 let sem bil optimist...
V	letošnjem letu (leto 1988) je bil nabavljen nov stroj, katerega nabava pa je bila pogojena s proizvodnjo sodov. Ti sodi so v mesecu novembru oz. decembru že lepa resnica. Mislim, da bomo tako v januarju in februarju že lahko realizirali fizični obseg proizvodnje 440 ton. Namreč, v strukturi obstoječe proizvodnje 250 ton, če na obstoječem programu povečamo odvzem TOZD PAKA in Kartonažne za 15—20% (vemo za investicijo v TOZD Kartonažni, predvidevamo pa tudi določena nova orodja, ki bodo dala večje količine) pomeni, da bomo že skozi obstoječ program dosegli okrog 300 ton. Nadaljnje povečanje do 150 ton, kar je za leto 1989 zelo optimistično, pa so sodi.
V	letu 1988 smo veliko delali tudi na preslitvi strojev. Preselili smo 5 strojev v orodjarni, 5 strojev v obratu plastike, na novo enega postavili, preseljene so bile pisarne na novo lokacijo — tako, da je bilo dela s preselitvami zelo, zelo veliko in je dodatno angažiralo ljudi. Lotili smo se tudi generalnega popravila dveh strojev in mislim, da je viden vpliv tega, da smo delali v neurejenih razmerah.
Da imamo potrpežljive ljudi pove pogled na mesečne izplačilne liste osebnih dohodkov — minimalnih, maksimalnih in povprečnih — kjer je bila razlika tudi do 30% v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami.
Sanacijski program bom napisal, poudarjam pa, da mora biti leto 1989 prelomno. Če dogovorjenega ne bomo realizirali, potem menim, da ni nobenega ekonomskega ali družbenega interesa, da se to proizvodnjo ohranja. Sanacijski program bo v kratkem obravnavan tudi na delavskem svetu delovne organizacije, menim, pa, da imamo dobro izhodišče ter da se je tudi v prodaji začelo premikati. Tudi sam sem se začel voziti od kupca do kupca in zbirati informacije, ker je ta prodaja precej specifična, moja pristotnost na trgu pa je še posebej nujna ob uveljavljanju novih izdelkov.«
Član uredniškega odbora tov. Bogo Seme je svojo razpravo navezal na informacije o prizadevanju v Tovarni potiskane embalaže, TOZD Kartonažna Ljubljana in Jelplast Kamna gorica, da bi našli rešitve iz težav in poudaril: »Navezujem se na zaključno izvajanje tov. Štucina, daje edina pot skupno delo, da se zavedamo, da smo eno in isto. V nasprotnem primeru je bolje, da gremo vsak posebej, da se vsak program sam bori, ker se bo lažje kot pa v situaciji, ko ne ve, ali smo skupaj ali ne. Dobili smo informacije iz problematičnih organizacij, v katerih je bila poudarjena tudi nabava, zaloge. Menim, da bo potrebno v letu 1989 storiti korak naprej tudi na tem področju — A—B—C metodologijo obdelave kupcev se da uporabiti tudi za dobavitelje.
Glede izvajanja tov. Vogelnika pa kot absolutno pravilno poudarjam to, da je natančno obdelal vse svoje kupce in njegov pristop v smislu produktnega vodenja, da se skuša z vsemi močmi uveljaviti nov izdelek.«
To bi bil povzetek s tokratne okrogle mize. Zaključili smo jo z informacijami o nameravani odprodaji počitniškega doma v Fiesi, o čemer ste povzetek lahko prebrali v prejšnjem »Glasilu«.
M. Štrekelj
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
KRATKA
INFORMACIJA
Počitniškega doma v Fiesi ne bomo prodali in ostane v KTL. To je zaključek z zadnje seje KS, z dne 6. marca 1989. Več o tem, kako bomo zbrali sredstva za obnovo in kdaj bo možno v Fiesi spet letovati — prihodnjič.
NEKAJ PODATKOV O POSLOVANJU V LETOŠNJEM LETU
\z
Se vedno ni dovolj naročil
Ob začetku poslovnega leta smo si postavili cilje, ki naj bi nam omogočili solidno poslovanje ob predpostavki, da bomo uspeli prodati več kot v letu 1988, kajti proizvodnih zmogljivosti imamo več kot so naše prodajne možnosti in se bomo morali orientirati na izvoz. Gospodarska situacija pa je naše cilje obrnila precej po svoje — torej je boj za naročila precej hujši, začele so se težave pri oskrbi z materiali pa tudi subjektivnih slabosti (reklamacije) nismo odpravili v taki meri kot smo načrtovali.
Operativni plan za februar smo pripravili skladno z izhodišči za letni plan in upoštevaje programe ukrepov za odpravo motenj v treh temeljnih organiza-
cijah. Planirana proizvodnja znaša 7.606 ton, od tega 587 ton za izvoz in 7.019 ton za domači trg. Iz obstoječih podatkov je razvidno, da smo proizvedli 7.453 ton, kar je 2 % manj od plana in 4 % manj od doseženega fizičnega obsega proizvodnje februarja lani. Plana proizvodnje niso dosegli v Lepenki, Kartonažni, Papirni konfekciji, Jelplastu, Sigmi in Tovarni potiskane embalaže. Poglavitni vzrok je v pomanjkanju ustreznih naročil, izpadu izvoza (PAKO) in občasnih težav v preskrbi z materiali.
V dveh mesecih zaostajamo za planom za 3%, za lanskoletno proizvodnjo pa kar za 5%, letos smo proizvedli 14.432 ton, lani v enakem obdobju pa 15.232
V	preteklem mesecu smo dosegli fakturirano realizacijo v višini 56.530.193.000 din, kar je v primerjavi s planom za 7 % manj na ravni DO KTL, od temeljnih organizacij pa plana fakturirane realizacije niso dosegli v Kartona-ži, Valkartonu, Papirni konfekciji, Jelplastu, Embalažnem servisu in Tovarni potiskane embalaže.
Primerjava fakturirane realizacije z lansko februarsko kaže na strahoten porast inflacije (indeks 608).
V	dveh mesecih letos zaostajamo za 8 % za operativnim planom fakturirane realizacije, medtem ko smo za 448 % presegli fakturirano realizacijo v enakem obdobju lani.
Ostalih podatkov za februar in obdobje januar—februar še nimamo, zato bo komentar objavljen v naslednji številki Glasila.
B.J.
OB 8. MARCU — DNEVU ŽENA
v
Šopek rož, ulomljen s hinavščino
Vse se mi zdi, da sem nekoč in nekje že zapisal svoje pregrešno mnenje o dnevu žensk, pa naj ga ponovim, saj se ponavlja v življenju še kaj drugega, ne samo uvodniki v lokalnih glasilih.
Osmi marec zmeraj obravnavam skupaj s prvim novembrom, čeprav se zavedam, da to ni lepo ne za prvega ne za drugega. Imata pa po mojem globokem prepričanju skupni imenovalec —to je hinavščina, in skupni števec — to so pa rože.
Tega se seveda v šoli nismo učili; učili pa smo se, da med dvema ulomkoma, ki imata isti števec in isti imenovalec, mirne duše lahko potegnemo enačaj. In tako nas navadno osnovnošolsko računstvo
Brez besed...
pripelje do tega bogokletnega zaključka, pa če je to učitelju všeč ali ne.
Od tega, ali je ulomek napisan s črno ali zeleno tinto, takšno ali drugačno lar-fo na obrazu, vrednost ulomka ni prav nič odvisna.
Kljub takšnemu prepričanju oba praznika navidez spoštujem in se jih vsaj v mejah tiste neupadljive spodobnosti tudi udeležujem, saj bi sicer izpadel najmanj čudaško, če že ne nekulturno ali celo politično nezanesljivo. (Priznam, daje tudi to hinavsko!)
Navsezadnje pa je tudi res: Kdor sijih je že izmislil — te praznike —je imel gotovo dober namen. In ni mogel vnaprej videti niti tega, kako jih bomo pokvarili, in še manj računati na to, da jih bomo praznovali še dolgo potem, ko bodo že izrojeni in bo pravi smisel njihovega praznovanja že zdavnaj presežen ali pa pozabljen.
Kaj vse smo že počeli s tem osmim marcem!
V stari Jugovini, vidim iz šolskih kronik, so praznovali materinski dan. Na nek drug datum, ne osmega marca. Pa se mi ni zdelo to niti tako nemuno: se je vsaj vedelo, kdo praznuje. Zdaj pa res ne veš, ali zasluži rože samo proletarka ali funkcionarka, ali jih sme dobiti tudi kmetica, (kaj pa če ni hotela v zadrugo?!) ali se spodobi, da obdarujemo študentko, dijakinjo srednje usmerjene šole? Ponekod fantički že v mali šoli pripravijo deklicam presenečenje — odvisno od iznajdljivosti tovarišice. Ali si otroče, če se je rodilo kot žensko bitje, že kar ob rojstvu prinese s seboj izvirno pravico do enega praznika več?
Zdaj že tudi z imenom ni vse čisto: včasih smo praznovali dan žena, zadnja leta vse večkrat slišimo in beremo o dnevu žensk. To v našem občutljivem jeziku ne pomeni isto. Če bi pomenilo isto, bi ne potrebovali dveh besed.
Po vojni smo imeli še AFŽ. Takrat se je vedelo, praznovati so imeli pravico le
članice. Tiste, ki so nosile hlače pa trajno. Tiste v krilih in s kitami niso bile AFŽ, so bile torej nazadnjaške, niso bile žene, morda samo ženske — in nimajo kaj praznovati.
Potem so AFŽ ukinili. Ženske so se zaposlile; tiste, ki so delale v rudniku in so vozile kamione in bagre, so dokazale, da so enakopravne. Delati so smele tudi ponoči. Pred leti je z najvišjega ženskega vrha naše suverene republike Slovenije priplula genialna ideja, naj bi tudi ženske delale po štirideset let. Verjetno je visoka predlagateljica kje izbrskala, da je dekla Ančka garala samo petintrideset let, medtem ko se je hlapec Jernej hvalil s svojimi štiridesetimi. O, sveta preproščina! sem vzkliknil po domače, ker me po latinsko niso naučili.
Kaj vse smo že počeli s tem praznikom!
Nekoč smo zbirali za inkubatorje, drugič kar za celo porodnišnico! Vse namesto rož, so rekli in namesto požrtije s pocukranimi besedami okravatenega moškega predstojnika, preden si začne natikati tisti stokrat zasluženi sindikalni kremenatelc, spečen v delavski menzi — za boljše stoječe kolektive in za tiste, v katerih so ženske v manjšini — celo v gostilni.
Potem so priporočali kulturne prireditve, letos turistične agencije vabijo na izlete v »onostranstvo« ... Idej še ne bo zmanjkalo, le krava se vsak dan slabše počuti...
Zato mi je bilo zadnjič grenko, ko so me »obsodili«, naj spet pišem o dnevu žena ali ženski, češ: vi znate tako lepo pisati.
Že takrat sem vedel, da ne bomo mogel povedati nič »lepega«.
Pa bi se vendar vsaj enkrat na leto spodobil — šopek rož, ulomljen s hinavščino.
Srečno, delavke! Pa debelo kuverto!
J. Praprotnik
»Razvoj na Rakeku v proizvodnjo zahtevne embalaže«
Prejšnji štafetni intervju sem zaključila v TOZD Valkarton Logatec, kjer mi je sogovornik Andrej ŠEMROV, vodja DE kontrole kvalitete predlagal, da intervju nadaljujem v TOZD Kartonaži Rakek z vprašanjem: KAKŠNI SO NJIHOVI NAČRTI ŽE ZA NASLEDNJE SREDNJEROČNO OBDOBJE, PO LETU 1990 ALI DRUGAČE — VIZIJA RAZVOJA TEMELJNE ORGANIZACIJE V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU.
Da bi dobila odgovore kar iz »prve roke« sem k intervjuju povabila Antona BAJTA, vršilca dolžnosti direktorja TOZD Kartonaže Rakek, razgovor pa izkoristila tudi za to, da mu postavim še nekaj drugih vprašanj.
TOV. BAJT, RAZPRAVE O REZULTATIH POSLOVANJA V LETU 1988 SO ZAKLJUČENE, V GLAVNEM PA TUDI STROKOVNE PRIPRAVE PLANA ZA LETOŠNJE LETO. ZATO BI VAS ZA UVOD PROSILA ZA KRATKO OCENO USPEŠNOSTI KARTONAŽE RAKEK V LANSKEM LETU IN ZA NEKAJ BESED O LETOŠNJEM PLANU.
Anton BAJT: »En vidik so rezultati, ki jih obravnavamo po metodologiji za zaključni račun, drug vidik pa rezultati, če jih pogledaš skupaj, če analiziraš kako so se gibali stroški, koliko si uspel vložiti denarja v razširjeno reprodukcijo ali vsaj za zagotavljanje istega obsega, kot tretje in najpomembnejše pa, kako so se gibali osebni dohodki, saj konec koncev prav zaradi tega združujemo delo. In če vse te parametre primerjaš z določeno sredino, ki je prvič občina in proizvodnja, ki je v njej, drugič sistem, v katerem si povezan, to je sistem KTL in tretjič — panoga. Na podlagi vsega tega ocenjujem, da trend izboljševanja je, ni pa še tisto, kar bi radi dosegli.
Rezultate smo torej po službah pogledali in jih zakonsko obravnavali, smo pa za to porabili minimalno časa. Ne dajem dosti poudarka na te obravnave, to je dejansko stanje, to je naredila stroka in na to ne moremo prav nič vplivati. Vemo, da nas ura izpada proizvodnje stane okrog 600 starih milijonov prihodka, kar ni malo. In če nekaj že moraš obravnavati, moraš iz tega tudi nekaj potegniti, potegnemo pa lahko le tisto, na kar imamo vpliv. Tako smo pogledali, kje se moramo izboljšati. Velika postavka so materialni stroški, na katere lahko vplivamo z boljšim izkoristkom
materiala, z boljšim izkoristkom časa in moči, krajšimi pripravljalnimi in zaključnimi časi, s tem da se čimmanj izdelkov v procesu proizvodnje in transporta poškoduje, s tem da je čimmanj izmeta in drugo. To so stvari, ki jim tukaj kot glavnina tehničnih ljudi posvečamo pozornost, naslednja^ stvar, ki pa ji kot vodilni delavec posvečam največ pozornosti, pa je obračanje ustvarjenega denarja, smotrnost trošenja, vlaganja, za kar ne morem trditi, da je bilo v vseh obdobjih najboljše.«
KAJ PA LETOŠNJI PLAN?
Anton BAJT: »Smer razvoja embalaže se v svetu spreminja, zato ni enostavno uskladiti vseh trendov, ki se kažejo, ko obiščeš dva, tri mednarodne sejme. Predvsem pa moraš vedeti, da delamo za majhen trg, kar pa se pri nas običajno spregleda, ko kupujemo zahodno tehnologijo ali si ogledujemo tovarne na zahodu, grajene za bistveno večji trg. Če ti torej uspe vse to združiti, dobiš plan, ki bi ga dejansko moral zinvestirati, če ni nekih velikih državnih preprek, kar pa jugoslovanski sistem je. Direktorje tisti, ki predlaga plan in vztraja na njegovi realizaciji. Ni plan, da napišeš trideset želja, dve pa uresničiš ...
Na Rakeku smo v plan zapisali samo tisto, kar bi na obstoječe potrebe tudi potrebovali. Ne želimo posegati v nobene proizvodne programe ostalih temeljnih organizacij v okviru sistema KTL. Mislim, da to še ni jasno v glavah vseh vodilnih in vodstvenih delavcev sistema KTL in da se še vedno želimo preigravati. Pa to ni prav, saj bi konec koncev morali ugotoviti, zakaj smo skupaj, kaj naj bo tisto, kar želimo za naprej. Če nekdo tega ne želi, pa mislim, da mora to jasno povedati.
O samih investicijah ne bi posebej govoril. Vse nam bodo zagotavljale določeno razširjeno reprodukcijo, omogočale povečanje proizvodnje ali dajale boljšo kvaliteto izdelkov. Želimo se razvijati predvsem v proizvodnjo zahtevne embalaže in določene korake smo na področju dobrih tiskov že napravili, tudi nadomeščanje kaširanja z direktnim tiskom. Dosti dobra je naša tehnologija priprave tiska, ki pa jo moramo še dopolniti. S temi cilji je naš plan pripravljen in ob tem, ko ga bomo sprejemali, bomo od vseh služb na »svobodni menjavi« zahtevali, da to čimprej steče. Vsake ure, ki ne daje nove vrednosti, je škoda.
»Bolehamo na analizah, ne pa na rezultatih iz teh analiz,« pravi Anton Bajt v pogovoru za »Glasilo«.
Dejstvo je, da so investicije zelo drage. Opreme za našo industrijo v Jugoslaviji ni, ampak je to zahodni trg, tam pa je kupna moč bistveno drugačna. Tisti časi, da je bil nek stroj spomenik nekoga, so mimo. Pri razmišljanju o investicijah pa je potrebno poudariti še nekaj: pozitivno je, da imajo ljudje v glavnem do tega dober odnos. Potrebno je sicer še določeno pojasnjevanje, kadar imajo samoupravljale! drugačne poglede na razvoj kot sam ali moji sodelavci, pa vendar je ta odnos, kot sem poudaril, pozitiven.
IN ČE NADALJUJEM Z VPRAŠANJEM »ŠTAFETNEGA INTERVJUJA«: RAZVOJ KARTONAŽE RAKEK PO LETU 1990. V KATERO SMER BO ŠLA PREDELAVA NA RAKEKU? POUDARILI STE ŽE, DA V ZAHTEVNO, KVALITETNO EMBALAŽO IZ VALOVITEGA KARTONA ...
Anton BAJT: »Leto 1990 je velika uganka tudi za inštitute, ki proučujejo, kaj bomo delali in kako bomo delali, zato se ne da odgovoriti na to vprašanje tako, da bi me odgovor potrdil, ko bomo zgodovinsko gledali nazaj. Ne vemo, kaj bo trg zahteval, ne vemo, ali bomo 'jutri’ embalažerji družinske firme kot je to v razvitem svetu, poleg majhnega števila kolosov, ali bo to drugače. Vsekakor pa bomo verjetno vsi, ne samo mi, iskali Zahodne trge in to se že kaže. Mislim, da je pri naši embalaži, v naši državi, temeljni problem predraga primarna surovina. Vse tovarne, razen Količevega in Djura Salaja, so v manj razvitih republikah. To so politične tovarne, nekajkrat predimenzionirane z delovno silo in z nizko storilnostjo. To je verjetno ključni
problem vseh razmišljanj za po letu 1990. Poudaril bi še dejstvo, da smo us-lužnostna dejavnost, da torej tisto, kar naše stranke proizvedejo, mi zapakiramo.
Pričakujemo, da se bomo, ne zaradi leta 1990, ampak nove zakonodaje okrog podjetij, trezno dogovorili in dobro sodelovali; da bomo združevali kapital in tiste službe, ki so pomembne za vse ter da bomo imeli bistveno drugačno številčno zasedbo ljudi, ki bodo to obvladali. Mislim, da bo potrebno močno okrepiti službo uvoza in izvoza, veliko še doreči okrog marketinga. Dejansko nam manjka prodornosti in vsiljevanja sistemov pakiranja. Logično je tudi, da se bomo morali permanentno usposabljati, in sicer tako, da bo komercialist poznal del tehnologije, tehnolog pa del komerciale.
Bojim pa se, da se bomo preveč samoorganizirali in premalo iskali trge. Bolehamo na analizah, ne pa na rezultatih iz teh analiz, da bi torej spoznanja iz njih uporabili. Tudi hitre menjave ključnih
ljudi v KTL so zelo negativno vplivale na KTL. Stranke te morajo poznati, sprejeti, ceniti kot strokovnjaka področja.
V okviru postavljenega vprašanja pa še to: ne glede na leto 1990 bi morali tisti, ki nas sprašujejo o razvoju v prihodnosti, spoštovati zgodovinske dogovore o smereh razvoja in delitvi programov v sistemu KTL.«
OPRAVLJATE FUNKCIJO V.D. DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE. PREGOVOR PRAVI, DA NOVA METLA BOLJE POMETA, KONKRETNO PA PRAVIJO, DA STE POOSTRILI TEHNOLOŠKO IN DELOVNO DISCIPLINO ...
Anton BAJT: »Ne gre za ne vem kakšno poostritev, za režimsko disciplino, gre za vodenje'. Vodenje pomeni, da odločaš, da nekaj strokovno odrejaš, da se posvetuješ in potem odločiš. Če je cilj ustvariti 1000 milijard realizacije in jo razdeliš s 184 urami, ki so na razpolago, potem veš koliko te ura stane. Gre za preprosto opozarjanje skozi številke, koliko nas stane, če uničujemo material, ki
Obvestilo vsem uporabnikom
arhivskih storitev!
Najbrž ste že seznanjeni, da smo se iz večjih preselili v manjše arhivske prostore. S tem dejanjem je prišlo do prostorske stiske, ki jo marsikdo občuti tudi na svojem delovnem mestu.
Zato prosim vse ustvarjalce arhivskega in registraturnega gradiva, da le-to pred oddajo v arhiv popišejo (v dveh izvodih). Vse kar je nepotrebno (kopije, dvojnike in drugo) ne sprejemam v arhiv, to izločajte sproti.
Če se ne boste ravnali po veljavnem pravilniku, bom prisiljena vse gradivo zavrniti, dokler ga ne uredite kot je predpisano.
Obenem vas prosim, da ne pošiljate dokumentov v arhiv pred 15. 3. 1989, ker moram najprej urediti gradivo, ki ga izločam iz arhiva po določenem času oziroma po roku, ki ga predpisuje pravilnik KTL.
Hvala za razumevanje.
Dragica Setrajčič
IZ PRAVILNIKA O HRAMBI IN VAROVANJU REGISTRATURNEGA TER ARHIVSKEGA GRADIVA (Bilten št. 137/80)
13. člen
»Gradivo, ki se predaja v arhiv po seznamu v dveh izvodih, mora obsegati:
a)	naziv temeljne organizacije
b)	naziv sektorja
c)	naziv oddelka in referata
d)	vrsta in kategorija gradiva
e)	leto nastanka gradiva
f)	rok hrambe
g)	datum predaje v arhiv.
Pripravljeno gradivo se izroči arhivarju, ki mora sprejem potrditi na enem izvodu seznama, ki ostane izročitelju kot potrdilo o sprejetem gradivu. Nikakor ni dovoljeno transportirati gradiva v arhiv brez vednosti arhivarja.«
IZ TAMOVEGA GLASILA
Verigo ie tako močna, kot je močan njen najsiabši člen
predstavlja 80 % cene izdelka, koliko nas stane, ko med službo razrešimo tudi družinske probleme, se 'obiramo’ med seboj, koliko nekoga, ki se prekomerno alkoholizira, to stane na leto, s tem da smo industrijski delavci, ker 230 zaposlenih ni več obrt. 50 'jurjev’ ne bi nihče povozil, ampak bi jih pobral, do materiala pa takšnega odnosa nimamo.
Gre tudi za to, da je tovarna kolikor toliko urejena, da te stranke cenijo. Lahko rečem, da kot sem videl v tujini, so vse uspešne tovarne tudi urejene — od dvorišča, fasad, streh, do enotnih halj z napisi ... Z urejenostjo ne mislim na pospravljanje proizvodnje, proizvodnje ni kaj pospravljat, to je hitro pretočna proizvodnja s po 50 in več nalogi na dan. Ni potrebno ravnati tako kot v preteklosti, ko se je hitelo pospravljat, ko je prišel generalni direktor na obisk, gre za splošno urejenost.«
KARTONAŽA RAKEK LETOS PRAZNUJE 25-LETNICO. KAKO JO BOSTE OBELEŽILI IN KAM NAS BOSTE POVABILI?
Anton BAJT: »Predlagamo, da bi bilo letos tradicionalno srečanje delavcev KTL v naši občini (Rakov Škocjan ali kje drugje). V tem smislu in s tem obeležjem naj bi potekala tudi takšna in drugačna tekmovanja. Kot drugo bomo za člane kolektiva, upokojence, pomembnejše poslovne partnerje in dosedanje direktorje temeljne organizacije oz. delovne organizacije, ki so dali določen pečat razvoju na Rakeku — pripravili proslavo. Za 17. oktobra, ob občinskem prazniku, pa bomo pripravili ogled tovarne, da bi bolje predstavili našo proizvodnjo. Ne vem koliko sredstev nimamo, bomo pa 25-letnico skozi te prireditve primerno obeležili.«
ŠE Z ENIM VPRAŠANJEM BI SE VRNILA NA »ŠTAFETNI INTERVJU«. KATERO VPRAŠANJE ŽELITE ZASTAVITI ZA NADALJEVANJE TE RUBRIKE GLASILA IN KOMU?
Anton BAJT: »V tem razgovoru sem večkrat poudaril, da bomo morali najti stabilnejše trge kot je domači trg, da se bomo morali več usmeriti v izvoz. Zato postavljam naslednje vprašanje: kako gledajo tuji partnerji: Grki, Švedi, Italijani, Nemci, za katere neposredno delamo, na nas in kako nas ocenjujejo pri vseh programih; kakšno je gledanje tujine na razvoj embalaže in kakšen je interes za povečanje izvoza. To so stvari, ki nas zanimajo in to bi bilo zanimivo prebrati. Na vprašanje naj odgovorijo tov. Samardžija, tov. Caf, tov. Bombačeva in tov. Čebulj.«
M. Štrekelj
KAJ PRINAŠAJO ZAKONSKE SPREMEMBE NA FINANČNEM IN RAČUNOVODSKEM PODROČJU
Sprejeta zakona
o finančnem poslovanju in računovodstvu
Zakona o finančnem poslovanju in računovodstvu sta sicer sprejeta, žal pa na njuni osnovi predvideni predpisi še niso znani. Pričakujemo, da bodo morale slediti dopolnitve Zakonov o finančnem poslovanju in računovodstvu, pa tudi Zakona o podjetjih, saj so njihove določbe nedorečene in v nasprotju s cilji tržnega gospodarjenja in realnega prikazovanja rezultatov poslovanja in premoženja, oba zakona pa omogočata prelivanje in prerazporejanje sredstev.
In v čem so spremembe posameznih zakonov?
ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU
Vsebinsko je zakon urejen v tri dele, in sicer: financiranje poslovanja, plačevanja in ohranjanje plačilne sposobnosti ter pokrivanje izgube. Financiranje poslovanja opredeljuje načine in vire zbiranja finančnih sredstev za ustanovitev in poslovanje podjetja. Med pomembnimi viri sredstev, določenih po novem zakonu, ki jih prejšnji zakoni skoraj niso poznali, je zbiranje vlog domačih in tujih vlagateljev (fizičnih in pravnih oseb) ter emitiranje vrednostnih papirjev.
Drugi del zakona, ki ureja plačevanje, pa je za razmere, v kakršnih se nahajamo, neurejenem finančnem trgu, izredno vprašljiv. Ta del zakona namreč ukinja sedanji zakon o zavarovanju plačil, s tem pa tudi izredno uveljavljeno menico, ki jo je bilo možno indosirati in izredno poenostavljeno vnovčiti. Ukinitev Zakona o zavarovanju plačil pomeni prenehanje zakonskega urejanja nastanka dolžniško-upniškega razmerja in obveznega 15-dnevnega plačevanja oziroma zavarovanja plačil po nastanku dolžniško-upniškega razmerja. To pa pomeni, da bodo po 30. aprilu načini in roki plačevanja vseh medsebojnih obveznosti, vključno iz prodaje blaga in storitev, prepuščeni dolžnikom in upnikom, torej približno tako kot je bilo do sedaj urejeno plačevanje meničnih obresti. Menice pa bo težje indosirati, vnovčiti in odprodati, ker se predvideva, da v primeru, ko dolžnik ne bo imel dovolj sredstev, se menice ne bodo vštevale v prednostno vrsto poravnavanja obveznosti, pač pa bo potrebno terjatev iz menice protestirati preko sodišča.
Zato bodo potrebni trdni dogovori, usklajeni pogoji kupcev in dobaviteljev, vsaka odstopanja od dogovorjenih pogojev pa v kali zatrta. Poleg tega bodo morali biti izdelani trdni letni in operativni
plani financiranja investicij in tekočega poslovanja ter preprečeno prelivanje kratkoročnih sredstev v dolgoročne naložbe.
Tretji del Zakona o finančnem poslovanju ureja področje izgube. Predvideni so bistveno krajši in poenostavljeni sanacijski postopki, vendar pa rigoroznej-ši. Če bo nepokrita izguba organizacije znašala 50% ali več kot znašajo trajni viri organizacije (poslovni in rezervni
sklad, sklad vlagateljev) in v primeru, da je organizacija nepretrgoma 60 dni ali 60 dni s prekinitvami v preteklih 75 dneh plačilno nesposobna, se prične stečajni postopek.
Zakon o računovodstvu
Poleg spremembe v poimenovanju elementov poslovanja in premoženja,
(Nadaljevanje na 10. strani)
INTERNI RAZPIS IZOBRAŽEVANJA OB DELU
Po akcijskih in finančnih planih izobraževanja temeljnih organizacij in delovne skupnosti DO KTL, industrija papirja in embalaže za šolsko leto 1989/90 objavlja:
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
— kandidatov kot je predvideno število z razpisom, se pri izbiri upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
—	poklicni interes delavca,
—	uspešnost delavca v dosedanjem izobraževanju,
—	uspešnost in prizadevnost delavca pri opravljanju del oz. nalog,
—	dosedanje opravljanje del oz. nalog za katere delavec nima ustrezne strokovne izobrazbe,
Za poklic	Stop. zahtev.	Plan. število
TOZD Kartonaža Rakek		
— strojni tehnik	V.	1
— ekonomski tehnik	V.	1
— strojni inženir	VI.	1
— ekonomist	VI.	1
— dipl. stroj, inženir	VII.	1
— dipl. inženir papir, tehnolog.	VII.	1
TOZD Lepenka Tržič		
— papirmcar	IV.	1
— papirniški tehnik	v.	1
— inženir papir, tehnolog.	VI.	1
TOZD Valkarton Logatec		
— kovinar	IV.	2
— organizator dela	VI.	1
TOZD Kartonažna Ljubljana		
— papirniški tehnik	v.	1
— strojni tehnik	v.	2
ter druge programe, ki ustrezajo kadrovskim potrebam posamezne temeljne organizacije in delavcem, ki jih bo napotila v izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje del oziroma nalog na katere so razporejeni.
Prijavo za vključitev v ustrezen vzgojnoizobraževalni program za izobraževanje ob delu lahko vloži vsak delavec DO KTL v svoji temeljni organizaciji, če izpolnjuje pogoje vzgojnoizobraževalne organizacije za vpis v ustrezen program izobraževanja za katerega se prijavlja.
Če se na interni razpis za izobraževanje ob delu prijavi več delavcev
—	delovna doba v TOZD oz. v delovni organizaciji,
—	samoupravna in družbenopolitična aktivnost.
Kandidati naj posredujejo prijave kadrovskim službam svoje temeljne organizacije.
Rok za prijavo je do konca aprila 1989.
Prijavnice za izobraževanje dobite v kadrovski službi svoje temeljne organizacije in v Izobraževalni službi DS SS.
Marjan Jerič, organizator izobraževanja
(Nadaljevanje z 9. strani)
približujejo se opredelitvam tržnega gospodarstva, so glavne novosti v naslednjem:
—	prihodki od prodaje blaga in storitev in drugi prihodki se bodo ugotavljali na osnovi obračunov in ne na osnovi plačil. Vendar pa se bodo morale terjatve, ki niso bile plačane v 60 dneh po dospelosti (rok dogovorjenega plačila) oziroma po izteku 60 dni od roka na vnos deviz v državo, tekoče odpisovati v breme odhodkov oziroma dohodka;
—	organizacijam je prepuščeno, da same odločijo, ali bodo izdatke in prihodke od obresti vključno z revalorizacijo od kratkoročnih terjatev in obveznosti, lahko v celoti vštevate v prihodke oziroma odhodke, ali pa bodo revalorizacijske obresti še vedno vodile v revalorizacijski bilanci. Ker se primanjkljaj revalorizacijskih prihodkov nad odhodki ne more več prenašati v naslednje leto in ker se mora presežek revalorizacijskih prihodkov nad odhodki najpozneje v dveh letih pokriti, ni pomembnejšega razloga za delitev obresti na revalorizacijske in realne. Zato predlagam, da vse obresti, razen obresti od dolgoročnih terjatev in obveznosti, vodimo enotno in se v celoti vštevajo v prihodke oziroma odhodke (stroške);
—	med odhodke (stroške) se s 1. 1. 1989 vštevajo tudi davki in prispevki, neodvisni od velikosti dohodka oziroma
dobička, zavarovalne premije, stroški splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter vkalkulirani bruto osebni dohodki (OD iz živega dela ali osebni dohodki neodvisni od akumulacije);
—	obračun amortizacije bo obvezen in možen samo za osnovna sredstva oziroma po novem od materialnih in nematerialnih naložb, ki še niso amortizirana. Torej si odpisanim naložbam ne bo moglo ocenjevati sedanje vrednosti in nadalje obračunavati amortizacije, kljub temu, da se bo sredstvo naprej uporabljalo;
—	ena izmed največjih novosti pa je v tem, da se bodo morale v breme dohodka preko odhodkov popravljati in odpisovati vse odtujene in neizterljive (vključno manjko in odpis) materialne, nematerialne in finančne naložbe, vse neuporabne zaloge materiala in rezervnih delov ter gotovih proizvodov, popravljati vrednosti zalog materiala in gotovih proizvodov, nabavljenih ali proizvedenih pred enim letom in več, ne glede na to, da bodo zaloge uporabne. Po starem zakonu so bili tovrstni popravki opravljeni v breme rezervnega in poslovnega sklada;
—	za izkazovanje rezultatov poslovanja je obvezna, po izteku 20 dni vsakega trimesečja, izdelava trimesečnih poročil, ki bodo obsegala zbirne podatke o poslovanju (prihodki, odhodki, bruto dobiček, dohodek) v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in v primerjavi z
doseženimi v vsakem predhodnem trimesečju tekočega leta, letno poročilo pa bo moralo biti dopolnjeno še s predvidevanji o nadalnjem delu in razvoju organizacije.
Poleg trimesečnih poročil se bodo ob polletju in zaključku leta izdelovale bilance stanja in bilance uspeha z razporeditvijo rezultata poslovanja, ob zaključku leta pa bo moral biti izdelan še dodatni računovodski izkaz — dodatek, ki bo pojasnjeval upoštevano metodologijo vrednotenja in ocenjevanja premoženja, uporabljene metode amortizacije in revalorizacije, spremembe premoženja in podobno.
Menim, da je velika pomanjkljivost zakona v tem, da ni predpisana revalorizacija vseh terjatev in obveznosti, niti bančnih kreditov. To pa pomeni, da banke del plasmajev oziroma kreditov za tako ali drugače dogovorjene naložbe, ne bodo revalorizirale, kar bo ponovno vplivalo na rast realnih obresti, s tem pa na prerazporeditev premoženja in dohodka organizacij ali z drugimi besedami: organizacijam so tako že v osnovi priznani različni pogoji dela. Neobvezna revalorizacija terjatev in obveznosti ob ukinitvi Zakona o zavarovanju plačil je resnično v trenutni situaciji korak od zastavljenih ciljev ekonomske politike oziroma korak globlje v krizo.
Slavka Brank
NAMENJENO PREDVSEM TISTIM, KI RAZMIŠLJAJO O UPOKOJITVI
Kdaj in kako v pokoj?
Naslov pričujočega prispevka je povzet po istoimenski brošuri, ki jo je izdala Delavska enotnost v okviru Knjižice sindikati. Verjetno pa bi vprašanjema, postavljenima v naslovu, lahko dodali še tretje: za koliko denarja?
Prispevek je kot informacija namenjen za lažjo odločitev predvsem delavcem, ki se bodo v letošnjem letu odločili za upokojitev, ali pa bodo o upokojitvi vsaj razmišljali.
Način ugotavljanja pokojninske osnove in odmere pokojnine, kije bil za marsikoga uganka že prej, se je še dodatno zapletel z začetkom postopnega prehoda na nov način, ki ga je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja začela uresničevati s 1. 1. 1987.
Osnovne značilnosti novega načina ugotavljanja pokojninske osnove je v tem, da se osebni dohodek oziroma osnova za zavarovanje, s pomočjo katere se le-ta ugotavlja, v celoti preračuna na zadnje leto dela, medtem ko so bile po dosedanjem načinu te osnove preraču-
nane na predzadnje leto dela. Popoln prehod na nov način bo dosežen s 1. 1. 1990. leta, medtem ko se v letu 1989 75 % osnove preračunava na zadnje in 25% na predzadnje leto dela. Za odpravo pomanjkljivosti pri preračunavanju osnove na predzadnje leto dela (25 %) se ta v letu 1989 poveča za 8,85 %.
Za zadnje leto dela štejejo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tisto leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka za najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
Pomanjkljivosti dosedanjega načina ugotavljanja pokojninske osnove so zlasti v zadnjih štirih, petih letih, ko je izredno naraščala stopnja inflacije, ki je povzročila, da so pokojninske osnove in s tem tudi pokojnine, odmerjene v teh letih, dosegle najnižjo raven med vsemi pokojninami, uveljavljenimi do sedaj. Mogoče je v tem podatku vsaj delen odgovor na mnenje velikega števila delavcev, ki so se upokojili v tem obdobju, da
so pokojnine delavcev, zaposlenih v KTL, nizke.
Pokojninsko osnovo tudi po novem načinu predstavlja, tako kot sedaj, mesečno povprečje osebnih dohodkov oziroma osnov zavarovanja, ki jih je zavarovanec dosegel v obdobju katerihkoli zaporednih deset let dela, od vključno leta 1966 dalje. Katero obdobje je za zavarovanca najugodnejše, ugotavlja skupost po uradni dolžnosti v upokojitvenem postopku.
Po novem načinu izračunavanja pokojninske osnove naj bi bila pokojnina odvisna predvsem od višine osebnega dohodka zavarovanca in dolžine pokojninske dobe. To velja predvsem za starostno in predčasno upokojitev, medtem ko na višino invalidske pokojnine vpliva tudi datum nastanka invalidnosti in starost zavarovanca v tistem času.
Starostno pokojnino lahko uveljavlja zavarovanec z najmanj 15 let zavarovalne dobe, pri čemer mora biti moški star 65 let in ženska 60 let. Za uveljavitev starostne pokojnine pri starosti 60 let za moškega oziroma 55 let za žensko pa mora zavarovanec imeti najmanj 20 let pokojninske dobe. Starostna pokojnina znaša najmanj 35 % in največ 85 % pokojninske osnove, odvisno od dolžine pokojninske dobe.
Predčasno pokojnino lahko uveljavlja zavarovanec, če izpolnjuje naslednje pogoje:
—	moški, če je star najmanj 55 let in ima najmanj 35 let pokojninske dobe,
—	ženska, če je stara najmanj 50 let in ima najmanj 30 let pokojninske dobe.
Zaradi predčasne upokojitve se pripadajoča starostna pokojnina zmanjša za:
—	1,5% za vsak leto manjkajoče Starod (do 60 oz. 55 let),
—	0,5% za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe (do 40 oz. 35 let).
Zmanjševanje pokojnine zaradi manjkajočih let starosti se odpravi, ko zavarovanec dopolni 60 oz. 55 let starosti.
Invalidska pokojnina je praviloma odvisna od dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca, v določenih primerih pa na njeno višino vplivata vzrok za nastanek invalidnosti in zavarovančeva starost ob nasjanku invalidnosti.
Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se zavarovancu odmeri pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, ne glede na stvarno dolžino pokojninske dobe. Kadar je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, se pri odmeri invalidske pokojnine upošteva starost zavarovanca v času nastanka invalidnosti in dolžina pokojninske dobe.
Če invalidnost nastopi po dopolnjenem 60. letu strosti pri moškem oz. 55. letu strosti pri ženski, se invalidska pokojnina odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo zavarovanca (enako kot starostna pokojnina). Tak zavarovanec ni upravičen do dodatka na invalidnost.
Na vprašanje kdaj v pokoj, kljub pozitivnim rešitvam novega sistema, ni možno odgovoriti: kadarkoli. Predvsem zaradi visoke stopnje inflacije ostaja še vedno prednost upokojitve v prvi polovici leta, natančneje do 29. 6. v tekočem letu. Zakaj?
Delavcem (zavarovancem), ki se upokojijo do 29. 6. tekočega leta, se šteje za zadnje leto dela predhodno koledarsko leto. Za to leto pa so že znani podatki o rasti osebnih dohodkov, od katerih je odvisna odmera pokojnine in je to možno že takoj dokončno odmeriti. Delavcem, ki se upokojijo po 29. 6. tekočega leta pa se za zadnjo leto dela šteje tekoče leto (zaradi dopolnjenih šestih mesecev zavarovalne dobe v tem letu). Ker v tem času niso znani podatki o gibanju osebnih dohodkov v zadnjem letu dela (tekoče leto), je delavcem nemogoče dokončno odmeriti pokojnino.
V takih primerih skupnost odmeri delavcu le akontacijo pokojnine, ki jo ta prejema do (praviloma) konca februarja naslednjega leta, ko mu skupnost dokončno odmeri višino pokojnine.
Prednosti upokojitve do 29. 6. sta zlasti dve:
—	osebni dohodek iz zadnjega leta dela bo po novem sistemu bolj vplival na višino pokojninske osnove, zato ni vseeno, če bo to osebni dohodek le iz prvih šestih mesecev ali pa iz celega leta;
—	pokojnina, uveljavljena v času od
1.	julija do 31. decembra, ni deležna nobene uskladitve. Te se začno šele naslednje koledarsko leto, vendar največ od 1. januarja naprej. Poračunov iz tega naslova za čas od uveljavitve pokojnine do 31. decembra ni.
Za uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine mora zavarovanec (delavec) vložiti zahtevek, najbolje na obrazcu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, čeprav to ni pogoj za to, daje vloga pravilna. Zahtevku je potebno priložiti delovno knjižico, morebitne odločbe, s katerim je bila zavarovancu priznana pokojninska doba, če ta ni vpisana v delovno knjižico, ter sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Zahtevek se vloži pri območni delovni enoti SPIZ na območju katere je bil delavec nazadnje pokojninsko in invalidsko zavarovan. Pri upokojitvenem po-
stopku ves čas sodeluje kadrovska služba temeljne organizacije.
Predlog za invalidsko upokojitev da praviloma zavarovančev lečeči zdravnik.
Čeprav bo novi sistem v celoti uveljavljen šele s 1. 1. 1990 pa so na vidiku že nove zakonske spremembe na tem področju. Osnutek sprememb in dopolnitev zveznega pokojninskega zakona, ki bo kmalu v javni razpravi, prinaša vrsto zaostritev (Delo, 7. 2. 1989).
V prihodnje naj bi upočasnili invalidsko upokojevanje, spravili benificirani delovni staž v realnejše okvire, zmanjšali privlačnost predčasnega upokojevanja ter na novo definirali »zadnje leto dela«.
Z novim zakonom naj bi tudi racionalizirali in poenostavili postopek pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
S. P.
PREDSTAVLJAMO JUBILANTA JOŽETA ŽALCA IZ KARTONAZE RAKEK
25 let v DO KTL — še na mnoga leta
Upravičeno bi lahko tako vzkliknili Jožetu ŽALCU, našemu »Žalku« iz Bele krajine. V Kartonažno tovarno Ljubljana je prišel leta 1963 iz Črnomlja, kjer je bil zaposlen v delovni organizaciji »Belt«. Tam se je izučil za strugarja, vmes pa odšel na odsluženje vojaškega roka na otok Lastovo, v Pulo in Kardeljevo. Ko je videl oglas za delovno mesto v KTL, so se v Ljubljano odpravili trije prijatelji in vsi trije tudi dobili zaposlitev. Sprejel jih je takratni vodja kadrovske službe tov. Majdič.
Tri leta je delal kot kovinostrugar, opravljal tudi druga dela, kar je pač naneslo, nato pa je bil razporejen v oddelek potiskane embalaže kot strojnik — sku-pinovodja na lepilnem avtomatu. Tukaj je delal tudi na stroju za izdelovanje embalaže za cigarete »Hercegovina«, ki so mu po domače rekli »Kapenšahten«. Direktor je bil Franc Zupančič, vodja oddelka Janez Sedej, vodji izmene pa sta bila pokojni Jože Urh ter Karli Novak.
Sam takole pripoveduje: »Delaje bilo zelo veliko, tako da smo nepretrgoma delali tudi 12 do 16 ur in to z veseljem, brez kakršnegakoli odpora. Tudi razpoloženje med delavci je bilo vse drugačno kot danes, precej več tovarištva je bilo med sodelavci, ki ga danes tako pogrešamo.«
»Velikokrat smo se po službi poveselili in nasmejali« pravi in se nasmeje, ko se spomni tistih časov v Ljubljani, in nadaljuje:
»Tudi naš osebni dohodek ni bil tako slab. Stanoval sem v samskem domu, ki se je že takrat imenoval provizorij. Še pred kratkim je imel tam svoje prostore družbeni standard. To je bilo najboljše stanovanje, kar jih je bilo dobiti v Ljubljani, s centralno kurjavo, čajno kuhinjo
ter drugimi ugodnostmi. Tudi z ostalim družbenim standardom smo bili takrat zelo zadovoljni pa tudi z osebnimi dohodki, ki so bili nad povprečjem osebnih dohodkov v Sloveniji. Imeli smo počitniški dom v Fiesi, kamor smo vsi najraje zahajali, posebno mi, mladi fantje — in kočo na Veliki planini. Res imam lepe spomine na tiste čase v Fiesi in prav žal mi je, ko slišim za prodajo tega počitniškega doma. Mislim, da bi bila za nas še kako interesantna v teh časih. Enako mnenje imam o koči na Veliki planini, saj smo v preteklosti z udarniškim delom marsikaj postorili okrog nje.
Omeniti moram tudi šport in rekreacijo, ki sta bila zelo dobro organizirana. V tovarni smo imeli tudi nogometno ekipo, sam sem bil v golu. Igrali smo v ligi, kije združevala vse firme v Ljubljani. Glede mojega političnega delovanja pa — bil sem predsednik sindikalne skupine.
Leta 1970 sem se preselil na Rakek in takoj pričel z gradnjo hiše. Z Rakeka sem se še leto dni vozil na delo v Ljub-
Jože Žalec
KAKO DRAGOCENA JE VODA, SMO SE PREPRIČALI TUDI V LETOŠNJI SUHI ZIMI...
Komunala Cerknica predstavlja stanje oskrbe z vodo in problematiko izgradnje novega vodovoda v krajevni skupnosti Rakek
Celotna krajevna skupnost Rakek ima urejeno vodooskrbo iz skupnega vodovodnega sistema Cerknica. Ker je Rakek z ostalimi sosednjimi kraji dokaj oddaljen od vodnih virov je zato pri redni vo-dooskrbi vedno prikrajšan. Voda za Rakek prihaja iz Cerknice po starem cevovodu preko Podskrajnika in vojašnic do starega rezervoarja na Rakeku, ki vsebuje 200 m3 vode. Na tej relaciji je vodovod močno obremenjen z odjemi vode v industrijski coni, saj oskrbuje BRESTOVE TOZD: IVERKO, Tapetništvo, potem Avtomontažo, Gradišče in njihovo betonarno, nadalje pa še vojašnice in gornji predel Rakeka.
Vsa leta je bilo na Rakeku prisotno kronično pomanjkanje vode posebno v sušnih časih, ko se poraba vode podvoji. Tudi stanovanjska gradnja je v preteklih letih močno porasla, saj so zgrajeni novi stanovanjski bloki in veliko zasebnih hiš. Nekdanja prenova vodovodnega omrežja pred 15 leti po Rakeku, Uncu in Iva-njem selu ni bila zastavljena dolgoročno, saj je marsikje vodovodno omrežje pretesno za današnjo porabo vode. Zato se ob potrošnih konicah, to je ob sobotah
ali praznikih dogaja, da zmanjkuje vode v visokoležečih hišah in zgornjih etažah stanovanjskih blokov. V sušnih letnih dobah, ko se prične množično zalivanje vrtičkov in polnjenje zasebnih vodnjakov je stanje že kritično, zato so večkrat potrebni varčevalni ukrepi in omejitev porabe. Seveda pozivi za varčevanje z vodo ne zaležejo kaj prida.
Na neredno oskrbo ima svoj vpliv tudi neugodna lega Rakega, saj je med najnižje in najvišje ležečimi hišami prevelika višinska razlika. To nesorazmerje se še dodatno povečuje z novo stanovanjsko zazidavo nad Rakekom, ki se širi že visoko na pobočje hriba TIČNICE.
Zavoljo spodrsljajev in nepovezanosti načrtovalcev je zelo težko zagotavljati povsod in ob vsakem času dovolj vode. Vse upravičene in neupravičene kritike za sedanje stanje seveda letijo na vzdrževalca vodovoda »KOMUNALO CERKNICA« in delavce na vodovodu.
Kako urediti vodooskrbo Rakeka in sosednjih krajev, da bo dobava vode redna je bil že več let eden od poglavitnih problemov komunalcev. Osnovna zamisel vodovodnega sistema na Rakeku je
delitev vodovodne mreže na nizko in visoko cono ter izgraditev primarnega vodovoda za dobavo večje količine vode na Rakek. Ta projekt se je pričel izvajati v letu 1987 in se še ni zaključil. Kaj je od tega narejeno?
Izgrajen je primarni cevovod iz Cerknice po Kamni gorici do Rakeka v dolžini 4800 m. S to izgradnjo primarnega vodovoda je zagotovljena zadostna količina vode za KS Rakek.
Za visoko cono (novi Rakek) pa je v gradnji nov rezervoar 600 m3, novo črpališče in cevovod do Kartonažne tovarne Rakek. Začetek teh del je bil v letu 1987 in se bo letos nadaljeval. Ali bo letos načrtovana faza tudi realizirana, pa je v veliki meri odvisno od finančnih sredstev.
TOZD Kartonaža Rakek je že v letu 1988 prispevala del sredstev za novogradnjo vodovoda z objekti za visoko cono Rakeka, ker bo imela po končani gradnji zagotovljeno dovolj no akumulacijo vode za požarne namene v novem vodohramu.
Namen tega poročila je občanom v KS Rakek prikazati dejansko stanje vodo-oskrbe in problematike v zvezi z gradnjo novega vodovoda s pripadajočimi objekti in napravami.
Od uresničitve celotnega projekta za vodooskrbo Rakeka je odvisna redna in zadostna dobava vode vsem potrošnikom.
Pavel Tomšič, direktor Komunale Cerknica
(Nadaljevanje z 11. strani)
ljano, leta 1971 pa začel delati v takratnem obratu na Rakeku kot izmenovodja 60 delavcem, v glavnem je bila to ženska delovna sila. Obratovodja je bil takrat Franc Kavčič. Nekaj moram reči tudi o njem. Delavci smo ga spoštovali, saj je za ljudi in sam kraj marsikaj napravil. Predvsem ne smemo prezreti kadrovskega in tehnološkega napredka temeljne organizacije. V kratkem času smo zaposlili preko 100 delavcev, kar za ta kraj ni bilo malo. Izdelovali pa smo v glavnem transportno embalažo, največ ovitkov in amerikank — zloženk in to za Brest, za Kartonažno Ljubljano in še za nekaj manjših kupcev kot npr. Planiko iz Kranja.
Veliko smo delali in to v težkih delovnih pogojih. Omenil bi samo to, daje vsa osnovna surovina prihajala po železnici. Vse smo morali ročno (!) preložiti iz vagonov in razvažati po različnih skladiščih, posejanih po vsej Notranjski. Velikokrat smo vse režijske službe in delavci iz proizvodnje razkladali in prevažali osnovno surovino, če je bil dotok velik. Dobivali smo jo iz Belišča, nekaj iz uvoza.
Ko sem se bolje spoznal z delom tehnologije, sem bil premeščen v center za krmiljenje proizvodnje, na delo programerja, nato pa v tehnologijo za tehnolo-
ga — analitika. Po potrebi sem pomagal pri vseh delih v tovarni, tako v nabavi, transportu, odpremi... in praktično poznam vse delo v tovarni.
Leta 1974 je bil sprejet zakon o varstvu pri delu in opravil sem republiški izpit za referenta. Od takrat naprej sem opravljal omenjeno delo, po potrebi pa tudi druga dela, po nalogu direktorja. Vseskozi sem bil aktiven v družbenopolitičnem življenju, saj sem opravljal najrazličnejše funkcije, tako v delegatskem sistemu kot v vodstvu družbenopolitičnih organizacij.
Trenutno sem predsednik osnovne organizacije sindikata, mandat traja še eno leto, potem pa bom to delo z veseljem odstopil mlajši generaciji. Tudi delo v sindikalni organizaciji zahteva zdaj precej več znanja in truda kot v prejšnjih letih. Sindikat dobiva vse pomembnejšo funkcijo na vseh področjih življenja, to pa zahteva tudi precej več študioznega in revolucionarnega dela. Ne skrbi za ozimnico in organizacijo izletov, pač pa se (enakopravnejše) vključuje v vse drugo dogajanje. Pri nas, v temeljni organizaciji, smo te sreče, da ljudje radi delajo tudi na tem področju in nimamo večjih težav, tudi z delom sindikata ne.
Z imenovanjem vršilca dolžnosti direktorja temeljne organizacije se je v temeljni organizaciji uredila in poostrila delovna in tehnološka disciplina. Pa tudi
časi so taki, da se moramo vsi zavedati krize, sredi katere smo, pa tudi tega, da se bomo »rešili« samo z dobro organiziranim delom, tako da bo vsak delavec čimveč doprinesel k izpolnjevanju planskih nalog.
Kar pa se delovne organizacije tiče bi povedal, da je z odhodom dolgoletnega generalnega direktorja Franca Zupančiča nastala velika praznina, kije zlepa nismo uspeli zapolniti. Z imenovanjem Miroslava Samardžije za generalnega direktorja pa mislim, da vsi čutimo, da se stvari v celotni delovni organizaciji izboljšujejo in da spet pridobivamo na ugledu kot dobra delovna organizacija. Moja želja, pa tudi želja vseh delavcev temeljne organizacije je, da bi sami pa tudi delovna organizacija kot celota, uspešno delali in se izkopali iz težav, ki nas trenutno pestijo. Sam si želim, da bi še nekaj let uspešno delal in še kaj doprinesel v dobrobit vseh na Rakeku, saj imaš kolektiv, v katerem preživiš 25 let, kar za svojega.«
v Tako je strnil svoje razmišljanje Jože Žalec in verjetno se mu pridružujemo z enako mislijo: da bi nam šlo kar najbolje; da bi se v tej delovni organizaciji resnično počutili socialno varne; ob tem, da moramo držati skupaj in graditi svoj obstoj na dobrem delu.
Milena Kleva
PREDSTAVLJAMO ŠTIPENDISTKO TOZD KARTONAŽE RAKEK NEVENKO TURŠIČ
»Dobra volja je najbolja...«
Takšen naslov sem namenila naši štipendistki Nevenki Turšič, saj je ravno pravšenj zanjo, ko jo gledaš takole pred seboj, z dolgimi svetlimi lasmi, vso nasmejano in polno upanja. Pa tudi sicer je takšen naslov pravi zanjo, saj se še spomnim, kako lepo je pred leti na prireditvi ob dedku Mrazu zapela to znano Kekčevo pesem... Kar žal mi je za tistimi časi na Rakeku, ko je bilo toliko lepih prireditev pod vodstvom direktorja glasbene šole Mirka Rebolja... Žal teh ni več, tudi lepih časov ne... pa tudi Nevenka je zrasla v veliko dekle, ki se ubada z vse prej kot prijetnimi zadevami, ki se jim reče srednja šola. Na glavi nima več Kekčevega klobuka in zakrivljene palice ob sebi, poje pa še vedno lepo in si sem pa tja še vedno kakšno lepo zapoje. Ima pa pred seboj zvezke in knjige in dosti drugih učenih zadev, ki ji »lepšajo« življenje v srednji šoli v Postojni.
Rojena je leta 1971 v Postojni, obiskuje pa 4. letnik Srednje ekonomske šole v Postojni. Razrede končuje z dobrim uspehom in posebnih težav v šoli nima. Stanuje na Rakeku, njena mamica pa je zaposlena v naši temeljni organizaciji.
Takole pripoveduje: »V šolo se vozim vsak dan z avtobusom in vožnja je precej draga. Tople malice ne kupujem, razen včasih, ker je predraga in mi ne ,znese’, saj dobivam okrog 11 starih milijonov štipendije, kar je zelo malo. Z ekonomsko smerjo šole na Centru usmerjenega izobraževanja v Postojni sem zadovoljna. Kvaliteta pouka je na visoki ravni in imamo dobre profesorje, ki zahtevajo določeno znanje. Če primerjam razmere na drugih srednjih ekonomskih šolah, ko se s sovrstniki pogovarjamo o tem, opažam, da imamo strogo in kvalitetno šolo. Žal za nas vozače ne pridejo v poštev najrazličnejše izvenšolske dejavnosti in športno udejstvovanje, zaradi česar se počutimo precej prikrajšane.
O stikih s Kartonažo Rakek, ki me štipendira, bi povedala, da ima naša šola predpisano vsakoletno obvezno prakso in to tudi v proizvodnji. Prvi dve leti sem prakso opravljala med šolo in to dva tedna, prvo leto v Kartonaži na proizvodnih delih, naslednje leto sem se seznanjala z delom v banki, v 3. letniku pa sem bila zopet v Kartonaži in to tri tedne. Za četrti letnik še ne vem. Prakso opravljamo po že ustaljenem učnem programu, ki ga predpiše šola. Sama kvaliteta prakse pa je odvisna od delovne organizacije in od tega, kako se posvetijo dijakom. Z delom sem bila zadovoljna prav v Kartonaži, kjer so se mi
Štipendistka Nevenka Turšič, vedro in nasmejano dekle
mentorji precej posvetili, tako da sem se temeljito seznanila s samim delom. Seveda pa je velika razlika med znanjem, ki ga pridobiš v šoli in dejanskim delom v praksi. Zato sploh ne bi smeli zanemar-
jati dobrih strokovnjakov, ki so si izkušnje pridobili prav s prakso. Če te nimaš, si premalo pripravljen za delo kjerkoli, saj si s samim šolskim znanjem ne moreš dosti pomagati.
Zavedam se, da je srednja šola, kar se tiče znanja, kar premalo, da bi se takoj zaposlila. Rada bi naredila vsaj I. stopnjo višje šole ali fakultete, vendar se za smer še nisem dokončno odločila. Pa tudi stopnja razvoja celotne znanosti in tehnike pove, da je srednja stopnja izobrazbe premalo, zato bi vsak moral stremeti za več znanja... Želim si, da bi še naprej ostala štipendistka Kartonaže in da bi se lahko tudi zaposlila v tej temeljni organizaciji ter sama kaj doprinesla k razvoju kraja in organizacije.«
Takole se je razgovorila naša štipendistka Nevenka Turšič. Mi pa ji želimo, da bi se njene želje izpolnile in da bi še naprej ostala tako vedro in nasmejano dekle!
Milena Kleva
ZASTOPALI SO BARVE KTL
Ekipa v dresih KTL je nastopila 14. januarja na 8. tradicionalnem turnirju v malem nogometu v Skopju. Vlogo selektorja je odigral naš komercialni predstavnik za področje Makedonije Aleksandar Risteski. Odigrali so sicer le eno tekmo s Pobedo iz Prilepa, izgubili pa so jo v zadnjih petih minutah igre, ko so prejeli kar štiri gole (večina profesionalnih igralcev v nasprotnem moštvu) in jih je končni rezultat 4:3 izločil iz nadaljnjih tekmovanj. O priljubljenosti nogometa v tem delu držav pa priča podatek, da je na turnirju sodelovalo kar 490 ekip_______
inf. služba
SODELOVANJE KARTONAŽE RAKEK Z VRTCEM NA RAKEKU
Besedo ima Ljuba Mulec, organizacijski vodja vrtca na Rakeku
»V vrtcu na Rakeku sem novinka. Prej sem bila zaposlena v vrtcu na Poljanah v Ljubljani, kjer sem bila zelo srečna in zadovoljna, saj smo imeli dobre, prijateljske medsebojne odnose pa tudi po kvaliteti storitev je to dober vrtec, z velikim dvoriščem pod ljubljanskim gradom ...
No, sedaj delam v domačem kraju na Rakeku, kar je seveda le razlika, samo ne v tistem .podcenjevalnem smislu’, ker smo v .provinci’. Trenutno imamo v vrtcu 63 otrok. Zasedenost vrtca je bila pred nekaj časa večja in je nekoliko zanihala ob prvih podražitvah. S ciljem, da bi naše otroke pridobili nazaj, obenem pa pridobili tudi na večjem ugledu same ustanove, smo izboljšali kakovost dela oz. se trudimo kolikor se največ da v teh okoliščinah. Otrokom nudimo raznovrstne zaposlitve, izdelujemo različne izdelke in podobno. V dvorani otroškega vrtca v Cerknici pa smo v okviru »Razvedrilnega abonmaja« uvedli ogled predstav v času oktober 88 — marec 89, na katerih smo poslušali večer ljudskih
prvih podražitvah«, pravi Ljuba Mulec, organizacijski vodja vrtca na Rakeku
pesmi iz Prekmurja, Bele krajine, bilo pa je tudi več razvedrilnih gledaliških predstav, Organiziranje tudi otroški abonma in plesna šola.
Omeniti moram dobro sodelovanje s TOZD Kartonažo Rakek. Čeprav smo šolsko leto pričeli z velikimi finančnimi težavami, nam je prav v teh težkih gospodarskih časih priskočila na pomoč vaša temeljna organizacija na Rakeku. Prispevala je sredstva za beljenje vrtca, ogrevanje... ter sredstva za likovno dejavnost, kar je za nas še posebno velikega pomena. Da pa bi bilo sodelovanje obojestransko, smo z otroci iz vrtca izdelali zanimive likovne izdelke, s katerimi smo opremili delilnico hrane v Kartona-ži. Sem ter tja naredimo tudi kakšno lepo in času primerno ikebano in z njo okrasimo sejno sobo. No, sedaj žari v tej sobi čudovita, z rdečimi odtenki poudarjena stvaritev, ki prav gotovo poživi težke seje delavskega sveta, ko se mora odločati o pomembnih gospodarskih odločitvah. Delavci se morda neposredno ne zavedajo pomena takih likovnih del, vendar je res, da že pogled na nekaj lepega vsakogar podzavestno spodbudi k boljšemu razpoloženju in počutju.
To naj bi bil začetek sodelovanja, upam pa, da se bo nadaljeval v obojestransko korist. Vsaj takšna je želja nas vseh, zaposlenih v vrtcu.«
M. Kleva
SANKANJE POD STORŽIČEM
Tržičani (kot običajno) nepremagljivi
Letošnja zima nam jo je pošteno zagodla. Vse planirane zimske oblike rekreacije so se nam izjalovile. Navdušenci za zimske športe so stalno poslušali vremenske napovedi, se pričakujoče ozirali v nebo, se razburjali...
Pod Storžičem, kjer vsako leto organiziramo sankanje KTL, je pred tremi tedni vseeno zapadlo nekaj snega, ki smo ga na pobudo iz Lepenke izkoristili za izvedbo sankanja. V Lepenki je kar precej sankačev, ki so sproti preverjali pogoje za izvedbo tekmovanja. Zbrali smo se v soboto, 11. marca pred njihovo tovarno ter krenili ali bolje rečeno se zapeljali proti Domu pod Storžičem. Ker je bil sneg le višje, smo se precej visoko lahko pripeljali s kombiji in osebnimi avtomobili.
Pod Storžičem je potekalo vse tako kot običajno, kadar se zberemo sankači: pozdravi, čaj z dodatkom, izmenjava novic, spraševanje po znancih... Ob pol desetih pa smo pričeli s tekmovanjem. Najprej so štartale ženske, potem moški in nato še pari. To ni bilo sankanje v klasičnem pomenu, ampak prava dirka. Imela sem občutek, da se bom ustavila — če se sploh bom — nekje v dolini ... Zgleda, da »smo« bili vsi izkušeni sankači, saj smo vsi živi in celi prišli do cilja.
Po končanem tekmovanju je sledil družabni (najprijetnejši) del. z razglasitvijo rezultatov. Takole smo se uvrstili:
Zenske
L ŠKAPER Jelka, Lepenka Tržič	2.38.15
2.	KAŠTRUN Karolina, Lepenka Tržič	2.43.60
3.	PERKO Irma, Lepenka Tržič	2.46.40
4.	GOMBOC Sonja, Lepenka Tržič	2.51.46
5.	CERKOVNIK Darja, Lepenka Tržič	3.01.31
6.	LUTHAR Irena, DSSS	3.49.12
Moški
1.	PERKO Henrik, Lepenka Tržič	2.13.57
2.	LUPŠA Miro, Lepenka Tržič	2.19.59
3.	KAŠTRUN Cveto, Lepenka Tržič	2.21.22
4.	PRIMOŽ Viktor, Lepenka Tržič	2.21.31
5.	JAGER Jože, Lepenka Tržič	2.36.51
6.	ZRIM Janez, Lepenka Tržič	2.36.81
7.	REZAR Peter, Lepenka Tržič	2.36.82
8.	JAZBAR Janez, Valkarton Logatec	2.37.10
9.	DOBRIN Darko, Lepenka Tržič	2.37.78
10.	RUPNIK Filip, Valkarton Logatec	2.39.50
11.	KONČINA Edo, Lepenka Tržič	2.41.71
12.	ROKAVEC Branko, Lepenka Tržič	2.52.26
13.	PRIMOŽIČ Štefan, Lepenka Tržič	2.53.00
14.	MLINARIČ Ivan, Lepenka Tržič	2.57.28
15.	VIDMAR Miran, Lepenka Tržič	3.00.78
16.	GERMOVŠEK Franc, Tov. potiskane embalaže 3.02.00
17.	JAZBEC Martin, Lepenka Tržič	3.05.58
18.	SAJOVEC Pavel, Lepenka Tržič	3.06.90
19.	SAJOVEC Jurij, Lepenka Tržič	3.17.39
20.	POŽENEL Jože, Valkarton Logatec	3.18.60
21.	GOVEKAR Drago, Valkarton Logatec	3.35.92
22.	MARJANOVIČ Cveto, Lepenka Tržič	3.38.00
23.	CVEK Zdenko, Lepenka Tržič	5.49.40
Pari
1.	LUPŠA — ŠKAPER, Lepenka Tržič	2.36.25
2.	KAŠTRUN — KAŠTRUN, Lepenka Tržič	2.37.38
3.	JAZBAR — POŽENEL, Valkarton Logatec	2.42.41
4.	REZAR — CERKOVNIK, Lepenka Tržič	2.47.58
5.	JAGER — PERKO, Lepenka Tržič	3.03.23
6.	MLINARIČ — GOMBOC, Valkarton Logatec 3.18.38
7.	POŽENEL — POŽENEL, Valkarton Logatec 3.37.19
Ugankarski slovarček
ABLACIJA — taljenje ledenika ARP — Hans, 1887—1966, nemški pesnik, slikar, kipar
ASINDETON — brezvezje, nepovezanost
ASONANCA — samoglasniški stik DONATAR — darovalec, dajalec IČEVO — kraj v SRH, severno od Šibenika
TEBE — staro mesto v zgor. Egiptu TSATSOS — Constantinos, grški oficir, 1975 predsednik republike
M. Z.
RAZPIS NAGRAD ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 2/89
Razdeljene bodo naslednje nagrade:
1.	nagrada	20.000	din
2.	nagrada	15.000	din
3.	nagrada	10.000	din
4.	nagrada	5.000	din
5.	nagrada	5.000	din
Rešitve pošljite v zaprti kuverti na naslov: KTL n.sol.o. DSSS, Ljubljana, Kotnikova 19/a, informativna služba z obveznim pripisom »Nagradna križanka« do 7. aprila 1989.
INF. SLUŽBA
Pravilna rešitev januarske nagradne križanke:
Vodoravno: ANATOM, ES, POLARNOST, OGINO, ATI, TACI, SOL, SLOVENKA, NE, TS, ŠK, ROMANI, EFEKT, EM, DAN, POIZKUS, ČK, FATA, SKUPINA, ALA, OČE, KADI-JA, NEMČIJA, NESS, AR, APARAT, KLOAKA, KRIŽAR, VN, KPJ, AA, RS, SAJE, AR, SPAK, KLETAR, PODOBA, AN, EPIR, RO, MIŠ, LO, OSE, TAJO, AARE, K, DEDAL, TS, LORGER, PESA, A, UMIVALNIK, PLANKE, OST, RUMENJAKI, SL, USA, TN, KALINKA, KINETIKA, UC, RIMAR, HAAG, AGA, ARON, ADI, ECARIT, ER, JC, DUNAJ, SAO PAULO, AMERICIJ, META, OTROCI TUDI SMUČAJO, ADA, ALEKS, RALO, OTOK, RAB, GALA.
M. Z.
Rezultati žrebanja januarske nagradne križanke
Poslali ste 41 rešitev nagradne križanke, žreb pa je bil naklonjen naslednjim reševalcem s pravilnimi rešitvami:
1. nagrado v višini 20.000 din prejme Marija Škof, upokojenka Cesta na Rožnik 6, 61111 Ljubljana
2.	nagrado v višini 15.000 din prejme Marija Petrič — TOZD Kartonažna Ljubljana
3.	nagrado v višini 10.000 din prejme Helena Lenarčič — Tovarna potiskane embalaže Ljubljana
4.	nagrado v višini 5.000 din prejme Alojzija Čaleta, upokojenka
5.	nagrado v višini 5.000 din prejme Mija Reš — prodaja TOZD Lepenke
INF. SLUŽBA
»Lojze, v Kartonažni so pa ,šparovni’ — še glasilo so zmanjšali...«
»Nič ne de, je pa zato branje bolj kvalitetno, le očala bova morala dobiti nova...«
POPRAVEK
Objavljamo popravek v seznamu jubilantov iz TOZD kar-tonaže Rakek, objavljen v prejšnji številki Glasila, kjer je pri jubilantih za 10 let skupne delovne dobe pravilno BAJEC Janez (namesto BUČAR Janez), izpuščen pa REPEŽ Anton.
Prizadetim se za neljubo napako opravičujemo.
Kadrovska služba TOZD Kartonaža Rakek
Naslovljeno na osnovno organizacijo sindikata DSSS, ki je sredstva za dan žena v višini 500.000 din namenila za nakup opreme za novorojenčke:
Spoštovani!
Ne bomo besedičili. V imenu naših Mihcev, Klemenov, Špele in drugih novorojenčkov - hvala lepa, ker ste pomagali pri nakupu prepotrebnih aparatov.
UNIVERZITETNA GINEKOLOŠKA KLINIKA LJUBLJANA
Direktor: primarij, dr. Vasilij Cerar
ZA TISTE NOVOROJENČKE, KI POTREBUJEJO VEČ KOT SAMO MAMO
NAGRADNA KRIŽANKA
tAHULR.
POL-
MRAK
bim.it.
TiftNIČ.
MttTiF>

KoHoMT

G-UKA.



CS 1A1M
SA1L16.

'AOUB.b.
TULIT)
B-ASAN1
BAT k. A

IWX\
OKLoP
L1T7U.0
L^S^AK
FOR.MOTA

UlCLF* T

ROKOPIS.
ANTIMA
SPOG--
Lt-b-

TALIVJ. Ltb L-
bC KAČA

MA MIA-VA
l^blLAL MATI AČ iOPAV&Č
c?iM.
MLSTD

PtCSl(IV
iKbv?r.
Mf.Ktkl
fBL'vZ-1 KJA \Jl-L4B.I7-U
EUZ.ISH
C-cR-PoR.
ZLiCTR
B'Ll ARb ftUCA
tGilTMV
SLOUAM
‘.AT^>:
ZG*
IVO
ICCMAr


m §81 r
KTL
\t&T
AMG-L
IH; MC
B.IS.T
40RAL4

?-LAV
bAtLO-
VALLC
^AšMAMU
Ml AIR
<TL

MtSTb
CiČL£
ITAL!
M.lht
n mn
(ZAbn

MLH-I
5L0ULM.
SZLAb.
btL G-L AVL
turški
?OS,PQb
RLVZZ.
70S1P
Lž-VLC

"lAbB.. O TD K.
Lvi^tkJ.
S TAM L LGLAIJC
VAST£
1$.b IZ

LOPA
TRAT
MtSR) V SlfcUZ
?RsKI
POLI1
boe- ai
CkSFL-
šrvo




z. IML
&
bZiAVA
ZVtM-
TULLMO
VAUK.O
toploti

bt.L
KATt"
bLlAVA V ZbA
ClOfea
TOVARNA
K RA] V SlOVDO.
RAZ-
bAOA,
PROGA
bAL

IVO
AKltR-lC
Lbo
OCVIRK.
3TROS
rolzz
0&&KJ7L
ObLO -ČIT1V
bLUKl-n n
RLKav
Arg.lk.1
:lk a.
ToTT"
ttlZCL-
GoVZc

ČAstkjik
ZLATA
biZLLA
fCKR.IT
RobN\K

iALL-ZV TUl LUP.
bZlAUA
KOiioUA
<LAN
AVST-
HlTLtR
ž>AZKA
čbKUUN
P-HA

PO&1.K
Z.L6AVICA

fc-USVU
VlAbAR.
CANKAR

-TTERAT


niUKA
TRAČNICA
S>PIS
cVSTIL
jll a
oAPS.LT
R.OT4JJ0
VRfcA
SZLbS
R.1AL-
rvu
: AN KAR.
ZLATO
MAbZ,
PISAT.
/kor./
ITAL17A

H-IHL


ZIKSKl
S>OR.T

SLOVAK)
GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2100 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENIŠA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZELJ, BOGO SEME (člani) TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKELJ, TISK TISKARNA LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061 /316-922, INT. 293.