K.af vsg pišefo o učtteljsžvu, šoli, prosveti in JVV —1 Ko je občinski tajnik vse... V neki naši največji dobrovoljski koloniji v Vojvodini je pet učnih moči: upravitelj in štiri učiteljice. Upravitelj je eden izmed najagilnejših prosvefcnih delavcev med mladino. — Osnoval je nabavaljalno in kreditno zadrugo, ki je svojim članom v teh težkih časih zelo pomagala in nas je mnoge rešila šoekulantov, ki so n. pr. liter petroleja prodajali po 20 din. — On vodi tudi mladinski pevski xbor, ki je zabeležil že več uspehov pred publiko. — Toda ta marljivi prosvetni delavec je trn v peti ne samo špekulantom, nego tudi občinskemu tajniku. Temu gospodu je uspelo pridobiti občinski odbor, ki mu je dotlelil upraviteljevo stanovanje in šolski vrt, ki je učiteljstvu služil za praktični pouk. — Upraviitelj sedaj stanuje v šolski pisarni. — Ker se je upravitelj proti takemu postopku pritožil na pristojno mesto, je tudi tajnik ukrenil vse potrebno in v kratkem času mu je potom zvez, ki jih je imel, uspelo izposlovati upraviteljevo premestitev v vrbasko banovino. {»Politika«, 21. jan.) —1 Začasne namestitve absolviranih filozofov. Prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani objavlja: Predvidoma bo možno namestiti nekaj absolviranih filozofov ne glede na stroko za učitelje ljudskih šol in jih dodeliti meščanskim šolam za toliko časa, dokler nc bodo nameščeni na meščanskih ali srednjih šolah. Kandidatje, ki bi hoteli sprejeti to začasno službo, naj se prijavijo prosvetnemu oddelku. (»Jutro«, 18. jan.) —1 Pod naslovom »Tehtee besede učiteljskega glasila« citira »Jutro« od 21. jan. uvodnik »Učiteljskega tovariša« z dne 18. jan. —1 Ali ima šolska mladina dovolj hrane? Tak je naslov poučnemu člankn v »Slovencu« od 23. januarja, v katerem se razpravlja o bedi šolskih otrok in o potrebi šolskih kuhinj. Iz članka je razvidno tudi sledeče: »V mnogih okrajih so danes že organizirali1 šolske kuhinje. Delovanje šolskih kuhinj podpirajo razne organizacije, tako Rdeči križ, Protituberkulozna liga itd. Priskočile so na pomoč oblasti, podpirajo jih občine, krajevni šolski odbori, banovina in razni krajevni dobrotniki.. Po poročilih iz leta 1938. je poslovalo v tem letu v podeželskih ljudskih šolah 70 šolskih kuhinj, ki so dajale 1272 zajtrkov, 4147 obedov, 191 večerij in 2143 malic, skupaj 7735 obrokov hrane. Ustanovljenih je bilo še okoli 30 šolskih kuhinj, ki pa so životarile le nekaj sezon. Težave so najbrž bile tolikšne, da se je učiteljstvo za enkrat moralo umakniti v ozadje in počakati na boljše čase. —1 Vzgojimo narodno zavedno mladinot je naslov članka v »Jutru« od 21. jan., ki pravi med drugim: »Večina šoli odrasle mladine nima spretnega in dobrega vodstva, ki bi jo pripravljalo za vstop v resno. živlienje. Pa so še mnogi drugi vzroki, ki nikakor ne morejo na mladino vzgojno vplivati. Med narodom se je razpaslo kruhoborstvo, hinavščina slavi svoje triumfe, neznačajnost se plačuje. Mladina, ki ima bistro oko za vse, opazuje to, si tolmači po svoje in išče utehe in zabave pri viriu. Vso dobo našega življenja v uedinjeni Jugoslaviji ni slišala naša mladina mnogo vzgojnega, tega, kar bi jo napeljavalo k resnemu mišljenju za lastno bodočnost, niti za boljšo bodočnost naroda in države. Politične &tras.ti medsebojnega nekrvavega klanja in napadanja, zatiranja značajev, zlasti v zadnji dobi itd. je tako kvamo vplivalo na našo mladino, da je podivjanost žetev neplemenite setve.«