GO, ILL., PONDEUEK, 3. JULLIA (JULY) 1916 Ameriške vesti. Prohibkionisti se povsod pridno giM|e|o. KRAJNI AVDITOE OBDOLŽEN NEPOŠTENOSTI. — VELIKI VIHARJI V INDIANI. — PAZITE NA MALE OTROKE IN NE PUŠČAJTE JIH SAMIH DOMA. — BITKA MED DETEKTIVOM IN HUDODELOL — ROCKEFELLER ML. IN RUDARJI. - SVOBOTA TISKA V NEVARNOSTI. — KONGRES NIKI V ZVEZNI MILICI IZGUBE MANDAT. — STARI CANNON POSTAJA BOJEVIT. itrela udarila v cerkev. — Čikaski župan na kravjepastirskem turnirju. Razno iz inozemstva. vpprh«; prodrl jr um vrč meatih prvo črto imAlh sakopov, Nsša di vizija v trm kraju se jr morala umakniti vsled prehudega topni-škegu utruja v postojanke, ki »o bilo pripravljeno aa uatavljeiije ao v rajnega prodiranja. Naš mate-rijal na prvi črti je bil izgubljen, toda prej »mo ga uničili. V zvezi a temi večjimi nperaei. jami je bilo več artilerijakih napadov in drugih manjših akeij v bližini Talture, katere amo p« vae odbili. » Na levem bregu Meuae amo o-Mvojili zakop na hribu it. IK M iu odbili fraueoaki gronadni napad. Istočno od Meuae Je aovražnik *ia» padal a veliko ailo utrdbe Tliiau-molita, toda naši topovi ao ga vrirli naaaj. (latočno bojišče.) — Armada gen. von Mnsigeua napreduj«. Najeli amo 1410 Itiiaov. Vai proti-napadi ao bili odbiti. Armada gen. Hot h mera je s nemško Hiiatro-ogrNkimi četami naskočila hrib Varabijovko, južno-zapadnn od Tarnopnla, katerega mo |ired kratkim okupirali Rual, Zajeli amo H1»l Humov in aedem »trojnih pušk,. Ruako porodilo. 1 kZLTI: tJuL avojll s naskokom nekatero val- ne »ovralne pozlelje. Tam amo ujeli 2(NN) Avatrijeev, k I ao bili večinoma pijani. V Volhinlji nadaljuje sovražnik obupne napade. Ofenziva Nemeev med rekama Hlyr iu Htokhod je bila UNlavljena, Dalje amo odbili celo vrato svežih napadov južno-/apadno od Kiaclin-Hubiliio-Kač«. va. Sovražne čete ao bile pognan* v beg, x velikimi izgubami, (Kavkažko bojišče.) — latočno od Plantano amo napadli in oavo* jili greben hribov, katere ao utrdili Turki. Sovražnik Je pobegnil /a reko Šamanu DarassL V oblllju (lumišlara aino odbili turške napade. V bližini Itairbuta je prišla nsš« prednja strsžs Turkom za hrbet. Hledil Je boj a bajoneti, v katerem »o Turki podla- Booneville, Ind., 1. julijah — estece je poatalo suho, ker se okri niso udeležili volitve pod rotestom, da so volitve neveljav-Večina mokrih je zapustila esto in šla lovit ribe v reko Ohio i njene pritoke. Takoj popoldne so mokri violi priziv pri okrajnem sodišču, ilunarji bodo vaeeno zahtevali la teden obnovitev oblaatvene-i dovoljenja za točenje opojuih lieajski voz, sta jo zllnorca popihala, da ne prideta na oddih v ječo. Ruasel je oddal prvi strel, na katerega je eden zamoreev takoj odgovoril s strelom. Ko je detektiv oddal drugi strel, je eden zamorcev padel. Detektiv je pustil zadetega zamorca ležati na hodniku in hitel je za drugim, dokler ga ni prijel. Ko se je vrnil, ni bilo zadetega zamorca nikjer. Prijeti zamorec se piše Robinson iif je bil že obsojen radi vloma na tri leta ječe, pa kasneje ga je pa-roliral sodnik Latahaw. Zdaj dobi najbrž daljše počitnice v ječi. Stavka prlstaniidnih delavoev obnovljena. »Seattle, Wash., 30. junija. — Irganiziranl priataniščni delavei a pacifičnem obrežju ao zastav-ali znova, ker ao delodajaloi ledli dano beaedo. Marion, Ind., 20. junija. — Are-rali so Corda Culbertsona, biv-«:a okrajnega avditorja. Obtožen mu očita ncpošteuost z javni denarjem; $18.30 jc baje pobil zase. Izpustili so g« pod pošt vom. Pred sodišče v septembru pri-ijo tudi Charles Nelson, Oscar •unfiel in Thomas J. Lusac, biv-javni uradniki. Obtožnica tudi iui očitane nepošteno ravnanje javnim denarjem, a obtoženci javljajo, tla ao prepričani, da jih dišee oprosti, ker niso storili juiaiijšega kazujivega dejanja. Laporte, Ind., 1. julija. — Tovarna Wallace Smith Bleuket M ilia je dobila tako veliko naročilo vojaških kocev za ameriško armudo, da delajo noč in dan. irmarji so pamacali delavcem do satage. But te, Mont., 1. julija. — Vele-govf*? ao se dogovorili, da ne »dajo malim kontraktorjem le-i iu drugega stavblnakega mate-lla, ki ao podpisali pogodbo a ivbinskiini delavci. Farmarji, ganizirani v 44Equity" ,ao na to |avili, da bodo zalagali kon-iktocje z lesom in drugim stav-bikim materialom. To je poma-Ao, da zdaj ošabni goapodje pilijo žo iz drugega kota. Kantian City, Mo., 1. julija. — Igranje h mhiii o k reso ni je zahtevalo zopet žrtev. Mrs. Ethel Jobc, 618 North 8. ulica, je puatila 21etnega Mahaleyja in štiriletno hčerko Margareto aama doma. Otroka Hta našla v kovčegu strica Williaiua Broekmau britev in HamokrcK, s katerim sta se pričela igrsti. Naenkrat se je sprožil Haniokres in kroglja je sadela Fouler, Ind., 30. junija. — V idi nevihti je udarila strela v. z farmarskega delavca Brum-ittii in v bila konje, njega ln robila voz nI VMMrtVPNNTVl' ipravila štiri čevlje globoko in čevljev široko luknjo. Strela je runuuitta slekla do nagega in ijvečjji kos od njegove roztrga-I obleke je bila krpa od njegova dežnega plašča ki je merila ibližtio en čevelj. 10 Usod rudarjev v Minna soti aa stavki. (Ki od 277 junija, odkar vmTljo ofenzivo, 212.000 Avstrijcev in o-gromno zalogo topov z drugim vojnim materijaloin. Havuotako poročajo Rusi o zavzetju utrjenih hribov v Mali Asiji. Italijani poročajo o zavzetju u." trjenih postojank pri Tržiču iu med Sugtiia Totyja ter Koppiauo, Iz poročil je torej razvidno, da no centralne ailo zadnjih 4m ur po-Vaod v defensivi. Uradna poročila vojakujočih ae držav slede i Anglsško porodilo. London, 2. jul, — Vroči boji kc vrne ns ozemlju med rekama Ali-ere in Som me, posebno v okolici Krirourta iu La Hoisella. Kricourt je padel v naše roke danea popol-dne. Sovražnik ae trdovratno u-pira pri I* Hoiaellc, toda uaše če te He le poiuiČojo naprej, Velika zaloga msterijsla je padla v naši* roke. Položaj V aplošncui je zadovoljiv. Francosko poročilo. Psrls, 2. Jul. — Severno od Som me amo napredovali vea dan. V bližini Curlu smo vzeli Nemcem zelo utrjeno ksmnoloinuieo, Južno od Hoiutne smo prodrli do druge nemške črte iu zajeli č«g 6000 ue rs nje n ill Movražnih vojakov, med temi IfiO častnikov. V roke iisui je prišlo tudi tu kaj topov in drugega materijala. Za« hvaliti •«• moramo aposoluiosti nsše topuičarake p repa racije, da nimamo dosti izgub. Pri Verdunu ui bilo infatcrijMke akcije, ampak h odo bombardiranji^ ae vrši v o j bližju hriba št. 904 in okrog Dam-loupa. Na klancih I* Mort Homme j amo iznensdiii sovražnika v zako pu in uMIi na mestu pe|d«*»t Nem-j cev, druge »mo pa zajeli in odpe I j m I i dve atrojni puški. Nemško porodilo, Berila, 2. jul. — (Za pad o o lio jMče.) Velika angleško francoska ofenziva s napadi v masa h, lis k a tem ao se pripravljali več u*ew eev, ae je začela včersj v razdalji 2fc milj s močni«! artilerijskimi in plinovimi preparaeijami. Okrog Oommeeourta iri v bližini I* Itoia-•rile ni prišel sovražnik nikamor, imel pa je velike isgube Na Mt straneh Homine je ps imel ve* zatoriea za I. W. W., poroča delavskemu časopisju o štrajku rudarjev v kraljevatvu jeklarakega trusta. Med rudarji na štrajjku v Aurori, llibbingii, Chisholmu iu Virginiji je mnogo finskih noeis-listov. Rudarji so delali zs Oliver Iron Mining Co., ki je podružnica United Steel Corporation, podomače jeklarskega trusta. Glavni stan štrajkarjev ae nahaja v domu finskih socisliatov v Vir giniji. 44MoHta so polna oboroženih privstnih stražarjev," doatavlja Flinnova. 44V četrtek je bil eden štrajkarjev vbit in aituaeija je zelo reanu. fttrajkarji lahko zmagajo ,kcr celo industrijo xaklada-jo z rudo." "Iiiduatrijalua unija kovinakih rudniških delavcev, štev. 4H0 I. W. ., zahteva, da ae dnevna plača poviša od $3 na *3.&0 ua dan, osemurui delavnik in rnlpravo knntraktnega dela. Unija jo izdala poziv za pomoč in izjavlja, da ao rudniki ua Meaaba raugu v nevernem delu Minneaote zaprti. luatjo. Malega dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v kritičnem položaju. Rolla, Mo., 1. julija. — Oblasti Hi belijo glave, kam sta izginila dva miličarja od 14. pešpolka iz Brooklyna, N. Y. Nekteri trdijo, da Hta utonila pri kopanju v reki GnHconade blizo Jeroma, drugi pa trdijo, da ata ne najbrž poalovila po francosko od Hvojega pešpolka. Wellington, 30. junija. — Vojaki, ki opravljajo alužbo v Mehiki, dobe 20 odatotkov povišane mezde, časniki pa le 10%. V bližini Bagdada iu Keringa pritiskajo Turki s velikimi silsiui. Italijansko porodilo. Him, 2. jul, —. Nsša ofenziva med Adižo in Itrento se nsdsljuj* UNpršno. Nsša infaterija napada močne avstrijske utrdbe med Hu» gina Totya In Koppiauo. Artilerijski boji Me vrše v ohllžjih Pasubio, med Molite Spil ill ('oamagnoiiom. Ob črti Posiliš-Astbo dovršujemo okupacijo Monte Majo in amo že zaaidli južno atran Molite Selug-gio. Ns plsnjavali Asisgo se vrše Hudi boji, Ns bojišču med Seleom In Trli-čem smo osvojili nekaj avstrijakih za kopov in ujeli l4.Ni aovražnih vo* jakov. Protinapad Je bil odbit. Sovražni letalci a«i metali bombe ua razna meata ob Soči, (Avatrijvkega poročila ni.) eijo, v kateri priporoča, da pred-aednik posreduj* v prilog na smrt obsojenemu irskemu voditelju sir Roger Casement u. Uezolueija je bila izročena odboru za zunanje zadeve in predsednik Stone je obljubil, da pride ua dnevni red na prvi seji. . San Diego, Cal., I. julija. — Kapitan Culver, izveden letalec, je poslal is visočine 5000 čevljev, brezžično poročilo do 20 milj od-da^ene vojaške akademije. Washington, 1. julija. — Izjava vojnega depart rneiita a* glasi, da j* protipontavno ,ako odpust* iz vojašk* mili** miličarje. ki nočejo priaeči zve»tolM» Združenim državam. Vsakega milijačrja, ki noč* priseči gvestob*, naj s« post s vi pred vojno s<»dišč*. id*l>« m i. •«*••!. i. k-um) MEHIŠKE STVAML ZADNJA VIST. Washlnfton, 3. Jul. Tukaj kroti porodilo, da sa ja «aa. Pershing zopet umaknil proti sovam ls aa nahaja samo ša sto milj od maja proti Jufu, sapustil ja toraj 900 milj mehiškega oaamlja. Državni oddelek ja potrdil to vast raka«, da sa umikanje vrU pa nadrt« vlada r s vrbo, da aa wayadijo vspadna diplomata na pogajaaja a Oarraaso. (Nadaljevanj* na 3. strani, 1. MtOpOC.) Ohioago ia okolica: I>*po In hladno v pondeljek, V tor*k n* atanovitno; iztočni v*t*r. Illinois: V splošnem jasno in hladno. Tem|>ersturs zsdnjih 24 ur v Cbtcagi: Najvišja najnižja 71. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT" Organ •> *U*i—i Poročevalec. »hiške stvari ta vesti iz iBozenstri. iN**!)*«—> » Mehiška note. tfaahington, D. C. — Odfovor rraiue na zadnjo Lanainfovo _o je doapel na državni depar-nt zadnji petek zvečer (kakor 0 že poročali)j Ob kratkem vse e odgovor sledeče točke: lehika ae ni nikdar zadovoljila erahingovo ekapedicijo, kakor-k je, in ponovno zahteva, da a-risko vojaštvo oatavi mehiška 5a banditake napade od me-ke strani je odgovorna Ameri-ker noče dovolj zaatražiti meje. Ikmerika je dobro znala aa brez-i(lje na meji, kadar je pripozna-[vlado Carranze. jneriaka vlada naj dokaže, kje kdaj se je Carranza družil s teliti in jim dajal potuho. asaker v San Yaabelu je po-•očila trmoglavost rudniškega tiovodje Wateona. Mehiška vlada je pravočaano pestila Ze din j ene države ie par | pred napadom na Columbua, [je Villa v bližini in da naj pa-D nanj. jkmeriške čete ao priile v Par-| brez dovoljenja mehiike vla-in torej ni krivda Mehike, če bile napadene. Jtoinštirideset Mehikancev je. d pred kratkem umorjenih na eriških tleh, toda morilci ie ni- firijeti. redsednik Wilson je razprav- 1 o noti s svojimi »vetovalci v H>to. V svojem govoru v New rku na banketu tamošnjega jkm (Muha zadnji petek je pred-inik odločno izjavil, da ae bo ilužil sile napram mehiikim koti jam le tedaj, kadar bo izčrpa- zadnja pot mirnega aporazu-. V vladnih krogih je znano, hoče Wilson zavrniti vao kriv-na Cnrranzo, če pride do vojne, o pa ne mara dati niti najmanj-priložnosti za vojno od atrani linjeiiih držav. Iz tega aledi, bo Wilson skrbno itudiral Car-tzino noto in Če najde le količ« i, ua kar bi lahko opiral nadalj-diploraatični razgovor, bo go- 0 zopet aledila druga nota. ko bodo hvala druMns mUttar- jev. [ongrea se je bavil v soboto z ■ašanjem, ali naj zvezna vlada hi za družine miličarjev, ki ao ilieani v aktivno službo. Hay, dsedatelj kongreanega odaeka vojaške zadeve, ima predlogo, določa mesečne plače do $50 ižinain miličarjev, ki so v stis-ako kongres ne sprejme te idloge, potem bo Hay zahteval, »o izvzeti iz armade vai tisti Ičsrji, ki morajo z delom avo- 1 r'jk. preživljati avoje druži-Vcčina kongreanikov se incn-ktrinja s llayevo predlogo. nhing se ne umiče pred Mahi- pretrgal sborovihje do srede, kar pomeni, da Wilson ne more storiti nobenega koraka pred sredo, ki bi enačil začetek sovražuosti. NUjeai aa mlllUriiem. Washington, 2. jul. — Senatni odaek aa vojaške zadeve namerava predložiti kongreau novo predlogo za financiranje utilitarističnih priprav. Poslanska zbornica je že odobrila proračun 128 miljonov dolarjev, toda aenatni odsek bi rad dodal ie ato miljonov za več kanonov, več strojnih puik, več aeroplanov, več m uniči je itd. Priprave ob maji. Washington, 2. jul. — Iz vojaških krogov v £1 Paao prihaja vest, da je Carranza odlikoval častnike, ki ao prisostvovali v spopadu v Carrizalu, kar pa še ni potrjeuo. Ako je to reanica, potem amatrajo, da je ta Carrgjiziu čin dovolj ^jasen odgovor Wilao-nu, ki je zahteval, da mora Carranza nemudoma izjaviti, kakšno ataliiče on zavzema napram carri-žalskemu dogodku. Vlaki z miličarji ia vaeh držav vozijo noč in dan proti meji. Danes je ie tam do 10.000 mož in jutri bo to število podvojeno. General Funaton bo torej imel na-daljnih 25.000 mož na razpolago, ki jih lahko pošlje Pershingu na pomoč, če bo aila. Na potu je tudi veliko itevilo motornih vozov, ki lahko nadomeatijo Železniške vlake v Mehiki v nujnem slučaju* Državni oddelek je bil včeraj obveščen, da bodo Mehikanci povrnili konje, orožje in ve8 drugi materijal, ki ao ga vzeli zajetim ameriškim kavaleriatom v Carrizalu. Gen. Obregon, mehiški vojni miniater, je tudi zapovedal gen. Treviru v Chihuahui, da mora po-alati na mejo in izročiti Američanom vsa trupla ubitih ameriikih vojakov, ki ao padli v bitki pri Carrizalu. • Vlila se bo združil s OarHnzo? El Paao, Tex., 2. jul. — Neki ameriiki ogleduh je izvedel, da je Franciaco Villa a svojimi 1200 možmi v Parralu, kjer čaka na odgovor Carranze, kateremu je ponudil avojo četico v službo. V Mexico City dobro vedo, da je Villa v Parralu, in zadnjemu ie na misel ne pride, ds bi se akrivsl pred earrsnelati. Med peonl V b-kolicl Parrala je splošna govorica, da se bo pridružil Villu Car-ranzini armadi v slučaju vojne z Zeduijeni državami, in on še celo upa, da mu bo dal Carranza po-veljništvo čez gotov del konjiče. lan Antonio, Tex., 2. jul. — tieral Funton je rekel alnoči, da Mehikanci hudo motijo, ko po-al včeraj, da imajo Mehikanci proti severu. On aam (Funti) je ukazal Perahingu, da naj avi oddaljene poatojanke nižje Valle, ker za mandie oddelke i«Ntva je bila črta na dotičnem iju preveč raztegnjena. Vojna a se še vedno razteza od Colunr ia do EI Valle v daljavi dve-uiilj. Tako tudi oatane zana-tj, razen če pridejo drugi ukazi Washingtona. Pershing jc po-:«l včeraj, da imajo Mehikanci u»»j dvatiaoč mož v okolici iziiiana, to so dognali ogleduhi touiočjo aeroplane. i' Nainiquipi in v Las Cruces agitatorji nabili plakate, a ka ■mi pozi vi jejo ljudatvo, da ae Ignejo proti "gringotont" (za-»jiv španaki izraz za Ameri-*»«*) in jih poženejo iz Mehike. Ali bo vojna? fcfa»liingtoii, 2. julija. — Razna Menja kali jo, da se vojni od-rk naglo pripravlja zs mehiiko pipa 11 jo. b«, nekateri ao eelo ►pričani, da pride do vojne v * dneh. V Beli hiši so zelo ne-ker Carranza ie nI odgo-H1 na WiUonov "ultimatum", u J« že preteklo ieat dni. Vo-alave v armadi ao mnenja, < arrarua nalaič zavlačuje od ror- "•'•»«» da ai podaljša čea za centriranje vojaitvs v severni i T" Pa tudi Zedinjenlm *v«»n na koriat, kajti z vsakim -je ameriftks armada vrč-bi 4itfH'nej4s r. dohajanjem mi-> n»ejo. Kongres je včeraj Dobra letina. Iz Dunaja poročajo, da sta ae ograka in avatrijska vlada zedlni-i, da ae poljaki pridelek enako razdeli. Nova pogodba atopi v veljavo a prvim avguatom. Letina kaže dobro poeebno ob nižji Donavi, v Bolgariji in Kurauniji. V Nemčiji ao na novooavojenih pokrajinah izgledi enaki. Naobrat-no eki član lokalne milice uapadel Aairleika leda. lenlaal ' kar f ^"'^a. ^o M i® napad, koristilo oentndnim rilam. t ^^ UieH[° ^^ ga bi posvaril vojaka, mu je pa še Iz Berlina poročajo, da ata da- pomagal spela dve ranocelniiki enoti p«t Drugi dan je zahteval urednik, vodstvom dr. Pavla Martina ia ^ ge arotira nje|tova napadalca. Indianapoliaa in dr. Johna B. fcaČelnik policije ni hotel izvriiti McDilla iz Milwaukeeja v BerUn. ^reUcijc, odkar je kapitan zagro-Angleška vlada je zaplenila vae ,ii, da ae ves polk vpre aretaciji, ranocelniške initrumeute in dru- fe & treba, ae poiljc vea polk v go zdravniiko pripravo. — Seva- llamilton, da ae vpre civilnim da ni to barbarizem, ker je kaj oblastim. takega izvršila angleška vlada, < _ amps k je le samoobramba. j Philadelphia, Pa., 1. julija. — —— Bombe a atrupenimiplini izdelu- — Iz Berlina poročajo polurad- v arzenalu v Frankfortu, Pa. no, da vpelje vlada aplošne mesne £ — jistke za vse države a 1. septemb- Indianapolia, Ind., 1. julija. -rom. Taki listki, ki služijo sa o- Protisalonska liga ae je v njenem djemanje mesa, katero je zdaj petnem obatoju prvič izrekla, da državni monopol, ao že v veljavi ^ za ženako volilno pravo, v večjih mestih, valed čeaar vlada- < prohibicloniati in drugI "mokri jo velike nerednosti. ^ BUhi» hinavei, ki aaud pijejo — Ruska duma je eprejela sa- pivo, žganje in vino, ljudstvu pa kon, ki določa atalno prohibioijo tojo ^povedati, da naj pije le zoper vae opojne pijače, katere i- jodo, pričakujejo, da jim žene po-majo več kakor poldrugi odetotek žagajo vreaničiti njih arčne že-alkohola. Med te pijače apadaj« .fo jn to je vzrok, da ae prohibi-tudi lahka vina in pivo. Car ie eioniatična goapoda ogreva za ni podpiaal tega zakona. |ensko volilno pravo. Pri tej go- — Začasni predsednik kitajske ^i ne odloča pravica, ampak republike, Lijunanhung, je sklica! je nauien posvečuje aredatva. kitajaki parlament za 1. avgusta ' __ z namenom, da aprejme atalno n- I Madiaon, Wia., 1. julija. — 8t*V0- Državno odbor za nadzoratvo je — V Maroku so izruhnili boji, Uredil, da se aterilizlra ženo v med, domačimi in ipanakim voja- ^orflnici v Chippeva Falla, kate-itvom. Iz Madrida poročajo, da ^ ge je omračil duh. so Španci zapodili ustaše v beg. Revolucija v SUnto Domin- i Waahington, 80. julija. — "Sta-gu počasi pojema. Frakcije, ki ao ft gtric Joe n ckm^ je ^voril ai v laseh, ao začele z mirovnimi .QVoraneo v kongreani zbornici, pogajanji. # fcateri jc zahteval, da Združene — V Maraeilleau na Franeoa- takQj napovedo vojno Me-kem je že tretji požar v dveh tednih naredil velikaneko škodo v pristanišču. Zgorele ao velike kige olja, alkohola in drugega ma- Za zabavo In kratek čas. Edino msdnarodno pravo. — Profeaor, jaz ac Želim učiti idoločb mednarodnega prava. Kte-ro točko bi priporočali kot prvof — Vadite se v streljanju I terijalm ki ga Francija tako nujno potrebuje aa vojno. Obiaati so mnenja, da so vsi trije požari spretno delo sovražnika. Ameriške vesfl. vprcčiio |k>-•telil; želeli ao — kakor vsakdo — da bi mati ac dolgo iivela, medtem so pa čakali. Nekega večera je madame Guerard vstala ml »mre iu se potožila, da ji ni prav. Sinovi so jo pregovorili, da je šla v posteljo in naročili atrei-iilri, da more čuti i njo. Mati jim zagotavlja, da ni nič hudega kakor samo hud glavobol. Drugi dan je pa bilo stari ženici veliko slabše. Domači tdrsvnik je imsjevsl r glavo in zahteval, da ae pokličejo še drugi doktorji. Madame Guerard je v veliki nevarnosti. Pretekel je teden in načela sije odigravati drama pri postelji umirajoče lene. Ko je videla, da ite more vstati ii poatelje, Je bila njena prva skrb. da ao ji prinesli vse ključe, katere je nkrila pod hlacinieo. Ae je skušala vladati u |Ktatelje, in ailno jo je mučila miael, da pojde veliko reči k nič v jedilni »hrambi, ko ne more ona loti traven Teiko se je umirila. Njeni •inov i so Inti pri nji in otra jih oparujc « ostrim očesom Komu naj caupaT Koneno s«* ji tacdi, da je Georges še najboljši. in da mu znamenje. Sin s« približa. - Tukaj, tukaj je klj*ič od shrambe - ga ogovori t bolestnim glasom. — ...Odkleni, vsemi sladkor m io|hM zakleni, ključ pa prinesi meni. Ali drugi dan s«* jr jr kesala, da je taupala IJeorgesu Cim je odšel it anhe, je jo j«; ntisla irp-k« m is«-1, ,1« ai Imi si ii nabasal iepe ■ rečmi, ki jih nr ame weti Poklicala je t'harlcsa in mu izročila drugi ključ šepetajoči " — Dekla na j gre s teboj. Glej, da vsasse m ksj rjuh, ampak ti zakleni in prinesi ini ključ. Njena največja muka v poelednjik urah je bile. da ne more več paziti na hišne izdatke. Premišljevala je o slabostih »vojih sinov in zavedala se je, da so leni, zelo požrešni, neumni in zapravljivi. Že Javao je izgubila vsako apostovanje do njih, kajti drug za drugim so pokopali vse njeno lepe želje in sanje glede njihove bodočnosti, ia vrhtega so ovirali njeno gospodsrstvo in »kronano««. Materinsko nagnjenje edino še odpušča in pozablja. V globočini njenih koprnečih oči je lahko čitati, da jih je vedno prosila, da naj bodo pridni in naj počakajo, dokler ona živi, preden izpraznijo predale in si razdelijo njeno imetje. To deljenje bi bilo za njo muka, ki je večje od smrti. Medtem so pe Charles, George* in Msurieo kszsli veliko skrb zs mater. Dogovorili so se, da bo eden izmed njih vedno pri materini postelji Nekaj kakor resnična ljubezen do matere je od-sevslo is tegs zadnjega zanimanja za njeno bolezen. Tods nevede ao ae sdsjpazdaj izdali, da to njihovo zanimanje in navidezba skrb ne sega izven bolniške sobe ; U ali oni je dišel po smotkah, ko je prišel v sobo, in včasih je kateri preveč navdušilo povedal kakšno zunanjo novico. Mati je to opesile in bolelo jo je, ko je pomislila, da one jim ui vse v svoji zednji uri. Bolezen se je slebšela iu s bolečinami je rasel njen dvom o odkritosrčnosti sinov. Četudi ne bi sami mislili o bogati ded-ščini, ki se jim bliža, morala bi jih ona spomniti, ko jc tako tvrdovratno molčala o svojem imetjn do zadnjega diha. Ko so stsli pri postelji, jih jo gledsls tsko sumljivo in plsšno, da so obrnili oči drugsm. Potem je mialils, ds stoje tamkaj kakor vohuni čakajoči konca. Sinovi so skoraj uganili njene misli in s nemimi pogledi so vračali'matfri vprašanje za vprašanje. Tedaj je mati z bledim ohrszom vprla oči v tistega, ki je giedsj najbolj sumljivo, in zaječala: — Pojdi bližje!... Kaj pa premišljuješ? — Prav nič, mati. Počasi je odmajala z glavo in pripomuila: — Veliko sem skrbela za vas, otroci. Nikarte si niučiti glav — saj pojdem lftualu od vas. Sinovi stopijo bližje, se zaklinjajo, da jo ljubijo in da ji bodo ohranili življenje. Ona zmaje s glavo. Vsaka njihova beseda povečava nezaup-nooft. Strašna je taka smrt — smrt zastupljeua s densrjem. Bolezen je trsjsls tri tedne. Prišlo jc pet zdrsvnikov, najboljših, kar so jih mogli dobiti. Sinovi so stregli, strežkinja jc pazila, ali kljub največji paznosti in vsem nsporom zdrsvnikov je bolezen jedla dalje in dalje. Zdravniki eo izjavili, da je vsako upanje izgubljeno in da boluiea lahko podleže vsak čas. Nekega jutra so stali sinovi pri oknu njene sobe. Msti je mirno ležals z zaprtimi očmi in oni ao mislili, ds spi, zato so se naglo spustili v pogovor, da rešijo neko težkočo, ki sc je pojavila. Bilo je nsiureč IG. julijs in msdsme Gucrsrd jc na tan dsn nsvadno ssmo pobrsla stanarino od svojih h|š v Parizu; dsnes seveds ne more iti Hi bratje so v skrbeh, ksko bi prišli do tegs densrjs. Hišniki so že vprsšsli, komu nsj izroče densr. Z materjo seveda ne morejo govoriti o tem, kajti to bi bilo grdo, toda denar pa le potrebujejo; vssk ima svoje izdatke, ki jih rad pokrije. — Sveta nebesa 1 — vzklikne Charles polglasno, — ako želita, grem jaz in poberem stanarino... Hišniki bodo razumeli položaj in plačali. Georgea in Maurice se nista dosti zanesla na ta načrt. Tudi onadva imata svoje pomisleke. — Midva te spremiva, — omeni prvi. — Vsi tri imsino izdatke. — Hm! .laz vain prinesem densr... Mords mislite, ds bom obdržsl vse zascf « — Tega nc mislim; vendar jc najboljše, ako gremo vsi skupsj. To jc pravilno. Iii bratje so gledali drug drugemu v oči, is katerih je odsevala jeza in bojazen. Tajnost je odkrita i vsak hoče največ zase. To so jasno čl-tsli drug drugemu iz oči. — Cujts! Najboljše jc, če vse prodamo... A-ko sc prepiramo že danes, bomo jutri gotovo dr-žsli drug drugega za vrat... Charles sc je spozabil in jc izrekel zadnje l>e-sede precej glasno. Hropcnje iz postelje pretrga tišino, ki jc sledila. Naglo obrnejo glave. Mati je aedela v postelji z razpetimi rokami, bleda kot stena in izbuljenih oči. Njeno telo se je treslo kakor trepetlika. Slišsla jc vse, iztezala koščeni roki iu njeue ustnice so sc komaj premikale: — Moji otroci!... Moji otroci L. Telo ac je krčevito atrealo in padla je na blazino. Madame Guerard je umrla z grozno mislijo, da jo hočejo sinovi oropati. Vae tri jc aprclctcla groza. Padli ao na kolena ob |H»»tciji, poljubljali mrtve roke in med odurnim atokaujcm ao zatianili njene oči. V hipu so ae spomnili avojih otroških let in obšla jih je zaveat^ da matere ni več. Ona je ležala pred njimi mrtva — ali iz mrtvega trupla je odaevala bojazen iu mržnja. Mrtvo ženo no preoklekli. Prišla je uamiljena »eatra, ki je imela čuti pri mrliču. Sinovi ao imeli polne roke dela. Naročili ao okuano tiskana naznanila o »mrti in jih poalali sorodnikom in prijateljem, ter tekali aemintja s pripravami ia |m>. greh. ponoči ao ac pa menjali drug za drugim in čuvali mrliča z usmiljeuko. Madame je ležala v temni aohi, a prekrižanimi rokami in a srebrnim razpelom na praih Zraven nje je gorela voAčena sveča ln nedaleč je stala krasna vaza z blagoslov-Ijeno vodo. Proti Jut ni je bilo mrzlo v aohi. rami-I jena acatra je proaila gorkega mleka, češ da »e ■labo počuti. (Dalje sledi.) ned delavcem in gospodarim. Nekega dne. je gospodar neke tovarne poklical pred se svojega delavca, ki je bil slučajuo tajnik delavske organizacije, in med njima so ae vršili sledeči pogovori: Gospodar: — Poklical sem ves sebi. da izvem, ako je res. kakor uii je bilo naznanjeno, da delate agitacijo za vašo organizacijo. Povejte, ali je to res? Delavec: — Bes je, da agiti-raui. in s tem ne storim drugegs. kskor svojo delsvsko dolžnost. Dokler izvršim točno moje delo. nobeden mi ne more prepovedsti agitacije. G. — Kako govorite f Ali ne ve- ste ds vss lahko takoj odpustim jih drfite na delu ne radi tega, == 0. — To me u% prepriča. Jaz niuiaui dajati računa mojih zadevah nobenemu. Vam povem še enkrat, da moji delavei me poznajo, in me imajo radi ker vedo, da sem dober z njimi. Ako bi hotel, bi imel vzroke vsak dan da jih odpustim od dela in z drugimi nadomestim, pa ne storim tegs. ker jih imam rad. D. — Preveč se hvalite gospodari Hočete poznati mnenje o vas od delavca, ki gara za vas f Vi ljubite atare in dobre dclav-ce. ki so bili tukaj rojeni in niso bili po svetli, ter ne vedo kako delavei drugod žive. Ako bi prišli sem novi delavci, bi ne izvršili to-iko dela za isto plačo, kakor ga izvršijo stari delavci, ki delajo konkurenco svojim tovarišem. Vi Osem ur sa delo, stajalo, ko je videl in čutil l»eds velike množice tudi na lastnai telesu. Sklenil je že davno, ds s posveti delovanju za 1 judakih mas in skupno i njimi i olsjšanje moreče bede. Polotile! ga jc želja po boju za vzvii ciije in ideale trpečega človeštvi V tem pa ga je položila v pe> atelj bolezen, katere kal ni je nakopal že v vojaški službi. Ko ji zbolel, ao ga poalali v rojstno rs materi, ki jc komaj životarili. Dasiravno je sama trpela pomanj-kanje, mu jc atregla z veliko Ije-beznijo. Saj je bil njen sin! Zu-sto ga je poslušala, ko ji je P* povedoval o avojih namenih In • ga veselila še bolj. fte bolj ne* mu je stregla, da ohrani trpines vnetega aobojevniks. Sedaj pa, ko ac je vračala po» lad z vao svojo krasoto, se je vre-čalo mladeniču tudi zdravje s večslo navdušenje. Prišla je p»* lad tudi v njegovo dušo. Vh« «»•■ jc moči hoč'e posvetiti vzvišenese cilju, da dobi tudi trpeče človeštvo avojo domovino in da mu sije pomlad boljše bodočnosti. Za naše farmarje. Kolikokrat na dan na j se Ule * paja? Čc iina krava veliko pa aH* vime, je nič ne boli, če jo trle sije. Sesanje in istočasno »m««* jc za. vime, to je za mlečno il«* celo koristno, ker suvanje mW* žlezo spodbada, ds krepkeje dele je ill napravlja večje mnniW mast nejše ga mleka. Čc umno re»- obličje sc veseli preporoda nsrs- nilte< to fr kravo pravilno e ve. Zdi ae mu. da je veličastnem ,Iol,ro mohcie jn te], pravilo.* templju, v katerem se tl.vaj0 gla p,^ bo pa tele gotovo so vi vseh bitij v krasno, arebrno rivn||,0 fe ga napajate. Trebe P čtoto pesem življenja. V tem vae -i Jr t(M-.I|OHtit fllltančnosti iu te*# občem prsznovsnju preporoda ga H„Hfg(. napajajte ii nape-navdaja novo upanje Pozabljena ,nik ki mora Mti vedno trse je tuga dolge zimske dobe S nov- ljlt<) m|eko mora zdignjeno glavo u. vedrini oblič- |M,kverjeiio, sladko mleko. t«|* jem Stopa naprej ,m poti. ki mu uk0( kwt Nvržr „.molžcno. N«<* jo je začrtalo življenje.--r„jr|10 lHp ltrvp (llli ne £ ITam gori ob koneu vasi atoji ^ae naenkrat več kakor l i" ^ borna leaena hišica, akoraj akrita kvo'rta mleka; to prebavi v zelenju. Le proti dolini in vino v dveh urah. zato napajajte«'** kini goram tam v ozadju jc odprt tem času p«, jietkrat na dsn. vaaki dve uri. Pozneje, ko r-tsp Na klopi pred hišico sedi bled žclmlcc večji, tele naenkrat mladenič in aanjevo zre v dalje- neae več mleka; zet« S« ,n*,rHvJ vo. Po dolgi, mučni bolezni ga je krat napajati p« štirikrat ia lep majaki dan isvsbil ns pro- njič tudi le po trikrat na ,,tB ' sto. Dolgo, dolgo je pogrešal gor- kler dobiva tele samo tnleK^j kih solnčmh Jarkov in krasote je zanj najboljše, mu dajte aa pomladanskega dne. I* počaai ga toliko kv. mleka, kolikor je sapuščala bolezen. Sedaj pa i znaša cue šestina žive teše If^j