SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	o
Za celo leto 12 *ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo |in ekspedicija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 249.
V Ljubljani, v torek 30. oktobra 1894.
Letnik XXII
^Vabilo na naročbo.
S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n: občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo »Slovenca".
15 gld. 8
Državni zbor.
Dunaj, 29. oktobra.
Kazenski zakon.
V današnji seji se je nadaljevala občna debata o kazenskem zakonu. Prvi je zagovarjal vladno predlogo dr. Pattai. Pobijal je posebno ugovore, da načrt tega zakona ni dovolj jasen. Tako natančno se pa kazenski pregreški ne dajo opisati, da bi opis bil točen za vsak slučaj. Namen kazenskega zakona ni, ljudstvo poučevati, kaj je vse dovoljeno. Govorniku se pa zdi, da malo v preveč slučajih se je določila globa namesto zapora. Zdi se mu, da novi kazenski zakon daje preveč svobode sodniku, kar se tiče določitve kazni. Načrt novega kazenskega zakona je zaradi tega ugodnejši, ker huje zadene ode-
ruhe. Govornik obširno govori o sleparijah pri ban-kerotih in pravi, da bode v tem oziru predlagal neke premembe. On želi, da bi se huje kaznovalo mučenje živalij in bi se od tega ne izvzele dolge ježe za stavo in pa vivisekcija. Tudi proti izrab-ljenju ženskih poslov in obrtnih vajencev Pattai želi kacih določb.
Mladočehu Slami ne ugaja v marsičem predloženi načrt. On misli, da bi bilo pred vsem potrebno pri sodiščih nekaterih upravnih reform.
Dr. Menger zagovarja predlogo, ker so se v 90 letih razmere že toliko premenile, da je treba kazenski zakonik predelati.
Poslanec Hagenhofer pa želi, da se za nekatere ljudij vpelje telesno kaznovanje in pravi, da bode v tem oziru predlagal nekatere premembe.
Samostojni predlogi.
Poslanec Formanek je predlagal, da naj bi se kmetom, kateri zaradi pomanjkanja delavcev ne morejo spraviti pridelkov, za to dali vojaki. Temu predlogu se je priznala nujnost.
Interpelacije.
Koncem seje se je stavilo več interpelacij. Poslanec Klun je zopet interpeloval zaradi dogodkov v Istri in mej drugim vprašal vlado, če misli proti isterskim občinam uporabiti §§ 94., 95. in 95. istri-janskega občinskega reda.
Poslanec Sam a nek je interpeloval, zakaj se ne nastavijo obeh deželnih jezikov vešči poštni uradniki v Liberci.
Japonci in njih vojska.
Zdi se nam, kakor da bi bilo le na pol res, kar se dan na dan pripoveduje o vojski Japoncev s
Kitaj ci. Novice pač slišimo, toda komaj se nas primejo, pol manj važne se nam vidijo, kakor so res. Tako torej nehote s svojim mišljenjem priznavamo to, kar taji naša doba praktično. Priznavamo zemljepisne razdalje, katere pred parom in elektriko skoro izginevajo.
Kako vre že kakih 25 let na Japonskem, moderna evropska omika se bori s starimi japonskimi vredbami! Japonci morebiti s tem nevede odpirajo kako novo pot pravi omiki — krščanstvu, morebiti je celo letošnja vojska le kako posebno sredstvo božje previdnosti — kdo v6? In za take stvari bi se potem človek tako malo brigal! Oglejmo ei torej natančneje uprav sedaj zmagujoče Japonce.
Japonci so prav za prav potomci nekdanjih Kitajcev. Šeg imajo mn»go kitajskim podobnih. Kar je prišlo pri Kitajcih v navado, tega so se večinoma tudi Japonci popriieli. Japonec je nadarjen, vedo-željen, priden delavec in hraber vojak. Vseh vkup je okrog 85 milijonov. Med raznimi poganskimi verami je jako razširjen buddhaizem. Krščanstvo je dovoljeno še le od leta 1872. Toliko »statističnega". Ozrimo se na posameznosti.
Zanimiva je japonska hiša. Stavijo si jih le iz les8. Japonec si jo kupi na semnju. V posamezne prostore je razdeljena s papirnatimi zastori; hišne oprave je malo. Vsaka hiša ima majhen, skrbno obdelan vrtec. Posebno radi vzgajajo rastline nenaravno velike ali pa nenaravno majhne. Spillmann pripoveduje, da je neki japonski vrtnar vzgojil v par centimetrov visoki škatljici cel vrtec. Med drugim drevjem je bila na tem Bvrtu" celo smreka!
Sploh so Japonci izvrstni poljedelci, kakor Kitajci. Obdelana je vsaka ped zemlje — do vrh gora, gozd pustč le, kjer ga morajo.
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXII.
Mej tem pa so nama delali kaznensko obleko, v petih dneh sem svojo imel.
Obstajala je iz hlač iz debelega sukna, desna hlačnica bila je siva, leva pa rujava; iz telovnika istih, jednako razvrščenih barv; iz jopiča istih barv, samo da so bile narobe razvrščene; rujava je bila na desni, siva pa na levi strani. Nogovice bile so iz debele volne; srajca bila je iz bodečega hodnika, bila je pravcata kuta; zavratnica bila je iz istega platna, kot srajca. Črevlji bili so iz ne-počrnjenega usnja, pokrivalo bilo je belo.
To obleko popolnjevalo je železje na nogah, to je veriga od ene ijoge na drugo, konca te verige držali so skupaj žeblji zatolčeni na nakovalu. Kovač, ki je opravljal to delo pri meni, rekel je straži — mislč, da ne urnem nemški: »Kakor je ta revež bolan, bi mi bili pač lahko prihranili ta trud; ne bodeta pretekla dva meseca in smrtni angelj bode prišel ter ga osvobodil.«
»Da bi se le zgodilo!« dejal sem jaz ter ga potrkal po rami.
Revež je odskočil prestrašen, bil je v hudi stiski, ko mi je dejal:
3 l »i (? Ti •
»Upam, da ne bodem prorok in želim, da bi Vas rešil kak drug angelj.«
»Ali ne mislite,« odgovoril sem, »da bi mi bil ljubši i smrtni angelj, kakor pa tako življenje?«
Pokimal mi je z glavo ter odšel obžalovaje me.
Prav res bi bil rad umrl, a skušnjava samo-umora me ni obhajala. Upal sem, da bode moja bolezen na pljučih vže toliko pogubna, da me kmalu pobere. Bog pa je hotel drugače. Trpljenje na poti me je bilo zelo oslabilo, mir me je zopet nekoliko okrepčal.
Trenotek potem, ko je bil odSel kovač, slišal sem pod zemljo padati kladvo na nakovalo. Schiller bil je Se v mojej sobi.
»čujte te vdarce!« dejal sem mu. »Gotovo devljejo železje ubogemu Maroncelliju na noge.«
To govorečemu se mi je tako stisnilo srce, da sem omahoval in da bi bil padel, ako bi me ne bil vzdržal dobri starec. Dalj nego pol ure bil sem v stanu, ki je bil smrti podoben, a ni je bilo! Nisem mogel govoriti, žile so mi komaj bile, mrzel pot me je polil od nog do glave, to vse pa me ni oviralo, da ne bi bil slišal vseh besed Schillerjevih in se ne bi spominjal vse preteklosti in spoznaval sedanjosti.
Povelje oskrbnikovo in pazljivost straž pro-vzročevale so, da so bile do tedaj vse sosedne ječe tihe. Tri ali štirikrat bil sem slišal laško pesmico začeti, ki pa je bila vselej takoj vtihnila
vsled krika stražinega. Več straž imeli smo na nasipu pod svojimi okni in eno na hodniku, ta je neprenehoma hodila sem ter tja, pri durih poslušaje in gledaje skozi linice, da bi preprečila vsak Sum.
Nekega dne, proti večeru, (vsak pot, kadar se tega domislim, ponovi se mi vtripanje srca, kakeršno je bilo tedaj) bile so straže po srečni naključbi manj pazljive, zaslišal sem zapeti in nadaljevati ono pesmico s tihim, pa čistim glasom v ječi poleg sebe.
Oh, kako veselje, kako ginjenje me je obšlo!
Dvignil sem se s slamnice, nastavljal uho in ko je ponehal, nisem se mogel zdržati solz.
»Kedo si, ubožec?« zaklical sem, »kedo si?
Povej mi svoje ime. Jaz sem Silvijo Pellico.«
»Oh, Silvijo! vzkliknil je sosed, »po osobi te ne poznam, a ljubim te vže dolgo časa. Stopi k oknu in pogovoriva se kaj, vkljub biričem«.
Vlekel sem se k oknu, on mi je povedal svoje ime in spregovorila sva nekaj prijaznih besed.
Bil je grof Anton Oroboni, iz Fratte poleg Roviga, mladenič devetnajstih let.
Jh! takoj naju je prekinilo žugajoče vpitje straži Ona na hodniku vdarila je s puškinim kopitom enkrat ob Orobonijeve, enkrat ob moje duri. Ubogati nisva hotela, nisva mogla; a pro-klinjanje straž bilo je tako, da sva nehala, zgo-vorivši se, da bova začela zopet, ko se premene straže.	(Dalje sledi.)
Japonci posebno ljubijo drevorede. Pota do samostanov (buddhistiških seveda) in ceste do tempelj nov so na obeh straneh obdane z vrstami vitkih ceder ali drugih plemenitih dreves. Ceste se vijejo na stotine milj daleč ograjene s senčnatim drevjem.
Divjih živalij na Japonskem ni. Domače živali rede pa ali za prodaj na Kitajsko, ali pa jih imajo za delo. Koljejo jih ne, ker jim vera prepoveduje meso. Še mleka ne pijejo, pravijo, da je bela kri. Hranijo se s poljskimi pridelki in z ribami, katerih imajo toliko, da se v pravem pomenu besede gnoj iz njih dela. Tako zvana .hozika", neke vrste sar-dela, rabi se namreč posušena za gnoj.
Jako imenitna je japonska obrtnija. Tako spret nih rokodelcev skoro ni, kakor so Japonci. Ko so prišli v 16. stoletju Portugalci na Japonsko, ponaredili so japonski rokodelci v par dneh portugalske puške popolnoma natančno. To spominja na neko podobno dogodbo na Koreji, ki je pa Korejancem v sramote. Korejanci so videli evropski parnik. Hotelo se jim je take ladije, ki bi sama šla, in so jo pričeli delati. Toda napravili so le kolesa in dimnik, za druge malenkosti se niso brigali. Seveda parnik potem ni posebno hitro plaval.
Znani so japonski meči, njih slonokoščeni in leseni izdelki. Jako lepe stvari izdelujejo iz brona. V zbirki, ki jo je nadvojvoda Ferdinand ;d'Este prinesel s svojega potovanja okrog zemlje in ki je sedaj razstavljena v dunajskem Belvederu, vidi se mnogo zanimivih bronastih japonskih izdelkov. Posebno krasna je velika, fantastično okrašena bronasta posoda za vodo, kakoršne se rabijo po vrteh. Ob posodi se vije od tal do vrha zmaj, ki bruha vodo v posodo. — Skrivnost, kako se tali platina, poznali so Japonci že zdavnaj.
Med posebne japonske zanimivosti spada njihova policija. Vsakih pet hiš ima svojega policaja, tako da bi bilo policajev kmalu toliko, kakor ne-policajev.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Lj ubijanji, 30. oktobra.
Ulični napisi v Pragi. Te dni se je tudi na namestniškem poslopju v Pragi nabila tabla z jedino češkim uličnim napisom in prejšnja dvojezična odstranila. Mi ne vemo, se je li to zgodilo po spo-razumljenju z namestništvom ali ne. Grof Thun se je dosedaj z vso odločnostjo upiral jedino češkim napisom.
Kriza. Poslednji čas se je mnogo govorilo in pisalo o ministerski krizi. Vladna glasila to sicer oporekajo, a vendar marsikaj kaže, da ni jedinosti v ministerstvu. Celjsko vprašanje, uradni napisi na Primorskem in pa volilna reforma so tri stvari, o katerih se ministri ne strinjajo. Kar se tiče zadev na Primorskem so grof Schonborn, knez Windisch-griitz in grof Welsersheimb zato, da se vsekako razobesijo dvojezični napisi. Bacquehem, Plenner in Wurmbrand se pa ustavljajo. Od tod prihaja, da je minister notranjih stvarij tako neodločno odgovarjal. Oficijozna .Agramer Zeitung" piše se z Dunaja, da je Windischgriitz spoznal, kako se je zmotil, ko je prevzel vlado misleč, da mu bode moč izvesti volilno reformo. Sedaj se bode stvar najbrž do pomladi vlekla, potem pa utegne priti, da ministerske krize. Po naših mislih so to le ugibanja.
Zjedinjena cerkev. Sarajevski nadškof Stadler je pozval vse pravoslavne škofe v Bosni, da naj mu naznanijo, kako sodijo o zjedinjenju pravoslavne cerkve s katoliško. V jako prijaznem pismu nadškof naglaša, da je treba bistvene stvari ločiti od nebistvenih. Razne navade, ki so se udomačile pri raznih narodih, ne smejo rušiti jednote cerkve. — Kaj so na to pismo odgovorili pravoslavni škofje, ni znano.
Srbija ima novo ministerstvo. Nikolajev je dal svojo ostavko. Kralj je ostavko vsprejel, ker ni hotel, da bi se iz ministerstva izrinila dva liberalca, da bi potem ne bilo več nevtralno. Novo ministerstvo je sestavil iz raznih strank znani Nikolo Kristic, ki je znan po svoji strogosti. Poleg ministerskega predsedstva je Kristič prevzel ministerstvo notranjih stvarij. Dosedanji poslanik v Berolinu Bogičevic je prevzel ministerstvo vnanjih stvarij. Bogičevič je prijazen Nemčiji in Avstriji. Znani radikalec Miko Gjurgjevič je prevzel pravosodno in začasno tudi učno ministerstvo. Vrše se pa pogajanja z vseuči-liščnim profesorjem Kleričem, da prevzame učno ministerstvo. Klerič biva sedaj v Švici. Vukašin, Petrovič, Lozanic, generala Zdravkovič in Petrovič,
ki so bili v prejšnjem ministerstvu, so prestopili v novo, samo da je Lozanič vnanje stvari zamenjal s trgovinskim portfeljem. Novo ministerstvo je baje celo radikalcem precej po volji. Gjnrgjevič je baje v sporazumljenju s Pačicem vstopil v ministerstvo. Tudi druge stranke so z novo vlado baje zadovoljne. Nova vlada ne pripada nobeni stranki. Stala bode po možnosti nad strankami in pred vsem skrbela, da se vzdrži mir in red, za kar je pa Kristič pravi mož. On je že bil večkrat na čelu vlade. Pokličejo ga vselej v težavnih časih, kadar je treba na krmilu odločnega moža. On ne pripada prav za prav nobeni stranki. Govori se pa, da se bode sedaj ustavila znana Čebinčeva pravda. S tem si nova vlada pridobi naklonjenost radikalcev.
Crispi proti socijalizmu. Z razpustom socijalističnih društev Crispi najbrž ni še uničil so-cijalizma. Namesto sedanjih javnih delavskih družeb osnovale se bodo tajne. Delovanje razpuščenih družeb je bilo tako rekoč bolj tajno nego javno. Tajna društva bodo še nevarnejša. Največji udarec za socijaliste je pač to, da je vlada jim konfiscirala denar njih društev, katerega so imeli nabranega na tisoče. Sodi se, da so se pripravljali za kako vstajo. Sedaj pa ne bodo mogli tako hitro začeti, ker nimajo denarja. Italijanski socijalisti si namreč ne prizadevajo, da bi postavnim potem kaj dosegli, temveč računajo le na silo.
Hohenlohe, novi nemški kancelar, ima sedaj 74 let. Kot 23letni mladenič je vstopil v prusko državno službo, ker kot drugi sin ni mogel računati na veliko posestvo. Cez tri leta so se razmere mu premenile in je dobil Schillingfiirstovo grajščino. Prišel je v bavarski deželni zbor. Kazal je takoj svoje liberalno mišljenje. Leta 1849 je bil poslanik v Londonu. Po 1866. letu je postal bavarski ministerski predsednik, in je delal za zjedinjenje Nemčije. Ko je predložil državnemu zboru nov šolski zakon, ki je meril na ločitev cerkve od države, je zadel na odločen upor katoliške stranke in je moral odstopiti. Po proglašenju nemškega cesarstva je prišel v državni zbor, in bil nekaj časa prvi podpredsednik, 1874. leta je šel za francoskega veleposlanika v Pariz, ua kongresu v Berolinu je bil tretji zastopnik Nemčije in po Mannteuffelovi smrti je postal aamestnik v Akaciji.
Osnovalni zbor slov. kat. akad. društva „ Danice".
Z Dunaja 28. okt.
V soboto, dne 27. oktobra nastopila je .Danica" prvič v javnost, imela je prvi občni zbor. Dolgo časa je trpelo, da se nam je uresničila naša gorka želja, dolgo smo se morali boriti — a zadnji večer poplačal je vse. Dovolite, gospod urednik, da Vam opišem v kratkih potezah ta veseli dogodek.
Ne ravno mala sobana Kastnerjeve restavracije bila je takoj v začetku skoraj prenapolnjena, tako da bi bili kmalu v zadrego prišli radi prostora. — S svojim prihodom so nas počastili: vlč. gospod državni poslanec Klun in bi. g. drž. poslanec Povše, vlč. g. dvorni kapelan in ravnatelj Augustineja dr. Sedej, g. dr. Mantuani, g. dr. Zmavc, g. stud. phil. Ilešič iz Gradca in mnogo slovenskih vseučiliščnikov ; po svojih odposlancih so bila zastopana: hrvatsko akad. društvo .Zvonimir", bolgarsko akad. društvo .Balkan", in katoliški akademtčni zavezi .Austria" in .Norika".
Predsednik osnovalnega odbora med. Jankovič pozdravi vse častite goste in poda zatem kratko zgodovine društva, omenja različne boje, ki smo jih imeli. .Ne da bi razdirali, smo si osnovali društvo, bili smo v to prisiljeni.
Vera in narodnost ste dve svetinji, ki edino morejo osrečiti mili naš narod, in na teh podlagah hočemo delovati. Ne s kričanjem, nego z delom hočemo pokazati, da smo Slovenci, z delom hočemo koristititi našemu narodu. Dandanes, ko se ves svet peča s socijaluim vprašanjem, tudi mi ne smemo nanj pozabiti. Vzgojiti može, ki bodo poučeni v vseh socijalnih razmerah, ki bodo delovali na krščanski in na narodni podlagi za naš narod, to je namen novega društva". Nadalje poroča o denarnem stanju: Dohodkov je bilo precej, a tudi stroški so zelo narasli. Plačala se je najemnina za stanovanje, kupilo se je pohištvo, naročili so se časniki, dosti stroškov je bilo tudi radi velike korespondence.
Društvo šteje 15 ustanovnikov, 45 starašin in 12 rednih članov. Posebno veselo je, da so zastopane vse slovenske pokrajine: Kranjska, Štajerska, Koroška in Goriška.
Zatem poprime besedo g. drd. jur. Pavletič Fr. in govori o .namenu in bistvu .Danice". Njegov govor pošiljam v prilogi. V njem je tudi jasno povedan naš program. (Priobčimo ga posebej.)
Za tem znamenitim govorom vršila se je volitev odbora. Voljeni so: stud. med. Frančišek Jankovič, predsednikom ; stud, med. Fr. P e č n i k , podpredsednikom; stud. iur. V. L e v i č n i k, tajnikom; F. Končan, blagajnikom; stud. phil. Zv. Dokler, knjižničarjem, in stud. iur. J. Valjavec, arhivarjem.
Novovoljeni predsednik zahvali se svojim tovarišem za izkazano zaupanje in spregovori nekaj besedij, zadevajočih naše občevanje s katol. društvoma „Austria" in .Noriko". Loči nas narodnost, a veže nas katoliško prepričanje, veže nas katoliško načelo* pravičnost.
Pri zadnji točki .slučajnosti" govoril je veleč, g. državni poslanec K. Klun. Izrazil je svoje veselje, da se je dfruštvo osnovalo vkljub tolikim zaprekam, ter izrazil nado, da bo, kot dosedaj, tudi v bodoče zvesto se držalo načel, na kojih je sezidano, in jih vedno krepko zagovarjalo in branilo. Na Slovenskem pomanjkuje raznih vrst činovnikov, zdravnikov, profesorjev; radi tega pričakuje slovenski narod, da mu bo novo društvo vzgojilo mnogo značaj-nih, vernih mož.
S tem je bil zaključen oficijelni del in začel se je zabavni del pod predsedništvom drd. iur. Fr. Pav-letiča. Zabavni del je bil posvečen g. Žmavcu, ki je bil dan poprej .sub auspiciis imperatoris" pro-moviran doktorjem modroslovja.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. oktobra.
(Volitev na Notranjskem.) Pri današnji volitvi v Postojini izvoljen je, kakor se nam brzojavno poroča, kandidat narodno-napredne stranke g. A r k o z 69 glasovi. G. Modic je dobil 38 glasov. Častna manjšina za g. Modica kaže, da je še lepo število mož na Notranjskem, ki niso sklonili svojih glav pred liberalnimi mogotci notranjskimi. Slava takim zavednim Notranjcem!
(Državna podpora.) Za škode vsled uim v političnih okrajih Krško, Črnomelj in Kočevje je v državni proračun za prihodnje leto postavljenih 6000 gld.
(Č. g. Žigi Bohincu), podvodji v ljubljanskem semenišču, se je shujšala bolezen. Priporoča se prijateljem in znancem v molitev.
(Na shodu v Kamnika) je imel v nedeljo tudi .Narod" svojega poročevalca, ki je stal na preži pod oknom. A mož se je postaral , kajti slabo vidi iu sliši, a tem boljše .barva." Svojim bralcem je poročal včeraj mej drugim: „Iz Ljubljane je prišel ves ge-neralštab z dež. odbornikom dr. Papežem na čelu. Neki drug odvetnik je neustrašeno — kakor vsak Bramarbas — udrihal po .Slov. Narodu" in .Rodoljubu". Kurat Žitnik je apostrofiral kmete: .Vi preveč pijete!", na kar so kmetje vpili: „Bravo, bravoI" Potem jim je povedal, da kedor pristopi k društvu, .bo moral nekaj plačati«. — .Narodov" suflčr je gotovo včeraj imel „mačka", ko je pisal to bedarijo. V prihodnje naj natakne na nos še jednega „ščipovca" in pazljiveje vleče na ušesa, sicer bo slišal in videl tudi travo rasti.
(Heilserum.) Včeraj 29. oktobra poskusil se je prvokrat v Ljubljani na infekcijskem oddelku prima-rija dr. Gregoriča na Poljanah Behringov .Heilserum" zoper davico. Zbolel je namreč v četrtek 25. oktobra, Paule August, 14letni deček iz Gradišča, Hilšerjeve ulice št. 1. V ponedeljek so šele klicali zdravnika in ta ga je dal prepeljati na gori omenjeni oddelek. Ker se je stavila diagnoza brez vse dvombe na .davico", se mu je včeraj ob pol 6. uri zvečer injiciral pod kožo desnega stegna Behrin-gov Heilserum štev. 2, ki ima 1000 antitoksinovih jednot. Bolnik spal je po noči po tej injekciji jako dobro. Neznosen smrad iz ust, ki ga je včeraj zvečer imel, je popolnoma zginil. Lokalno v grlu še se do danes zjutraj ni veliko spremenilo. Temperatura včeraj zvečer 38 3 stopinj C. Danes zjutraj 38. Apetit in splošno stanje povoljno.	—ih—
(Tvrdka bratov Zupanov v Kamni Gorici) postavila je te dni v romarski cerkvi M. D. udarjene v Ljubnem nove orgije z 9 spremeni, katere se bodo nastopno zahvaljeno nedeljo, to je 4. nov. t. 1., ob 10. uri dopoludne slovesno blagoslovile.
(Prispevek za belokranjsko železnico.) Posojilnici v Metliki in Črnomlju nameravati za na-i ,
meravano belokranjsko železnico podpisati vsaka 1000 gld.
(Volilni shod v Št. Petru na Notranjskem.) Dne 28. t. m. popoludne je kandidat „Slov. društva" za Notranjske kmetske občine g. Arko iz Postojine imel volilni shod v tukajšnji gostilni g. Lavrenčiča. Nevolilcev, volilcev in volilnih mož došlo je v zboro-valno sobo, iz Bistrice, Trnova, Vrem, Košaue, Kne-žaka, Zagorja, Št. Petra in Postojine okrog 50 mož. Otvoril je shod v navzočnosti g. župana Križaja in prvega obč. svetovalca g. Medice, drugi obč. svetovalec g. Gržina, kateri je imenoval za predsednika g. Treo ta, odvokata iz Postojine. G. predsednik poda navzočim kratek nagovor, ter jim priporoča g. kandidata. Za tem g. Arko v kratkih potezah izjavi svoj program, namreč, da obstoji v tem kakor njegovega preduika. Obljubi, če pride do izvolitve, da bode skrbel po moči za napredek kmetijstva živino- in sadje-reje, gledal za ureditve pri cestah, ozir jemal na vodovje „v naših kotlinah" Ložu in Cerknici, po moči se tudi oziral na potrebo pitne vode. Za tem je prvi govoril g. Gržina, ter povdarjal, da naj bi se ne jemalo ozir samo na ložke in cerkniške vode, tudi tega smo tukaj potrebni ; v nekaterih časih imamo vode še preveč, kadar smo najbolj žejui.jo pa primanjkuje. Drugi je govoril gosp. Urbančič iz Trnovega, omenjal je ceste, katere nakladajo nekaterim krajem preveliko breme iz izrazil željo, naj bi se v zadevi živinoreje kaj več storilo. Ouček iz Knežaka obžaloval je to, da si njegovega kraja nekatere vasi ne morejo izposlovati dovoljenja za razdelitev gozda, pritožil se nad krivico, da morajo pivške vasi plačevati od gozdov visoko davčno doklado v Ložki okraj, s katero si je tamošnja občina Stari trg postavila občinsko hišo , kar je Pivčanom vsem brez koristi. Izjavil je tudi g. Rustija, nadučitelj košanski, prošnjo g. kandidatu, ako posede poslaniški stol, naj dela na to, da se stanje učiteijstva zboljša v denarnem oziru, ali vsaj to, da dobe učitelji več oblasti in veče spoštovanje. G. kandidat se je zahvalil navzočim in govornikom, obljubil po svoji moči se ozirati na dane mu prošnje. Ker se ni na vprašanje g. predsednika oglasil nikdo več k besedi, se je polurno zborovanje zaključilo. — O tem se nima poročati več nego to, da vravnava »Pivke", domovinska pravica, lovski zakon, legalizacija, znižanje deželnih doklad itd. ni dalo ne enemu „rešilcu kmeta" besede. Konservativna stranka se shoda ni udeležila, kakor tudi pravih kmetov je bilo malo, toraj so tisti, kateri so prišli od daleč v Št. Peter prepire poslušat, odšli brez zaželenega sadu. Postojinski agitatorji so v nočni tmini hitrib pet odšli. Šempeterci pa želimo, da bi bila to njihova zadnja pot, kajti postojinskih nevolilcev v teh zadevah prav nič ne potrebujemo.
(Iz celovške škofije.) Dekanom dekanije Beljak je imenovan beljaški mestni župnik č. g. J. Ple-šucnik. — C. gosp. J. Tiefenbacher gre kot provizor v notr. Tuhinj. — Premeščena sta čč. gg. kaplana dr. Pl. Hiebaum iz Sovodnja v Beljak in J. Gross iz Sokovega v Sovodenj. — Na mesto č. o. Wallnoffera, ki gre na Duaaj, pride č. o. Konst. F los iz Epana kot vikar vdomikanski samostan v Breže.
(Fr. Ondfiček), slavni češki umetnik na gosli, koncertiral je v ponedeljek v Mariboru, 29. t. m. pa ima s pianistom Kari Lafite z Dunaja koncert v Celovcu. Igrata komade od Dvofika, Bacha, Chopina, Rubiusteina, Wienia\vskia, Bazzinija itd.
(Nagla smrt.) Na živinskem trgu v Celovcu zgrudila se je dne 25. okt. 50letna A. Rošan nakrat na tla iu je kmalu zatem umrla.
(Pri občinski volitvi na Breznici) so bili izvoljeni: Županom Anton Kržišnik iz Žirovnice; — svetovalcem pa Matija Cop z Rodin , Janez Cop iz Most, Egidij Jeglič s Sela in Frančišek Papler iz Doslovič.
(Iz Žirov.) Kako vneti da smo Žirovci za vsak napredek, dokazuje veliko veselje, ki zavlada pri vsakem poročilu o železnici skozi našo dolino. Vender pa moramo odločno odkloniti dobroto, katero nam baje misli nakloniti slavni cestni odbor idrijski s cesto od Rovt po Račevi do Žirov. Omenjena cesta nam je nepotrebna I Vsak raji vozi težko vozove po ravni cesti v Loko, ka^or pa bi jih čez hude klance v Logatec. Vse drugače pa bi mi pozdravili cesto iz Rovt skozi Brekovce do Žirov. Ta cesta da se izpeljati brez vsacega posebnega klanca in bi bila dobre tri kilometre krajša od ceste skozi Račevo. Da, veselili se bomo te ceste, skozi Račevo pa ne maramo I — V Gospodu je zaspal tukajšnji 20 letni cerkvenik Santo Soletti v 69. letu svoje starosti. Mnogim je vravnal polomljene ude, mnog;m pomagal
z dobrim svetom v njih bolezni. Bodi mu blag spomin I
(Ogenj.) V nedeljo dne 28 t. m., zvečer nekoliko pred osmo uro je začelo goreti v Viujivasi, fare podgrajske pri Novem Mestu. Pogoreli so štirje kozolci-dvojarji, vsi dobro založeni s senom in drugo krmo. Zato je škoda tem večja. Požar je nastal baje po delavcih, ki prelagajo ce*to čez Peščenek.
(Učiteljske plače na Štajerskem.) Valed sklepa dež. zbora je štajerski deželni odbor sklical enketo, da se posvetuje o vravnavi učiteljskih plač. V en-keti so: Dež. glavar grof Attems, dež. odborniki dr. vitez Schreiner, dr. Wannisch in prelat Karlon; od dež. šol. sveta vitez Tauber, dež. šol. nadzornik Linhart in kanonik Griessl, deželni poslanci Stiirgh, Endres, Robič, Probosch, Hackelberg, Vogel, Biirn-feind, dr. Portugall in Moscon; izmed učiteljstva Gugl, Kremmer, Sollner, Artner, Proll in Praprotnik.
(Porotniki), ki so bili 29. oktobra pri c. kr. deželnem sodišču izžrebani za porotne sodbe, ki se 26. novembra 1894 pričnejo so gospodje: Blumauer Leopold, jermenarski mojster, gostilničar in hišni posestnik v Ljubljaui; Bergman Karol, trgovec v Litiji; Bučar Anton, trgovec v Hribu pri Vrhniki; Cerne Jožef, mesar in hišni posestnik v Ljubljani; Dovgan Ivan, mizarski mojster v Ljubljani; Detela Ignac, hišni posestnik v Moravčah, okraj Brdo; Fišer Franc, hišni posestnik v Kamniku ; Goli Jakob, hišni posestnik v Ljubljaui; pl. Garzarolli Viktor, veleposestnik in poštar v Razdrtem, okraj Senožeče; Gerbec Janez, trgovec in krčmar na Studencu; Jan Vincenc, zemljiški posestnik v Spodnjih Gorjah ; Je* lovšek Karol, posestnik v Verdu, okraj Vrhnika; Kavšeg Karol, trgovec v Ljubljani; Korsica Alojzij, trgovinski vrtnar in hišni posestnik v Ljubljani; Košenina Janez, mesar in gostilničar v Ljubljani; Krejči Anton, krznar in hišni posestnik v Ljubljani; Kovšca Anton, posestni!: in krčmar v Planini; Ku-ralt Janez, hišni posestnik v Zgornjih Domžalah; Mayr Peter, gostilničar in posestnik v Kranju; Murnik Janez, hišni posestnik v Kamniku; Peterca Janez, trgovec v Ljubljani; Pfeifer Jožef, deželni tajnik v Ljubljani; Pire Gustav, tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani; Pok Jožef, klobučar in hišni posestnik v Ljubljani; Rudeš Alfred, c. kr. notar v Radoljici; Šantel Franc, hišni posestnik v Ljubljani; Siffer Victor, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Sirnik Karol, hišni posestnik v Ljubljani; Škof Franc, hišni posestnik v Ljubljani; Šerko Franc, posestnik in trgovec v Cirknici; Švigelj Franc, trgovec v Bregu, okraj Vrhnika; Terdina Franc, trgovec v Ljubljani; pl. Trnkoczj Ubald, lekarnar v Ljubljani; Terpinc Janez, hišni posestnik v Kamniku; Wako-nig Janez, posestnik in trgovec v Šmartnem pri Litiji; Zamik Anton, hišni posestnik v Kertini, okraj Brdo. Namestovalni porotniki so gg. : Briški Matija, gostilničar v Ljubljani; Košir Alojzij, hišni posestnik v Ljubljani; Mohorč Janez, hišni posestnik v Ljubljani; Perhauc Jožef, zavarovalni zastopnik v Ljubljani ; Podlesnik Janez, trgovec z usnjem in hišni posestnik v Ljubljani; Sark Franc, krojaški mojster v Ljubljani; Škerjanc Janez, gostilničar in hišni posestnik v Ljubljani; Weber Avgust, gostilničar v Ljubljani; Zabkar August, ključarski mojster v Ljubljani.
(Amerikanske novice.) IzJMinesote, kjer je naseljenih več slovenskih družin, se zopet poroča o gozdnih požarih. Veter pospešuje ogenj tako hitro, da se je že razširil do Connty Morison. Škoda na lesu je velika. — V Granadi je nastala velika eksplozija. 200 oseb je mrtvih, število ranjenih še ni znano. Četrt mesta se je podrlo. — V New-Yorku štrajkajo krojači. Število štrajkujočih znaša 10.000 glav. Zahtevajo po 18 dolarjev tedenske plače in deveturno delo na dan. — Ob skalovje pri morskem obrežju na Key West ste se razbili dve ladiji s popotniki, kateri so skoraj vsi potonili. — Živega so pokopali v mestu San Diogo 721etnega Ernesta Irw,nga. Dva zdravnika sta potrdila njegovo smrt. Toda ko so se domači dalje časa pri grobu mudili, so slišali, da mrtvec v grobu ropota. Hiteli so domu povedat, da mož še živi. Mnogi se niso zmenili za to novico, misleči, da je gola domišljija. Ko so pa vendar le grob odkopali, dobili so starčka spečega v rakvi, a dihal je nenavadno hitro. Cez dve uri se je zavedel in spregovoril: .Dajte mi jesti " Sedaj je mož zdrav.
(Ubegli zamorec.) Dnd 21. t. m. vozil se je iz Monakovega neki zamorec proti svoji domovini v Aleksandriji. Ko se je vlak bližal postaji Kleblaeh, je nakrat odprl vrata in pobegnil v grmovje ob Dravi.
Več dnij so ga zastonj iskali. Prišel je sam zopet na postalo s čisto raztrgano obleko. Kolikor so ga mogli razumeti, se je bil zbal drugih ljudij v kupeju, ki so se o ujem menda preživahno razgovarjali, misleč, da mu gre za glavo! Strašni ljudje ti koroški Nemci, da še zamorca tako preženejo iz železniškega voza I
(Sladkorna pesa) Vsled priporočila deželnega odbora namerava kranjska kmetijska družba poskusiti, če se splača na Dolenjskem sejati sladkorno peso. V ta namen se bode vršil shod. Kraj in čas še nista določena.
(Nesreča.) V soboto je neznan voznik s težkim vozom drdral po Rimski cesti in podrl neko žensko in jo povozil. K sreči se je kmalu zavedla; rane niso uevarne, toda surova neprevidnost nekaterih voznikov zato ni nič manj kaznjiva.
(Uinor in samomor.) Dne 22. t. m. ustrelil je 371etni krojaški pomočnik M. Hudelist iz Velikovca v Carčah pri Velikovcu z revolverjem na udovo M. Laznik zbog ljubosumnosti in jo je hudo ranil. Potem je ustrelil samega sebe in bil takoj mrtev.
Društva.
(Pevsko društvo .Slavec") bode pelo tri zbore žalostinke svojim umrlim članom na vseh svetnikov dan ob pol 4. uri popoludne na starem pokopališči ob velikem križu. Ako bode slabo vreme, pelo se bode v cerkvi.
Telegrami.
Vojska mej Kitajci in Japonoi.
Shanghai, 30. oktobra. Japonsko bro-dovje preti s 34 torpedovkami Wai-Hai-Waiu.
Tokohama, 30. oktobra. Kitajci so zavzeli jako močno postojanko pri Hong-Chefonu, katero ima zasedeno 20000 kitajskih vojakov. Pri Kulien-Cengu zbirajo vojake v brambo Port Arthura. Japonci oblegajo Port Arthur, sosedne visočine in zalive. Nova japonska podkrepljenja so se izkrcala na jugovzhodno od Port Arthura, 2000 vstašev je napalo japonski komisarjat v Ašantu. Poslopje so zažgali, brzojavno zvezo pretrgali. Naposled so jih Japonci nazaj potisnili.
Dunaj, 29. oktobra. Avstrijski poslanik v Stuttgartu, vitez Okoliczany, bode prestavljen v Haag, poslaniški svetnik v Parizu, grof Zichy, pride za poslanika v Stuttgart. Titularni poslanik baron Aerenthal postane poslanik in ostane na sedanjem mestu v vna-njem uradu. Generalni konzul v Sredcu, Burian, dobi naslov in značaj poslanika. Poslaniški svetnik baron Gall bode prestavljen iz Carigrada v Berolin in na njegovo mesto pride poslaniški svetnik Machio iz Belega grada. Poslaniški svetnik baron Hammerstern se prideli poslaništvu v Kodanju.
Dunaj, 29. oktobra. Poslednjih 48 ur v Bukovini ni nikdo zbolel in nikdo umrl za kolero, v Galiciji jih je pa 150 zbolelo in 50 umrlo.
Budimpešta, 30. oktobra. Trgovski minister je predložil načrt zakona v osnovi in državni podpori ogerske parobrodne družbe in grajenju szeklerskih železnic in državni podpori za zgradbe pomorskih ladij.
Berolin, 30. oktobra. Uradni „Reichs-anzeiger" je objavil imenovanje novega kan-celarja kneza Hohertlohe in novega pruskega ministra vnanjih stvarij, Kollerja. Cesar je podelil Capriviju red Črnega Orla z brilanti in grofu Eulenburgu križ in zvezdo velikega komtura hišnega Hohenzollernskega reda.
Pariz, 29. oktobra. „Soir" objavlja obširno poročilo o Turpinovih iznajdbah. Jedna iznajdba obstoji v tem, da se izstreli iz topa s široko cevjo velika ploščinasta kroglja, ki ima v sebi 65 krogelj po 5 kilogramov teže in jih raztrese tako na široko, da 30.000 štirijaških metrov spravi v nevarnost, kajti te kroglje razlete se v 33.500 kosov. Druga iznajdba je pa ta, da se tako velika kroglja razieti v zraku in poškropi z manjšimi kro-gljami vojake na ladiji ali pa tudi čete na suhem.
Peterburg, 30. oktobra. Včeraj je car malo jedel in se čuti slabši. Kašljal je huje in bljuval kri.
Peterburg, 30. oktobra. Pri posveoenju nove cerkve v Ostrovski se je prevrnila sve-tilnica. Nastal je grozen strah. 26 ljudij je mrtvih in 9 teško poškodovanih.
Bruselj, 29. oktobra. Pri včerajšnjih volitvah v pokrajinske zastope so na Flan-dernskem katoliki obdržali vso mandate in tri nove pridobili, v Gentu je ožja volitev mej katoliki in 14 izstopivšimi liberalci, v antwerpenski pokrajini so obdržali katoliki dosedanje sedeže in pridejo v ožjo volitev še s 23 liberalci, katerim je doba potekla. V namurski pokrajini je ožja volitev mej 13 izstopivšimi katoliki in 13 liberalci. V Bra-bantu so dobili katoliki 11 mandatov, poleg tega so pa potrebne ožje volitve mej katoliki, liberalci in socijalnimi demokrati. V pokrajini liittiški so pridobili katoliki sedež za mesto Liittich. Ožja volitev je pa mej 23 izstopivšimi liberalci in 23 socijalnimi demokrati. V Hennegau so katoliki pridobili 8 in socijalni demokratje 15 sedežev od liberalcev. Poleg tega je treba več ožjih volitev mej izstopivšimi liberalci in socijalnimi demokrati. Volitve v drugih pokrajinah niso dosti pre-menile razmerja strank.
Bueno8-Ayres, 29. oktobra. Vsled nekega potresa je v Laroji 2000 ljudij zgubilo življenje, 20.000 jih je brez strehe.
Spominjajte se
.katoliškega sklada1
ob raznih prilikah!
iiiiinmiiumiiiminiiiiiuiiiiiiniiirifnHmnniiii
Umrli ho:
28. oktobra. Ivana Verhovc, dimnikarja hči, 5 let, Stre-liške ulice 11, Pneumonia. — Marija Rorai, usmiljena sestra, 23 let, Kravja dolina 11, jetika.
Tujci.
28. oktobra.
Pri Maliču: Hirsch, Stieb, Reich, Illek, Sehacherl, Sander, VVeifs, Bunzel, Burkhardt, Hafner, Wagner, Sotlšek, Rukel z Dunaja. — Neumiinz iz Levova. — Domladiš iz Ilir. Bistrice. — Radi iz Novega Mesta. — Brunetti iz Gorice. — Lowinger iz Gradca. — Balley iz Vinkovca. — Gloner iz Varaždina.
Pri Slonu: Reitinajr, Braun z Dunaja. — Kern iz Trsta.
—	Miiller iz Gmunden-a. — Grubič iz Gradca.
Pri Juinem kolodvoru -. Kaiser, Lukas, Decker z Dunaja. — Lepi iz Laškega Trga.
Pri avstrijskem caru: Grčar, Stiasny iz Radovljice.
—	Lavtižar iz Kranjske Gore. — Rister z Dunaja. — Cerar iz Blagovice.
Pri bavarskem dvoru: Tullinger iz Celja.
Tremeusko sporočilo.
Zahvala.
a d a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 .2 3.
opazovanja		zrakomera r mm	toplomera po Celziju			■3« i sg
29	7. u. zjut. 2. a pop. 9. *. sveč.	736-9 728-1 740 0	76 13 0 11-6	brezv. sl. jzap. n	megla del. jasno n	000
Srednja temperatura 10-7". za 2-6° nad normalom.
Slavnost E i n s p i e 1 e r-S lo m š ek o v a, Jkojo je priredilo naše „katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" dne 24. t. m. v Celovcu je bila v vsakem oziru velikanska. Slavnostni odbor čuti torej srčno in prijetno dolžnost, da izreče javno vsem, ki so ga pri tem težavnem delu prijazno podpirali in na ta ali oni način pripomogli, da je slavnost tako izvrstno uspela, svojo in naroda slovenskega najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. V prvi vrsti zahvaljuje vse one prečastite rodoljube, ki so blage volje posegli v mošnje svoje in z radodarno roko pripomogli, da se je sploh moglo misliti na prireditev te slavnosti. Presrčna hvala velečastitemu gospodu Antonu Žlogariu, ki je odbor rešil iz velike zadrege s tem, da je v zadnjem trenotku prevzel slavnostni govor, ker se prvotni gospod govornik vsled nepričakovane bolezni slavnosti ni mogel udeležiti. Srčna hvala gospodu Franu E 11 e r j u, ki je zložil za našo slav-nost prolog, in gosp. D a v. Zvvitterju, ki gaje tako navdušeno govoril. Naiprisrčnejša hvala pa slavnim „Lirašem", ki se niso ustrašili dolgega pota in velikega truda rer iz same čiste domovinske ljubezni prihiteli na slavnost, da z izbornim svojim petjem in tamburanjem razveseljujejo svoje mile brate na Koroškem. Prisrčna hvala gospe Len-dovšekovi, ki je pridruživa se gospodom „Li-rašem", ž njimi in sama tako milo pela, in gospici L e g a t o v i, ki je blagovoljno prevzela spremlje-vanje na klavirju. Hvala vrlim Zlankam, ko so s svojo n&rodno nošo navdušile Slovence in Slovenke, da bodo čim dalje bolj spoštovali šege in navade, pa tudi vero in pravice slavnih naših pradedov. — Srčna hvala vsem. ki so se od blizu in daleč v tako ogromnem številu osebno udeležili ali pa se z brzojavkami spominjali naše slavnosti. — Za vse žrtve in za ves trud Vam bodi plačilo misel, da sta častno slavili častni spomin dveh mdž, katerih imeni se kakor svitli zvezdi svetite na slovenskem nebu; da ste slavili spomin apostola slovenskega, neumrljivega škofa Antona Martina Slomšek a, in očeta koroških Slovencev, nepozsbljenega nam monsignora Andreja Einspielerja.
V Celovcu, dne 26. vinotoka 1894.
Slavnostni odbor.
Vpis tvrdek.
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani vpisana je tvrdka: „M r. M a r d e t s c h 1 a g e r", lekarničarski obrt (lekarna „pri zlatem orlu" — Švobodov naslednik) v Ljubljani (nemški); — dalje v registru za posamične tvrdke: Jakob Dereani" v Novem Mestu; z zadružnem registru pa tvrdka: »Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavez o". Zadruga ee opira na pismena pravila z dne 8. okt. 1894 in ima sedež v Horjulu. Ona ima namen: a) prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; b) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in c) dajati posojila Udje prvega načelstva so: 1, Tomaž Zdešar, posestnik in župan v Lubgojni št. 12, načelnik; 2. Jernej Logar, posestnik v Horjulu št. 25; 3. Jože Logar, posestnik v Horjulu št. 9; 4. Jože Verhovec, posestnik v Horjulu št. 43; 5. Janez Stanovnik, posestnik v Horjulu št. 20; 6. Andrej Rožmanc, posestnik v Horjulu št. 12; 7. Janez Vrhovec, posestnik v Horjulu št. 11; 8 Prane Korenčan, posestnik v Horjulu št. 55; 9. Franc Leben, trgovec v Horjulu št. 10, vsi pod 2 do 9 imenovani odborniki. Načelstvo podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta dva uda pod tvrdko, katera bodi pisana ali s pečatom natis-nena. — Dalje; »Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga ima svoj sedež v Idriji. Ona ima namen: a) prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; b) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in c) dajati posojila. Tačasni udje načelstva so: Janez Gruden,
trgovec in posestnik na Jeličinem Vrhu, načelnik; Frano Ks. Goli, trgovec in posestnik v Idriji, njegov namestnik; Alojzij Novak, o. kr. učitelj v Idriji, blagajnik; Franc Kos, trgovec m posestnik v Idriji, blagajnikov namestnik; Ivan Turk, pek v Idriji. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da «e podpišeta dva uda pod firmo, katera bodi pisana ali s pečatom natisnena. Vabilo k občnemu zboru se mora najmanj osem dni prej razglasiti v časopisih »Slovenec" in »Slovenki Narod".
Kupiti želi
■■ i w	(659 3-2)
v Ljuljani bolj v središču mesta. — Ponudbe pod S. S. upravništvu tega lista. — Posredovalci so izključeni.
Prodajalka,
vešča slovenščine, išče se za deželo. — Ponudbe pod P. 100 na vredništvo tega lista. 560 2-2
Pet mesecev starega, od rojstva v hiši vzreje-nega srnjaka „Smuk-a", proda za primerno ceno
Ivan Podboj,
župnik v Planini.
664 1—1
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
C "Ki	olje.)
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 1
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja so z obratno pošto.
a
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
E
Najsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice«
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
ved nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri

295 46
Dn6 30. oktobra,
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj,
20 mark.....
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini
I> u n a j s k a b
o r- z a .
. 99 gld. 35			kr.
		35	
. 123		75	
. 98		25	
. 122		25	
. 96		60	
. 1036		—	
. 382		—	
. 124		40	
. 61		02'	/• n
. 12	n	20	
9		91	
. 46		10	
	n	89	n
Dni 29. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke I. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
s > zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	„ južne železnice 3% .
»	„ južne železnice 5 % .
»	„ dolenjskih železnic
148 gld. 50 kr. 147 „ 75 „ 198 „ — „ 97 143 128 107
30 50
67 98 219 164 129 98
50 70 50 10
Kreditne srečke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ! Papirnih rubljev 100.....
196 gld. 50 kr.
141 17
23 69 72 50
24 173
3395 491 104 72 90 173 138
50 90 50
75
50
Vaknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. K n 1 a n t n a izvršitev naročil aa borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E R C U
Mfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilfirstrasu 74 B.
66
»T Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaei|skih vrednostnih piplrjav in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti |f naloženih glavnic, m