Št. f03.             (I      /
•        "    ¦"¦¦"..........IM-M-IM.....» —.....         !)        II                         I                         I
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v srodo in soboto
ob 11. uri predpoHlne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vsa leto    .......13 K 20 h, ali gld. 6-00
pol leta........6  » 60  »   »    »   3-30
cotrt leta.......3 '•> 40   >   »     » ' 1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino  sprejema upravnistvo v  Gosposki   ulici tov.  7. v  Gorici  v   »Goriški  Tiskarni«   A.  GahrSGek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah >, pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na \ roinine se ne oziramo.                                           \
Oglasi in poslanice se  računijo  po petit-vrstah  če tiskano   t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,  3-krat 6 kr. vsWJ< vrsta.  Večkrat po dogodbi. — Večjp črke po prostoriv
—  Keklame iti spisi v uredniškem  delu  lo kr. vrsta
—  Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v soboto dne 30. deceittbca 1905./          l                    Te^MfMMiL^
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v J. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase, je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se poSHJajo le a r e d n i 51 v u.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništva.
/                     »PRIMOREC«
l^n t?°L^n0 od ,SoSe<! vsa* Petek in stano vse Uffi> 3 K 20 h ali gld. IGO.
/ »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v *asi knjigarni, v tobakarni Schwa-z v Šolski ulici, /Jeuersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; « v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu dolla Caserma.                        ---------------------
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dabilo na naročbo.
Živimo v času hudih političnih borb. —
Od vseh stranij pritiskajo sovražniki na naš ubogi narod, in tudi pod domačo streho imamo krutega sovražnika. —
Bojevati se moramo, bojevati na celi črti. Ta boj je trd, tako trd, da morajo vstrajati v njem le celi možje popolne odločnosti, železne volje.
.ledno glavnih sredstev v političnem boju pa je ~~ č a s o p i s j e. časopisje je velika moč. Ako rabimo to moč prav, nam utegne prinesti dosti haska.
Katero časopisje pa more koristiti slovenskemu narodu? Pač le neodvisno, nevezano, časopisje, ki ima proste roke ter sme pisati svobodomiselno.
Na Goriškem imamo le dva taka lista. Ta sta: »Soča* in »Primorecc.
Kadi tega pa zaslužita, da sta razširjena kar največ mogoče, ker le ta dva lista moreta govoriti resnico ter se bojevati za resnični napredek našega naroda na Goriškem.
Vabimo na naročbo »Soče«. List Ostane tak, kakor doslej, ter se bo boril tudi zanaprej z vsemi našimi skritimi in očitimi nasprotniki.
Naša načela so jasna. Naš program je izražen že v zlatem geslu nepozabnega dr. Lavrič : Vse za omiko,  svobodo in napredek!
Prepričani smo, da nam ostanejo zvesti stari naročniki, vabimo pa na naročbo Še druge, kajti le od zvestih naročnikov je odvisen list, in čim več jih je, tim boljši je.
Vabimo v svoj krog vse napredno misleče može in mladenič«*, da nas podpirajo, da se tako skupno borimo za vseobči naš napredek.
Končno želimo vsem našim p. n. naročnikom in somišljenikom: Veselo novo leto!
D dobi suhih let.
ii.
Zveza med dr. Gregorčičem in dr. Pajorjem se je pokazala tudi v — učiteljskem vprašanju.
Ko je stavil dr. Treo znani predlog, naj se da počenši z novim letom li)0f>. povišek v smislu lani sprejetega zakonskega načrta učiteljem za toliko časa, da se dobi potrebno pokritje, so bili Lahi vsi iz sebe. Dr. Treota so zmerjali po svojih listih s tujcem, ki hoče naprtiti Lahom velik šolski davek in grozili.so in pretili; poslanci so hoteli odstopiti, strašen krik in vik je bil v laškem taboru.
V deželnem zboru se je sicer sklenilo, da se ima o predlogu dr. Treota poročati iz odseka tekom 10 dnij ~- ali tu je priskočil kmalu Lahom na pomoč dr. GrogorČič. Stavil je predlog, naj se izvoli deputacija, ki ima izposlovati od vlade 4 K davščine od piva ter da ali obdrži pobiranje užitnino na vino, mošt in meso v svoji režiji ali jo odda deželi pod ugodnimi pogoji.
Ko smo slišali to, smo smeli sklepati, da je predlog dr. Treota pokopan. Umevno — saj se je culo vendar jako lepo, da se hoče odstraniti vsak pro-vizorij ter se seza kar po konečni ureditvi učiteljskih plač. Prav lepo !
Kaj jo storila vlada, je znano. Dovolila je 4 K davščine na pivo ter zvišanje užitrine za 10% s pogojem, da se reši učiteljsko vprašanje.
Laški poslanci so planili kot volkovi po povišku, češ, nekaj več denarja bo na razpolago! Za učiteljstvo so mi-lostivo odkazali od vsega tega le 1 K ter stavili vladi novo zahtevo : še 10% doklade na užitnino.
Kazalo je  vse, da so so postavili
proti vladi le zategadol, da se ne reši
učiteljsko  vprašanje   povoljno  — Češ:
i mi Lahi  žo rešujemo učiteljsko   vpra-
šanje v Gorici in v Purlaniji po svaje, vi Slovnici pa ga rešite, kakor hoc^o.
Sedaj pa se čuje, da bo ta zakonski načrt sankcioniran. Namestnik Ho-henlohe se je zavzel za vso reč in baje že izposloval povišek 20% na užitnino, kakor stoji v načrtu in kakor so zahtevali Lahi. Naredil je pač »gute Miene zumbosen Spiel« ter se trudi, da se reši to vprašanje, kakor je bil sprejet zakonski načrt v našem deželnem zboru.
Namestnik se pač tako rad uklanja laški volji. Priznati mu seveda moramo to, da odkritosrčno želi, da bi se uredile učiteljske plače stanu primerno. To je res -- ali če bo rešeno učiteljsko vprašanje v slučaju, če se sankcionira obravnavani zakonski načrt, to je pa novo vprašanje! Kajti utegnemo dobiti zakon, pa premalo denarja! Kaj pa potem ?!
Tu treba upoštevati z nova, da se Lahi kar nič ne ogrevajo za učiteljski zakon za celo deželo. Za učitelje v Gorici so uredili plače v smislu lani sprejetega zakonskega načrta, v gradiščan-skem okraju jim dajejo podpore. Sedaj pa čujte še to. Pomnoženi okrajni šolski svet gradiščanski je imel pred pražil!1-, .^ojo, v kateri je sklenil urediti učiteljske plače v smislu lani sprejetega zakonskega načrta, računajoč na dohodke iz novega zakona, zajedno pa je sklenil 2% do klado na direktne davke v to svrho. Tako hoče rešiti omenjeni šolski svet, v katerem je spiritus agens deželni in državni poslanec dr. Verzegnassi, učiteljsko vprašanje za gradiščanski okraj. Ali sledi iz tega to, da v Gradišču ne upajo na zadostno pokritje iz 10% doklade na užitnino ter iz 1 K davščine na pivo? Če sledi —- kaj pa bo potem v slovenskih okrajih ? !
Bojimo se, da vse tako injednako homotanjo ne prinese resnične in potrebne rešitve učiteljskega vprašanja, marveč da se zaplete slovenski del
v nove boje, za katere bi se morali zahvaliti v nemali meri >posredovalcu* dr. Gregorčiču!
Boj za jeseniško občino.
»Gorenjec" piše:
Cenjenim Čitateljem so gotovo še v spominu občinske volitve, ki so se vršile pred tremi leti na Jesenicali. C. kr. nemškonacijo-naliii železniški inženirji so izdali parolo, da občina mora postati nemška, tovarniški ravnatelj Lukman s svojimi uslužbenci je napel vse sile, da bi iztrgal občino iz slovenskih rok, toda neomahljivost in sloga slovenskih volilcev je preprečila ta naklep — Jesenice so ostale slovenske.
Zopet smo pred občinskimi volitvami na Jesenicah. Volilni imenik je že razgrnjen in v januarju se bc bil obupen boj na obeh straneh. Razmere so se pa zadnja tri leta bistveno izpreinenile. Poprejšnji župnik Šinkovec, ki je imel mnogo zaslug za zadnjo slovensko zmago, je odšel z Jesenic. Mi smo s strankarskega stališča večkrat morali napadati Šinkovca, očitali smo mu več stvari, toda kot slovenskega narodnjaka smo ga spoštovali. Še so nam dobro v spominu njegove moške besede, ki jih je izrekel pred zadnjimi občinskimi volitvami: Rajši s Tavčar jem, nego s Švegljem. Na Šinkov-čevo mesto je prišel Tomaž Zabukovec, mož • občudovanja vredne nevednosti in neverjetne zlobnosti. S svojim nerodnim ravnanjem si je odtujil najboljše in najveljavnejše jeseniške može, ki so bili odločni pristaši prejšnjega župnika, tako da nima v .sedanjem po kompromisu med liberalno in klerikalno stranko voljenem občinskem odboru ne enega zvestega pristaša več. In vendar so mu pred meseci radi narodnosti zastopniki slovenske napredne stranke ponudili roko v spravo, toda Zabukovec jo je odklonil. Zvezal se je že preje z Nemci.
In sedaj grmi dannadan po klerikalnem časopisju in na prižnici, da liberalizem hoče pogoltniti Jesenice, da je občino treba iztrgati  iz  liberalnih rok, ker liberalci   hočejo
-   8+   __
Grof Monte Cristo.
napisal f11exandre Dumas.
(Dalje.)
„Da.u
-Vi imate devetsto tisoč frankov?"
,,Da.u
,,Nepremičnega premoženja ?"
nNe."
,,V obligacijah V"
„Da.u
„Ali so obligacije v vaših rokah!*"
Starec pogleda Barroisa, na kar se ta oddalji, a se kmalu vrne s Skrinjico v rokah.
„Ali dovolite, da to skrinjico odprem?" vpraša notar.
„Da.°
Ko odpro Skrinjico, najdejo v nji za devetstotiso; vankov inskripcij na Veliko knjigo.
Prvi notar pokaže drugo za drugo svojemu tovarišu; stvar je bila taka, kakor je rekel Noirtier.
„Čisto prav je," reče, „in nobenega dvoma ni več, da je njegov razum v popolnem redu."
Nato pravi starcu:
„ Imate torej devetsto tisoč frankov, od katerih dobivate tako, kot so naloženi zdaj, približno štirideset tisoč liber letnih dohodkov."
Noirtier pritrdi.
HKomu želite zapustiti to premoženje V"
„0," pravi gospa Villefort, »o tem ni nobenega dvoma; gospod Noirtier ljubi  samo  svojo unukinjo, gospieo Valentine
Villefortovo; ta mu streže že šest let in si je znala pridobiti s svojo neprestano skrbnostjo ljubezen, da, rekla bi hvaležnost svojega deda. Torej je čisto prav, da dobi plačilo za svejo požrtvovalnost."
V starčevih očeh se bliskajo strele, kažoče, da pozna hi-navščino gospe Viilefortove.
»Ali je torej gospica Villefort ona, kateri zapustite svojih devetsto tisoč frankov ?" vpraša notar, misle, da je treba samo zapisati to in bode gotov, ali je vendar hotel, da potrdi to gospod Noirtier in podpišejo priče.
Valentina zajoka ter stopi s povednimi očmi za korak nazaj *, starec jo gleda trenotek z izrazom najiskrenejše ljubezni, se obrne nato k notarju in kar najodločnejše zamežikne z očmi.
,,NeV" pravi notar. »Kako, gospica Villefort ni ona, ki ima podedovati vse vaše premoženje?"
Noirtier ponovi svoje znamenje.
»Ali ni to zmota?" vsklikne notar začudeno. »Ali res pravite, da ne?"
»Ne,11 ponovi Noirtier. „Ne!M
Valentina dvigne oči; bila je potrta, ne morda, ker ji je ded odrekel dedščino, ampak ker jo menila, da je ona predmet čuta, ki navadno provzroči tako dejanje. Toda Noirtier jo pogleda z jasnim izrazom najiskrenejše ljubeznivosti, da deklica vsklikne:
„0, moj dobri oče, jasno vidim, da mi jemlješ svoje premoženje, a mi puščaš svoje srce!"
»Da, da, gotovo," pravijo starčeve oči, zaprši se na nr• Čin, ki ne more pustiti v Valentini nobenega dvoma več.
„Hvala i Hvala!" zajeclja mlada deklica.
Ta izjava pa vzbudi v srcu gospe Viilefortove nepričakovano upanje. Približa so starcu.
»Potem je torej vaš unuk Edvard Villefort oni, kateremu hočete zapustiti svoje premoženje, ljubi gDspod Noirtier?" vpraša starca.
Noirtier na to vprašanje zamežika strašno, izražuje pri tem skoro sovraštvo.
„Ne,"   pravi notar;   »torej   je   vaš dedič vaš prisotni
»Ne!" je zopeten odgovor.
Notarja se poparjeno spogledata; Villefort in njegova žena čutita, kako zarudita,  on sramote, ona jeze.
„Toda kaj smo ti ^ jndar storili, oče, da nas več ne ljubiš ?u
Starčev pogled se z bliskovo hitrostjo dotakne svojega sina in njegove žene ter obstane nato z neskončno ljubeznivostjo na Valentini.
»Torej/ pravi ona, »če me ljubiš, dobri oče, kako se potem strinja to, kar si pravkar izjavil, s tvojo ljubeznijo? Saj ti jo >..^ano, da nisem nikdar računila na tvoje premoženje, sicer bv;učm pa bogata, da, celo prebogata po svoji materi; torej povej S"
Žareči Noirtierjev pogled se opre na Valentinino roko.
»Moja roka?" pravi ona.
»Da, odvrne Noirtier.
»Njena roka!" ponove vsi prisotni.
»Ah, gospoda, zdaj vidita, da razum mojega očeta ni v redu in je vse zastonj/ pravi Villefort.                  .
»0,* reče naenkrat Valentina, »razumem tel Moja možitev je kriva tega, ni res, dobri oče ?"
»Da, da, da," ponovi starec zaporedoma, in vselej kadar odpre oči, se mu posveti v njih blisk.
»Zaradi te možitve si hud, ali ni res?"
»Da.«                         .
Jjudstvu vzeti yero, da se je treba otresti li- | beralne strahovlade.
Ali je ta klic odjek duševne inferijer-nosti, ali pa uprav peklenske zlobnosti ?
S kom pa koče Zabukovec uničiti liberalce? Z liberalci samimi! Njega glavni pomočnik, bolje njegov vodja, je nemški liberalec, zviti Lukman, z vso uradniško gardo, ki obstoji i z ki j u č n o i z n e m Š k i h, večinoma protestantskih liberalcev. Slovenski tovarniški uradniki se boja ne udeležujejo. Tovarniški paizniki so iz Prusije privandrani liberalci - ! vpijejo sedanjemu slovenskemu občinskemn odboru „fej" ! Zabukovec jim intonira. Zaslepljeni delavci pač morajo iti za svojim ravnateljem in svojimi pazniki. Zabukovec naj si nikar ne domišlja, da gredo v boj radi njega. In Pongrac, ta kameleon, ki je pred tremi leti osorej tako napadal župnika v »Narodu" kakor sedaj sedanji odbor v »Slovencu*, kei mu tako veleva gospodar Lukman, ta je tudi Zabukovčev oproda.
In kdo naj pride mesto sedanjih »liberalcev" v odbor V Zabukovec ima takle imenik: V prvem razredu imajo večino tovarna z nemškimi častnimi občani, v drugem razredu sme voliti samo stavbena tvrdka Gross & Comp. ter tvrdka Madile, v tretjem razredu pa imajo večino od tovarne odvisni delavci, izmed katerih je mnogo hišnih posestnikov. Zabukovec se bori za to, da prodere v I. razredu Lukman s svojimi kandidati — nemškimi liberalci, v drugem razredu dve tuji tvrdki, ena z ogrsko-židovskim, druga z virtemberško-protestant-skim vodstvom, v tretjem razredu pa od tovarne odvisni dalavci. Ali bosta tuji tvrdki, ki pa v par mesecih sploh izgineta z Jesenic, volili slovenske klerikalce! Za Boga ne, zvezani sta z Lukmanom, ki mu hočeta pripomoči do nemške nadvlade na Jesenicah, sedaj še, ko mrgoli tujcev v občini. V treh letih bi to ne šlo več. ZahuKoTec hoče Miškt-liberabo vsčiMioMliskM odboru, silo di M ffiel sedanji stmieni odbor in zadostil sto)! užaljeni častlželjnosti.
Najvažnejša slovenska občina na Gorenjskem je v veliki nevarnosti! Ako padejo Jesenice, pade vsa zgornja dolina, saj se že v Mojstrani pojavljajo čudne stvari, pade tudi ključ do Koioške! Ali ni dovolj, da smo Be-lopeč kar tako čez noč izgubili za slovenstvo? Ob dvanajsti uri pošiljamo na vsa rodoljubna srca in iz skrbi za bodočnost slovenskega naroda izvirajoči apel:
Rešimo Jesenice!
Prvi razred bo naš, Če store tudi častni občani druge slovenske stranke svojo narodno dolžnost in ne volijo Lukman-Zabukovčevih kaudidatov. Gospoda Pogačnik in Šinkovec, vaju smatramo za toliko narodna, da volita tudi narodno! Vedita, da vaju je volil sedanji slovenski odbor. V drugem razredu naj volijo Slovenci složno in občinski odbor ostane v slovenskih rokah, saj bi bila največja nepoštenost, če bi v drugem razredu z 10 odborniki, oziroma namestniki,  bila le  2 volilca.
Zakon se mora pravično interpretirati tako, da mora Število voliicev biti dvakrat večje nego število odbornikov tudi v II. razredu. Da bi radi omenjenega Zabukovca, ker zlorablja svojo cerkveno vezavo, morala nastati na Gorenjskem prava narodna katastrofa, tega ne more zagovarjati slovenska ljudska stranka, če ni priimek »slovenska" le prazen nakit za nerazsodno maso! Če padejo Jesenice, ne dobimo jih več nazaj, ker moramo upoštevati, da ne bodo samo Nemci znali zvito varovati svoje posesti, da jih bo pri tem tudi ščitila vedno za nemštvo vneta vlada.
Če se pa kljub temu zgodi katastrofa, potem vedi, narod slovenski, kaj ti je storiti z izdajalci. Potem pljuni vsak, bodisi mlad bodisi star,-pred izdajico, slovenskim župnikom Zabukovcem, in matere naj nauče svoje otroke, da za osebe, ki iz osebne užaljene častiželjnosti pripravljajo nprodu propad, velja le krepki lej, tej!
DOPISI.
Rlheaberg, 27. dec. - V Rihembergu imamo zdaj dan na dan občinske volitve, ker je reklamacijska doba o voliv. imeniku že menda potekla. Županstvena doba pa je potekla že v avgustu. Po navadi je bil ob taki priliki grozen lov in agitacija po občini, in glejte, letos tega ni.
Menda vse meni na neko spravo, kar bi bilo za občino potrebno. Pa so tudi drugi vzroki, da letos ni navadnega boja. Sedajni starešine so večinoma veliki reveži pred Bogom in pred ljudmi: vedo sami in ve še bolj ljudstvo, da so prepotrebni počitka. Premembe morajo biti. Sam Pa--.;* ve, da ž njimi no predere več, če bi imel ..udi Antekristov denar na razpolago. Premembe so pri vsakih volitvah, a zdaj so prav očito potrebne. Ljudstvo ve, da morajo priti brez boja in zato stoji mirno. Radi soglasja in miru je namen voliti tudi županove pristaše in njega, dasi tega ne zasluži. Gledalo se pa bo, da se bo volilo brez ozira na strankarstvo dobre in poštene ter napredne gospodarje. Naj bi se v občino vselil mir in sporazumljenje!
Ljudstvo je naprednega mišljenja v veliki večini, in vemo, da ta ideja mora prej ali slej zmagati. Ljubezni do miru in sprave pa naš župan še zdaj ne pozna. Najraje bi seveda imel kar največ mogoče svoje bande v starešinstvu, da bi mu pri sejah le kimali. Zato je menda rekel neki dan, ko je bil v krčmi še precej okrogel, da morajo ostati tudi za naprej sedajšni starešine in da se sploh nobenega ne voli, če ni bil v tem letu kaj v ječi zaprt. (Znano je, da je letos mnogo starešin in podžupanov opletalo ječmen v Ajdovščini, za kar so županu hvaležni; saj lahko...!) Seveda tako govorjenje in nastopanje, četudi pri vinu izjavljeno, bi ne vodilo k spravi. — A mi Županu dajemo tole zagotovilo in nasvet: Opusti naj pri volitvah vsako podkupovanje in agitacijo, naj ne bega volii-
cev v občini in naj ne vodi kakor po navadi iz tujih občiu krdela podkupljenih revežev na volišče za svojo osebo. Napredna stranka stori istotako in ne bo prav nič na nikogar priti* skala. Videl bo potem, kako skončajo volitve. A on se boji in je prepričan, da, če ljudstvo res voli, ne bo on izvoljen. Toda ta strah je nepotreben: vodilni možje bodo svoj vpliv porabili, da bo voljen.
Tako bi se v občino vselil mir in sprava, kar bi bilo vsem v korist in čast! Pri državnih, deželnih in obč. volitvah je že napredna stranka zmagala proti Pavlici le z živo agitacijo. Z denarjem pa ne pojde niti zdaj ne za župana ne proti županu v boj.
Sramotno za vsakogar, ki si z denarjem kupuje čast in službo. Ne kupovalci ne pod-JropljencLniso častni Jjudje. Podobni so neki vrsti žensk, ki se za denar prodajajo kakor pri mesarju meso L.
Brje, 23. dec. 1905. — Letos je cestni odbor renoviral pri Kasovljah naš most čez Ipavo. Določeno je bilo, da se delo v avgustu prične in dovrši. Toda razne neprilike, vreme in kdove še kaj je bilo krivo, da se je z delom pričelo prve dni septembra in končalo s koncem oktobra. Dva meseca je bila vsa vožnja ustavljena. S tem se je pa prizadetim pro-vzročilo mnogo škode. Vsi poljski pridelki so se poškodovali ali ostali celo nespravljeni. Na tisoče škode trpe s tem posestniki, kateri so bili letos tudi od toče grozno tepeni.
Na desnem bregu reke Ipavo je dober streljaj ceste, ki ob vsaki veči povodnji stoji pod vodo, da je promet nemogoč. Nadjali smo se občani, ki tudi plačujemo cestno doklado, a od cest razun mosta ne vživamo nikake koristi, da cestni odbor podsuje in vzdigne oni košček ceste na desnem bregu pri mostu in tako cesto pred poplavo zavaruje. Prav žal, pa to se ni zgodilo! Čuje se, da je nekdo, ki je včasi prišel v imenu cest. odbora delo nadzorovat, zahteval za to 800 kron. Morajo biti ti udje pri cestnem odboru pač veliki gospodje. Z delom so tako kasni, za dijete pa tako obilni...,! Še kaj bi se dalo o postopanju z delavci pri gradnji tega mosta povedati, pa molčimo raje.
Izredno nemirna sta bila letos pomlad in poletje; po vsi deželi je ražljala toča in druge uime, Osobito so bile v tem oziru prizadete Brje. Zato bi bila kaka deželna in državna podpora neizogibno potrebna. Ali najbrže čakamo zamanj. Županstvo ni v tem pogledu storilo svoje dolžnosti. Samo okrajno glavarstvo je po inicijativi dobrohotnega gosp. glavarja poslalo te dni Šele prašanja o provzro-čeni škodi, na podlagi katere se morda, morda kaj ukrene v prid poškodovancem.
Javni plesi se pri nas prirejajo kar na debelo. Nekateri krčmarji, ki se z županom razumejo, smejo, kedar se jim zljubi, prirediti zakoten ples v svoji gostilni na harmoniko. Noben pes radi tega ne zacvili; vse je prav, dobro in katoliško...
Ako pa bralno društvo priredi ples v | zaprtih prostorih za ude in  v&bljence,  kjer
igra izbrana godba in se vse v redu vrši, hoče pa župana sam vrag vzeti. (Morda zato, ker godci tam ne ur »7 ".)...) Intrigira pri glavarstvu, izreka bedaste kazni v občinskem uradu in se obnaša, kakor bi bil obseden I Revež ne pomisli, da ne ukaže še vsega iu da še ruski car je moral v marsičem odnehati... No, Če se hoče kedo ravno blamirati, ne smemo mu biti radi tega nevoščljivi iu nasprotni...
Iz
Na kratko smo že poročali, da je imel 15. t. m. narodno-napredni poslanec P1 a n-tan v poslanski zbornici velik govor. Nekaj važnejših^ točk iz tega govora pribčujemo tu. Plantan je govoril:
Visoka zbornica! Proračunski odsek se je v svoji seji dne G. t, m. s tako naglico, zaupljivostjo in poslušnostjo izrekel na dovolitev proračunskega provizorija, da se nam vendarle zdi dovoljeno vprašanje, kako je neki prišlo do tega, da si je ekscelenca gospod nii-nisterski predsednik hipoma napravil za svoje najboljše in najintimnejše prijatelje vse one stranke, ki so ga dosedaj večinoma napadale in pobijale, ki so mu bile sovražne.
Vlada in Slovenci.
Skoraj se dozdeva, da je temu kriva le okoliščina, da si je gospod ministerski predsednik zapisal volilno reformo na svojo zastavo. S tem je izvršil čudež, da si je napravil dosedanje sovražnike za pristaše. — Tako je med drugimi tudi zastopnik »Slovanske zveze" v pomembni odsekovi seji 0. decembra t. 1, izjavil, da bo omenjena zveza soglasno glasovala za proračunski provizorij, ker je vlada ministerskega predsednika barona Gautscha zapisala na svojo zastavo besedo »volilna reforma" in vendarle ne gre, da bi se vlada, ki je sprožila volilno reformo, potisnila na pot § 14. — Nisem prorok, ne pri-lastujem si takega nebeškega daru, toda mislim, da smem že danes s pozitivno zanesljivostjo trditi, da takega soglasja vendarle ne bo, ker sem med contra-govorniki našel zapisane štiri izmed »Slovanske zveze". Tudi se mi zdi zelo čudno, da se je »Slovanska zveza" po svojem govorniku v proračunskem odseku tako lahko odločila za proračunski provizorij, v" ^endar ni gospod ministerski predsednik . jegova vlada izmed mn: ..^ žalitev, ki smo jiii že zdavno stavlja.^ v tej zbornici, niti ene edine ni dovolila, da, niti poskusila ni dovoliti. Mi napredno misleči Jugoslovani smo pač tudi pristaši splošne, enako volilne pravice, toda le pod pogojem, da se izvede pravično brez klavzul, kakoršne se sliši zahtevati že danes od različnih strank, kajti sicer ne dobite splošne, enake volilne pravice, temuč iz nje postane nestvor, nekaj, kar je slabše kot sedanji volilni red. — Mi smo za volilno reformo, toda ne moremo pripustiti, da bi se morda zlorabljala za politične namene. Nočem nikomur zalega prizadeti, tudi ne mi-
»Toda to je nezmisel!" pravi Villefort.                              |
»Oprostite, gospod," pravi notar, »vse to je baš nasprotno zelo logično, in zdi se, da v jako čisto pravi zvezi."
»Ti nočeš, da bi bil moj mož gospod Franc d'Epinay, ali ni res?"
»Ne, tega jaz nočem," pravi starčevo oko.
»In svoji unukinji odrekate dedščino," pravi notar, »ker hoče skleniti zakon, katerega vi ne odobravate!"
Noirtier potrdi
»Ali bi ji zapustili svoje premoženje, če bi tega zakona ne sklenila?"
»Da,"
Globok molk nastane okoli starca. Notarja se posvetujeta ; Valentina gleda svojega deda hvaležno smehljaje; gospod Villefort se grize v svoje drobne ustnice; gospa Villefort ne more zatreti nekega čustva, ki se nehote izraža na njenem obrazu.
»Toda," prekine Villefort prvi molk, »zdi se mi, da sem jedrni, ki ima odločati, če je ta zakon primeren ali ne. Kot jedrni, ki imam odločati o roki svoje hčerke, hočem, da vzame gospoda d'Epinay, in ga tudi vzame."
Valentina zajoka in omahne na stol.
»Gospod," pravi notar, obrnivši se k starcu, »kaj nameravate storiti s svojim premoženjem, Če vzame gospica Valentina gospoda d'Epinay?"
L>%rčeve oči se ne zganejo.
»Torej hočete vendar določiti dediča?"
„Da," odvrne Noirtier.
»Katerega iz vaše rodbine?"
»Ne."'
»Torej ubožce?"
»Da."
»Toda,* pravi notar, »znano vam mora biti, da postava ne dopušča, da bi cdtegnili svojemu sinu vse."
»Da."
»Torej odločite samo o onem delu svojega premoženja,] katerega po postavi lahko odtegnete svojemu sinu?"
Nič odgovora.
»Torej hočete odločiti o celem?"
»Da.«
»Toda po vaši smrti razglase oporoko za neveljavno."
»Ne.«
„Moj oče me pozna, gospod notar," prayi Villefort, »in ve, da mi bode njegova volja sveta; sicer pa tudi ve, da kot kraljev prokurator ne morem nastopiti kot tožnik proti ubogim."
Noirtirjeve oči izražajo triumf.
»In kaj pravite vi, gospod prokurator?"  vpraša notar.
»Nič, gospod, to je sklep mojega očeta, iu vem, da moj oče nobenega svojega sklepa ne izpremeni. Zato se uklanjam. Moja rodbina izgubi sicer teh devetsto tisoč frankov, da obogate bolnišnice; toda starčevi svojeglavnosti se ne uklonim in ravnati hočem po svoji vesti."
In Villefort odide s svojo ženo, pustivši starca, naj testira, kakor se mu zdi prav. Isti dan je bila oporoka gotova; poklicali so priče, starec je vse potrdil, oporoko so v prisotnosti vseh zapečatili ter jo dali spravit gospodu Deschampsu, rodbinskemu notarju,
III. Telegraf.
Ko prideta gospod in gospa Villefort od gospoda Noir-tierja, jima povedo, da ju pričakuje v salonu gospod grof Monte Cristo. Gospa Villefort, prerazburjena, da bi lahko takoj koga sprejela, gre najprej v svojo spalnico, da si oddahne, do Čim gre gospod Villefort, bolj svest si samozatajevanja, na-ravnost v* salon.
Toda dasi je znal gospod Villefort jako brzdati s je čute, dasi je lahko znpovedal potezam svojega obraza, se mu vendar ne posreči, da bi popolnoma pregnal s svojega čela obluk, tako
da ga grof, ki mu pride danes naproti z naj vesele jšim smehljajem, takoj vpraša, kaj je napravilo njegov obraz tako temen in zamišljen.
»Moj Bog," pravi Monte Cristo po prvem pozdravu, »kaj pa imate, gospod Villefort? Ali vas motim morda baš v hipu, ko imate sestaviti kako jako težko obtožnico?"
Villefort se poskusi smehljati.
»Ne, gospod grof," pravi, »to pot sem žrtev jaz sam, Jaz sem oni", ki sem izgubil proces; in slučaj: trmoglavost in blaznost sta mi pisali obsodbo."
»Kaj hočete s tem reči ?" vpraša Monte-Cristo z dobro hlinjenim sočutjem. »Ali se vam je pripetila res kaka večja nesreča ?"
„0, gospod grof." pravi Villefort z bridkim mirom, »to skoro ni vredno besed; samo čisto priprosta izguba denarja, drugega nič."
»Res," pravi Monte-Cristo, »za premoženje, kakoršno je vaše, in za vaš vzvišeni, fdozofični duh pomeni izguba denarja malo!4
»Tudi me ne jezi denar, dasi devetstotisoč frankov, če se vzame natanko, ni več malenkost. Toda jezim se zlasti zaradi usode, zaradi slučaja, zaraui fatutna ali kako naj imenujem to moč, ki je treščila v me nalik streli, mi vzela upanje na brezskrbno starost ter uničila morda tudi bodočnost moje hčerke in to vse po trmi otročjega starca."
»Ej, moj Bog l Kako pa je to vendar ?" vsklikne grof. »Rekli ste devetsto tisoč frankov ? Ej, resnično, v tem slučaju imate čisto prav; to je vsota, ki jo tudi filozof izgubi nerad, In kdo vam je to provzročil?"
»Moj oče, o katerem sem vara že pravil."
»Gospod Noirtier ? Ej! Toda če se ne motim, ste mi vendar rekli, da je čisto hrom in je izgubil vse telesne moči?'*
(Dalje pride.)
mioga „5ocr a ma. i m au. decembra IB05.
histerskemu predsedniku, toda zelo dvomim, da je o izvedljivosti te volilne reforme tako prepriCnn, kakor bi moral biti prepričan ministerski predseduik, ako hoče kako stvar izvesti, — Mora si biti na jasnem, da ne bo tako lahko, prodreti v tej zbornici z volilno reformo. Toda nočem se spuščati v podrobnosti, kaka bo volilna reforma in kake posledice bo imela. t Sedaj še ni ' prav nič mogoče reči, kaka bo vladna predloga in kako se bo glasovalo po parlamentarni rešitvi; toda mnogo črnih oblakov se bliža na političnem obzorju, ki mečejo na našo ožjo domovino temne sence ter ne pomenijo nič dobrega. — Prelahko je mogoče, da bo pri nas prišla tlfr samovlade stranka, ki ni prijateljica napredka, prosvete in luči in ki bo pridobitve nove dobe in posebno nove šolfr z vso «ilo pobijala. To so pomisleki, ki jih gojimo v tem ozira. — Mi smo izrecni prijatelji napredka in šole, in ravno zaradi tega moremo gospodu minister-skemu predsedniku le zategadelj, ker je zapisal volilno reformo na svojo zastavo, dati generalno odpuščanje za mnoge grehe zane-marenja, ki nam jih je zakrivil na polju šolstva,  na  političnem   in   narodnem   polju ......
pravim izrecno grehi zanemarjenja ter bom te besede pozneje še podrobneje tolmačil. — Kaj nam pomagajo lepe besede in prazne objube gospoda barona Gautseha, ako pa značijo njegova dejanja nasprotje njegovih besed ? Vlada nam vedno in vedno zatrjuje, da nam izkazuje isto dobrohotnost, kakor drugim narodom naše države, obeta nam nepristranošt in podpore vsake vrste, ako se zahtevajo, dočim njena dejanja dokazujejo ravno nasprotje tega, kar nam obeta. Po nekaterih doživljajih smo prišli do prepričanja, da se nam je pod Korberjem godilo Še mnogo bolje kakor sedaj pod Gaut-sehem, katerega vlada ne obeta za kranjsko deželo nič dobrega. — Odkar jn prevzel Gautsch vladne posle, nam ni podal niti enega dokaza svoje naklonjenosti, pač pa nam je opetovnno pokazal  svoje nasprostvo.
Slovensko vseučilišče.
Ko smo bili letos odpuščeni na poletne počitnice, se je gospod ministerski predsednik (Jautsch vsled privatnega poizvedovanja izvršilnega odbora nemskiJ strank takoj požuril, da ovrže in optima forma izjavo takratnega naučnega ministra " zadevi ustanovitve slovenske prkvne fakultete v Ljubljani; kot načelnik vlade je namreč tej oficijalni izjavi svojega naučnega ministra odrekel vsak pomen. Rekel je: Naj vas to nič ne skrbi, kar je rekel naučni minister, iz tega ne bo nič, saj ni rekel nič pozitivnega in končno sem vendar jaz tisti, ki odločuje. — Bili smo presenečeni, ko smo izvedeli za ta odgovor ek-scelence, kajti to, kar je gospod ministerski predsednik rekel glede svojega resortnega ministra Hartla, ne pomeni nič drugega, kot izrecno ovrženje tega, kar je rekel minister Hartel. Prav odločno moramo proti temu pro-testovati, da nam ministerski predsednik na eni strani po svojem ministru nekaj slovesno obeta, kar potem v privatnih konferencah z odborom četvorice nemških strank preklicuje-— To je najmanj jasna odkritosrčnost gospoda ministerskega predsednika, česar si absolutno ne moremo pustiti dopasti. Dobremu možu, naučnemu ministru Hartlu ni drugega preostalo, ko se je prepričal, da ga njegov lastni šef glede izjave, ki jo je podal tukaj v zbornici — gotovo ne brez sodelovanja in pritrjevanja ministerskega predsednika - - naravnost osmešil, kakor da je iz tega ministerstva kot poštenjak izstopil, ker se je prepričal, da ne more dane besede držati, kar je kot mož poštenjak hotel storiti. Zaradi tega bomo tudi ekscelenci bivšemu naučnemu ministru ohranili hvaležni spomin, ker nam je dokazi, da ima vsaj za naše kulturne potrebe in .ateve zmisel in tudi čut pravičnosti napram nam. (Konec prihodnjič.)
Domače in razne novice.
Narodna prosveta in nožki in ženski zbor pevskega in glasbenega društva v Gorici priredita dne
01. decembra 1905. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Trgovskega doma" Silvestrov večer s sodelovanjem oddelka orkestra c. kr. peš-polka št. 47. Vspored: 1. Ant. Kedved ^Dijaška", možki zbor s tenor-solom. 2. Fr. Grbid: »Spomladni klic", duet za dva ženska glasova s spremljevanjem na piano. 3. Hug. Sattner: „Na planine", mešan zbor z bariton šolo. 4. Dr. G. Ipavec: »Oblaček", kvartet za možke glasove. 5. Fr. Grbic: »Cvetice", duet za dva ženska glasova s spremljevanjem na piano.  6.  Kam.  Mašek:   »Strunam«, možki
zbor. 7. »Blaznica v prvem nadstropju", veseloigra v enem dejanju. Loterija, Polnočni pozdrav. Ples. Vstopnina 1 K, za družine 2 K, dijaki, vojaki in člani pevsk. zborov 50 v. K obilni udeležbi vabita uljudno — odbora.
Na Silvestrov večer v Trgovski Dom! —  Na
drugem mestu priobčujemo naznanilo, da priredila Narodna Prosveta in Pevsko in glas-i.beno društvo Silvestrov večer v Trgovskem Domu. Vspored je prav zammiv in oolflfruštvi se potrudita, da bo Silvestrov večer v prijaznih prostorih Trgovskega Doma prav animiran. Ker so troški s prireditvijo in dvorano, je postavljena majhna vstopnina, katera pa ne more* ovirati nikogar glede udeležbe. Obe društvi pač zaslužita vseobče naše simpatije in podporo, zategadel pričakujemo kar najobil-"'nepeudeležbe. Obeta se lepa, neprisiljena zabava, prijeten večer. Torej na Silvestrov© v Trgovski Dom!
Dar. — Gosp. Martin P o ve raj, trgovec in krojaški mojster v Gorici, je daroval 5 kron za kobaridsko božičnico prihodnjega leta namesto novoletnih voščil.
Naše priloge- — Današnji številki smo priložili vabilo na naročbo »Kmetovalca" ter „Vo z ni red". - Krčmarji, obrtniki itd. so naprošeni, da ta vozni red razobesijo na kakem vidnem mestu. Kdor bi potreboval morda še enega, naj se oglasi, mu ga do-pošljemo.
Prihodnji številki dodamo „K a ž i p o t po Ljubljani in kranjskih mestih".
Imenovanje. — Višji komisar pri glavarstvu v Gorici gospod G vido Pol ley je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v Kopru.
Razpis častnih nagrad družbe sv, Mohorja. — Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, daje obrok za dopošiljanje rokopisov na razpis od dne 17. grudna 1004. podaljšal do dne 30. aprila 1000. —
MrtVO SO našli dne 26. t. m. gospo Ano S c h m i d t v njenem stanovanju na Placuti št. 8. Prejšnji dan je bila (50 letna gospa še jnko vesela in dobre volje, drugo jutro, ko je vstajala, jo je zadela kap. Zgrudila se je pri postelji in tako so jo našli, Ker je ni bilo na dan ob navadni uri, so sodili sostanovalci v hiši, da se je moralo kaj zgoditi. Policija je odprla vrata in našli so gospo mrtvo. Pokojna gospa Ana Sehmidt je mati tukajšnjega čislanega g, evangeljskega župnika, ki se je nahajal takrat izven Gorice po svojih službenih opravkih. Ko je dobil brzojavko; se je takoj vrnil. Kakor nam je znano, ga je vezala na mater prava sinovska ljubezen. Pred 0 leti je umrl v Gorici njen mož. Kljubu temu, da jo je sin vabil k sebi, je ostala vendar v svojem stanovanju, kjer je našla smrt. Prav ginljivo je govoril ob krsti evangeljski duhovnik Scha-laudek iz Trsta. Udeležba pri pogrebu je bila velika.
„KdO Je kriv neuspehov"? — Dr. Gregorčič razlaga v svoji „Gorici", da sta kriva neuspehov v deželnem zboru — dr. Turna in pa GabršČek! Prav komodno sodbo izreka don Antonio. On, pečasni Berbuč, zaspani Bolko, dolgočasni Grča, kunštni „inženir" Lapanja itd. so pa nedolžni. Don Antonio razlaga zopet — abstinenco. Ali bi zopet rad sedel v Križni ulici v miru pa čakal, da mu pečeni piščanci sami priletijo v usta? — Abstinenca ni rodila nobenega uspeha, ker taki možje kakor dr. Gregorčič, dr. Rojic, Berbuč itd. sploh niso možje, ki bi znali kaj doseči. Pa kaj abstinenca! V zboru se je treba bojevati, don Antonio! — Ko skonča članke, že damo opopran odgovor.
Za božičnico otroškega vrta v Pevml so darovali : pr. g. kurat Kumar Janez t! K, g. Mi-klus Angel, trg. 5 K, g. Šuligoj Josip, krčmar f> K, g. Komjanc Antv trg. 2 K, gosp. Ciglič GaŠpar, trg. 2 K, g. Breziger Mih., krčmar 1 K, g. Anton Fiegel, velep. 4 K, g. Klanj-šček Josip, posest. 2 K 33 viu., g. Gravner Anton, pos. 3 K, g. Pintar Anton, pos. 2 K, gospa baronica Teufenbach 2 K, g. Primožič Katarina 1 K, gč. Komavli Cilka 60 vin., .g. Al. Fogar, trgovec 10 K, županstvo Pevma 10 K, gosp. naduč. Prinčič Edv. 1 K, gospa Krstnik Leopoldina 2 K. Nadalje so darovali V blagu: Krojaška Zadruga več kosov blaga za dekliške obleke, gosp. Hedžet & Koritnik blago za dekliške obleke, g. Resen 6 volnenih šerp, g. Pregrad & Černetič ducat žepnih rut in tkanino za obleke, g. Bisail različno blago, g. Medved lepo deško obleko, gospa Pavlina Seidi 12 parov nogavic, g. Delpiero blago za obleke, g. Kopač škatljo sveč, g. Delpiero & Cadel razno blago, g. Jakil Franc in g. Ivan Drufovka pa  sta  darovala  veliko   usnja  za
čievlje in g. baronica Tomel 9 spod. krilc, 50 parov nogavic in 36 parov zapestnic, to vse njeno ročno delo.
Vsem cenjenim darovalcem Bog stotero povrni! - Podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici.
Razpis več mest carinarskih vežbenikov.  — v
območju c. kr. finančnega ravnateljstva na Primorskem se popolni več mest ^carinarskih vežbenikov, začasno brez adjuta. Prošnje na-" tečateljev, ki so dovršili višo gimnazijo, višo realko ali kako tema vsporejeno srednjo šolo, je vložiti tekom 14 dni pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu z dokazilom zvršenih naukov, avstrijskega državljanstva, znanja deželnih jezikov in telesne vsposobljenosti za državno službo.
Našli SO truplo 24 letnega Andreja Jana iz Trebuše, ki je bil izginil nenadoma, ko se je vračal z drugimi vred domov. Mislilo se je, da ga je kdo napadel, ali sedaj se je pokazalo, da se jo zgodila le nesreča. Iskal ga je oče od 18. t. m. dalje ter res našel truplo v votlini blizu Doljakove žage na Trnovski cesti. Poleg trupla je našel uro s tolarjem ter v žepu znesek 88 K kakor tudi delavsko knjižico. Mladenič je delal pri železnici ter se sedaj vračal domov. Zlomljeni je imel obe nogi, eno roko in po obrazu je bil opraskan. Pokopali so ga v Solkanu.
Z nožem. -— 20 letni Karol Lenardič se je prepiral s svojim bratom 30 letnim Alojzijem. Žugal mu je z nožem. Sestra in neka prijateljica njena sta skušali vzeti razsajaču nož iz rok. On se je branil ter se pri tem precej močno ranil na roki, vsled česar je šel po zdravniško pomoč k usmiljenim bratom.
Štrancar, štanjelski kurat, prihaja v Itihem-berg. V Štanjelu bo menda vse jokalo za njim. Na novem mestu v Rihembergu zahteva nov farovž. Dokler ne bo stanovanje po njegovi želji, hoče stanovati v kaplaniji in kaplana pognati v kako privatno hišo. Pokojni župnik je bil skromen mož in ni občini nakladal bremen. Štrancar seveda bo drugačen in bo hotel imeti palačo kakor kak evropski vladar. Župan Pavlica mu pojde na roko; saj ort pri vsem tem tudi zasluži. Ker bodo kmalu obč. volitve, vpisal ga jo župan v volilnikkar naprej, menda že prej nego se je za gotovo vedelo, če pride v Rihemberg. Sploh zna Pavlica take reči zavijati, in Štrancar, njegov dobri prijatelj, se tudi razume na take reči. Orala bosta prav lepo po Rihembergu!
Imenovanja V poštni Službi. — Za poštne kontrolorje so imenovani oficijali: Karol Maitzen, Josip Streinz v Trstu; za više oficijale oficijali : Alojzij Grandis, Rudolf Jes, Ivan Vouk, Albert Muller, Josip Del Monaco, Ivan Tunis, Fran Letiš v Trstu; za oficijale asistenti: Martin Dobnik v Trstu, Jakob Božič v Gorici, Karol Ltissbachr v Ljubljani, Silvij Poliak, Josip Nikolich in Emerih Schiffrer v Trstu; asistenti poštni praktikantje: Renat Gradič, Fran Žerjal v Trstu. Premeščen je poštni koncipist Albert Markus iz Trsta v Gradec.
Imenovanje v finančni stroki. — Visi komisar
finančne straže 2. raz. Josip Lampl, Hugon Grignaschi, Andrej Cusner, Fran Turšič in Martin Steppan so imenovani za više komisarje finančne straže 1. razreda v obsegu tržaškega finančnega ravnateljstva.
G. kr. deželni šolski svet za Goriško in u.adi-
ŠČanSkO je premestil: nadučitelja Anton« Kosovel iz Sežane v Pliskovico; nadučitelja Milana Vovk iz Pliskovice v Povir: nadučitelja Antona Berginec iz Povirja v Sežano; učitelja Luk Šila iz Štorij v Vojščico. — Učitelj in voditelj v Brsnici Josip Šinigoj je bil na lastno prošnjo premeščen vMavhinje. — Učitelj v Grahovem Fran Kašca je imenovan nad-učiteljem II. razr. v Tolminu; Alojzij Maca-roi je bil potrjen definitivnim učiteljem v Št. Polaju.
Imenovanja pri deželnem odboru.   —  rfed
kratkim je bil imenovan podtajnikom konceptni praktikant dr. Grusovin. — Asistentom je imenovan Karol mejni grof Obizzi, rač. praktikantom pa Jos. Peternel.
Za imenovanja laških uradnikov, zlasti za imenovanje konceptnega uradnika so Lahi milostno dovolili slovenskega rač. praktikanta, pa še to le na mesto Siovenca, ki je prostovoljno zapustil tako mesto v dež. odboru. Slov. odborniki so vsi srečni radi tega i Pri imenovanju podtajnika so seveda molčali, Gregorčič se je bil le za komedijo in pesek v oči nerazsodnim ljudem »energično postavil" ob znani priliki v dež. zboru.
Strašna 8fflrt. — V Vilešu v Fuflanlji so našli mrtvega v hlevu na posestvu A. Gaspa-rini 72-letnega hlapca Ivana Maverja, znanega tam pod imenom Janez. Ležal je na tleh med
živino mrtev. Ko so ga privzdignili, se je po kadilo izpod njega. Baje je šel spat Maver precej vinjen ter je pri tem z lučjo v roki padel na tla, on na. luč, in petrolej mu je ožgal obleko ter njega po prsih. Vstati ni mogel več, obležal je ter umrl. V hlevu je 14 glav živine in mnogo sena. Kako lahko bi bilo zgorelo vse skupaj.
Znižanje tarifov za prevoz blaga. — Med državnimi železnicami in južno železnico se sklene pogodba, po kateri se znižajo tarifi za prevoz blaga po otvoritvi bohinjske železnice. To velja zlasti za črto Trst-Dunaj .V Trst-Praga.
Nezvesti pekovski učenec. — Pri J. Gerbcu
v ulici Sv. Antona je služil za pekovskega učenca 14 letni Iv. Hrovatin z Vitovelj. Te Mje bil izginil, potem ko je ifikasiralod raznih strank 21 K za svojega gospodarja. Ko so ga prijeli, je priznal tatvino.
Včeraj SO pokopali redarja Antona Ovršnika, ki je umrl, star šele 39 let. 15 let je bil v redarski službi. Spremili so ga k pogrebu z vojaško godbo. Pogreba sta se udeležila tudi dvorni svetnik grof Attems in policijski svetnik Contin.
Velikanski cirkus Barnum se ustavi meseca
maja 1906. na potovanju proti Dunaju baje tudi v Gorici za en dan, Predstave bodo na Rojicah.
Pevsko društvo »Zorislava" v Sežani priredi
jutri Silvestrov večer s petjem, igro, šaljivo pošto in plesom v dvorani »hotela treh kron".
V mestnem svetu goriškem je stavil dr. Pi-
navčig nujni predlog, naj se zavzame županstvo za to, da ne bo imenovan za nadškofa v Gorici kak Slovenec. Hočrtjo ali Laha ali pa —- Nemca, samo Slovenec ne sme biti... Tak predlog je narekavalo dr. Pinavčigu le veliko sovraštvo do Slovencev, katerega je mož poln in katero kaže ob vsaki priliki! —' Sicer je pa vse skupaj le komedija. Če bo imenovan Sedej, bodo lepo molčali, ker vedo, da jih ne čaka nič hudega!
Predlog je bil sprejet soglasno, torej tudi z glasom prosta Faiduttija!
G užlgallcah družbe sv. Cirila !:> Metodi razpravljajo Lahi po svojih listih, češ, koliko žrtvujejo Slovenci za svojo Šolsko družbo z užigalicami, in kako malo Lahi! »Piccolo" pridušuje Lahe, da naj kupujejo le užigalice v prid »Lege". Mi pa pravimo: Slovenci, le , pridno segajte po užigalicah družbe sv. Cirila in Metoda, da bo »Piccolo" zopet drugo leto nas postavljal za vzgled Lahom!
Otvoritev bohinjske železnice. — Ako bi ne
bilo ovir pri bukovskem tunelu, bi se izvršila otvoritev do maja. Tako pa utegne biti v najboljšem slučaju meseca julija, ker dotlej bodo potrebne poprave dovršene. Kamen za ta dela vzamejo iz goriške okolice, zlasti iz Mirna.
Začetkom januvarija 1906. pojde prvi materijalni vlak iz Gorice do Grahovega. Ta vlak bo prevažal v prvi vrsti stavbeni material vsak dan zlasti za bukovski unel.
Grozna nesreča. —• Sinoči okoli 6. ure je padel v vodnjak neki Škrl Jos. iz Grgarja, stanujoč v Stračicah. Čistili so vodnjak pod kapelo št. 6, kar nakrat se ulomi neko bruno in nesrečnež je padel v globočino kakih 20 metrov. Izvrekli so ga šele okoli 11. ure ter potem prepeljali truplo na pokopališče.
Laški begunec — Glavarstvu v Gradišču ob Soči se je predstavil te dni vojaški begunec B. Billi iz Ttalije. Pustili so ga prostega, le na večer mora v zapor.
Spomenik FavettijU. — V dvorani mestne hiše v Gorici kjer se vršijo občinske seje, postavijo v zid ploščo brez vsakega napisa. Neko tukajšnje laško društvo pa dene krog te prazne plošče venec. To bo spomenik irre-dentovcu Favettlju, ker namestništvo prepoveduje pravi spomenik.
»Rokodelsko bralna društvo v Tolminu" priredi
na Silvestrovo dne 31. decembra 1905. veselico s petjem, dvema igrama in tombolo v Podšolarjevi dvorani. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. V. Parma: »V petju oglasimo..." možki zbor iz »Legijonarjev". 2.
A.  Foerster: »Rudeči sarafan", ruska narodna za mešan zbor. 3. Dav. Jenko: »Na tujih tleh", ženski dvospev s spreculjevanjem gla-sovirja. 4. F. F. Šamberk: »Blaznica v I. nadstropju", šaloigra v enem dejanju. 5.   Dr.
B.  Ipavec: »Molitev" iz opere »Teharski plemiči" za mešan zbor. 6. A. Nedved: »Lovska", možki zbor. 7. E. Linderer: »Ljubki mornarji", opereta v t^em dejanju s spremljevanjem glasovirja. — Tombola in prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži I.-IH. vrste 1 K, 1V.-VI. 80 vin. Stojišča 60 vin. Srečke za tombolo 20 vin. K qbilni udeležbi uljuduo vabi odbor,-
V  LOktVDU bo o&Cni zbor »Zavarovalnice goveje živine" dne 7. januarja 190(5. po blagoslovu v krLroi g. Vidmaqa, h kateremu se vabijo živinorejci Lokavca, AjdovSčine in sv. Tomaža. — Diievni red: 1. Porodilo predsednika o trimesečnem delovanju društva. — 2. Upisovanje novih udov. — 3. Razni nasveti i in predli. — Predsednik Tomažic.
Bralno društvo» merskem bo imelo v nedeljo, |
dne 31. dec. obfini zbor. Na dnevnem redu je: 1. Rešitev računov za leto li)05. 2. Volitev novega odbora. 3. Naročba časopisov in društ. zastave. 4. Slučajnosti. — K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor.
Telovadno društvo »Solkanski Sokol" priredi za
svoje člane v nedeljo dne 31. decembra 1905. Silvestrov večer s plesom v prostorih gosp. Al. Mozetiča v Solkanu. Vstopnina v društv. oblekah 2 K, brez društv, oblek 2 K 50 vin, Vstop je dovoden le proti izkazu vabila. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
V  Doberdobu razsajajo osepnice. Povsodi je dosti bolnikov. Pa niso bolni le otroci, šola je zaprta že od 17. nov., ampak tudi odrasli. Na Božič so pokopali 4: dve dekleti v 13. letu in dva otroka. Na sv. Štefan sta zopet dva umrla.
Ponesrečil je neki posestnik v Doberdobu pri prekladanju sena z jednega voza na drugega. Padel je ter obležal mrtev. — V 8 dneh jih je umrlo 10. — Žalostne praznike so torej imeli v Doberdobu.
Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici bo
dražilo svoje časnike v društvenih prostorih dne 1. januvarja 1906. predpoldne ob 11. uri.
»Pivsko In bralno društvo" v Doijui Vrtojbi
bo imelo prihodnjo nedeljo v prostorih gosp. Jakoba Maraža o pol uri popoldne svoj prvi redni občni zbor. Vspored po pravilih. — K obilni udeležbi uljudno vabi — začasni odbor.
Bralno In pevske društvo na Gradišču nad Upu-
žami bo imelo svoj redni občni zbor dne 31. t. m. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora.
Ukradel krčmarja, — Krčmarju Kraščku v
Križni ulici je ukradel nekdo uro, nekaj prstanov, uhanov, brajc itd. v vrednosti 180 K. Kot sumljivo so prijeli neko 19-letao Fran-čiško Gorjup.
6-letnl deček, M Je prišel sam domov iz Gorice
V Krmi«. — Iz Krmina je prišel na Božični praznik v Gorico krčraar Štel Furlan z 8 otroci. Bili so tudi na izvoznem trgu. Tam mu je izginil 6-letni Eomuald. Iskal gz je tuintain, pa vse zaman. Slednjič je šel obnnan domov, tam pa je nnšel zgubljenega sina, ki jo je sam primahal domov.
Siovenska Čitalnica i Vrtojbi vabi k veselici,
katero priredi njen latnburaški zbor dne 31. t. m. v dvorani g. Jakoba Maraža. Začetek ob 3. in pol pop. Čisti dobiček je namenjen za nabavo godbenega orodja. Preplačiia se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner.
PonočRa služba v lekarnah. — v času od
31. t. m. do 7. jan. 1906. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner.
UstnlCO z raznimi papirji, čeki ter drugimi za lastnika važnimi rečmi je izgubil neki gospod. Kdor jo je našel, naj se oglasi v našem upravništvu.
čelih bo torej zasnovana Gautscheva »volilna
Razgled po suetu.
Gautscheva volHia reforma. — Kako namerava baron Gautsch prikrojiti svojo volilno reformo, je razvideti iz izvajanj, ki jih je o Božiču priobčil neki ugledni državnik ----- ali Gautsch sam ali minister grof Bvlandt o strukturi volilne reforme v listu „Neues \Yiener Journal". — Po izpovedi tega državnika namerava Gautsch število državnozborskih mandatov povišati od 425 na približno 440   .....
„v svrno izravnanja nekih zahtev, ki se dado težko odkloniti". Teh 440 mandatov se razdeli na kraljestva in dežele. Odločilna na število mandatov, ki se odkažejo posamnim kro-novinam, bo v prvi vrsti številnost prebivalstva, v drugi vrsti pa tudi gospodarski in kulturni pomen dotične kronovine, ki se bo naravno presojal po visokosti vplačanih davkov. Vsled tega se bo število mandatov v posam-nih kronovinah pomnožilo, dočim bodo druge dežele, kakor pravi dotični državnik, morale trpeti, da se jim Število državnozborskih mandatov reducira. — Med onimi srečnimi kro-novinami, ki se bodo obdarovale z novimi mandati, bodo seveda v prvi vrsti nemške dežele pred vsemi Nižje Avstrijsko, kjer bo samo Dunaj imel 24 do 26 mandatov; med onimi pa, ki se jim reducira število mandatov, bodo seveda jugoslovanske pokrajine. Oni državnik piše v tem oziru doslovno: „Kakor sem že omenil, se bode v posamiiih kronovinah, ki so sedaj pregravirane, Število mandatov zmanjšalo, zlasti v Dalmaciji, na Kranjskem, v Trstu in v liukovini." — Po teh na-
Strašnl dogodki na Ruskem. — strašna poročila prihajajo iz Rusije,* zlasti iz Moskvo o dogodkih zadnjih dmj. Revoluctjonarci so imeli namen pretrgati vsako s Petrogradom,
Nato naj bi se „bojna družina" polastila mestne hiše iu banke ter proglasila začasno vlado. Revolucijonnrji so bili v ta namen zbrani v hiši meščanskega ravnatelja Fiedlerja. Ob 10. zvečer pa je. obkolilo hišo vojaštvo. Revo-lucijonarji se na poziv niso hoteli vdati, te-muč so stresali na vojaštvo ter končno vrgli dve bombi, ki sta ubili dva Častnika. Vojaštvo je nato hišo razstrelilo z granatami. Re-volucijonarji so še vedno streljali in šele ob 3. zjutraj so se vdali. Vojaki so našli v hiši osem mrtvih in 30 ranjenih, mnogo pušek in 13 bomb. Med časom tega obleganja pa so bili tudi po drugih glavnih ulicah boji. Povsod so bile narejene barikade, izza katerih se je na vojaštvojstreljalo. Število mrtvih in ranjenih še nfznanoT Po poročilih, ki so došia v London, je bilo samo v nedeljo ubitih najmanj 2000 oseb ; vseh mrtvih in ranjenih pa je baje okoli 7000.
26. t. m. so bile v Moskvi zopet krvave bitke za kolodvor in neke tovarne. Nad 3000 oboroženih delavcev je hotelo razorožiti vojake. Ves dan je odmevalo streljanje, tudi s topovi. Zopet je bilo brezštevilno mrtvih iu ranjenih. Revolucionarji grade neprestano barikade. Vseh oboroženih revolucijonarjev je baje v Moški okoli 60.000. Nihče si ne upa iz hiš. Vrata in okna pri vseh hišah so za-barikadirana. Pojavlja se že lakota. Moskve ni mogoče več spoziiati, ker je kakor razvalina. — Mesto kaže sliko obleganega mesta. Patrulje preiščejo vsakogar, ki se prikaže na ulice. Kdor se temu zoperstavi. je ustreljen. Revolucijonarji so razdeljeni v tri velike oddelke, ki operirajo v raznih okrajih mesta. Najpogumnejše naravnost brezsrčne so ženske v teh revolucijskih četah.
Poroča se nadalje: Sedaj počiva v i'e-trogradu delo v 74 tovarnah in večilv indn-strijalnih zavodih, v katerih dela 44,382 delavcev.
V   noči od  26.  na 27. t. m. se. je na baltiški železnici pripetilo več nesreč. Na že- j lezniškem mostu  pri Ransiku, 71 kilometrov j od Itevala, je skočil s tira osebni vlak. Loko- i motiva je padla  v  vodo.  Nekoliko vozov je ! bilo razbitih. Število žrtev ni znano. Nesreča I se je  pripetila  radi tega, ker je  bil tir iz zlobnega namena poškodovan.   Govori se, da se je ponesrečil vojaški vlak, ki jo vozil gardo. V isti noči sta pri Nervi zaporedoma skočila
s tira dva tovorna vlaka, namenjena v Petro-grad. Mnogo vozov je bilo razbitih. Tudi to nesrečo je provzročila zlobna roka.
Fronta revolucijonarne milice v Moskvi se razteza od kazauskega kolodvora 10 kilometrov na dolgo. Ker je razdaljo okraja, ki ga zapirajo barikade, veliko, ne morejo tudi vladne čete hitro prodirati. Neprestano na-stvjajo nove bniikade ter zatvarajo mesto. V Aleksandrovem vrtu na Kremiu so se poja vili ustaši ter so streljali na vojake, pri čomei sta padla dva vojaka in 3 ustaši. Od moskov skih železnic je v prometu le Nikolajevska železnica.
Radikalke stranke kažejo v svojih nasilnih pozivih na splošni štrajk manje energije, nego prej. Zmerni delavci izjavljajo, da hočejo zopet na delo. V nekaterih tovarnah onkraj Moskve se že kadi iz dimnikov.
Pred tržaško SOdnijO se je vršila razprava proti c. kr. redarju V. Denipoti, ki je streljal na svojega hišnega gospodarja Budiniča, ko ga je preganjal iz stanovanja. O tem smo svoj čas poročali obširneje. Pred sodniki je rekel Denipoti, da je prišel ob zavest, ko je stal pred trdim gospodarjem, ter da ne ve, kaj je potem storil. Razprava se je odnesla, ker zahteva sodni dvor izvestja medicinske fakultete na Dunaju glede duševnega stanja obtoženčevega v trenotku, ko je streljal.
Vzel je denar in pobegnil. — Težaka Adolf
Ricci in Jernej Cucciani, delujoča pri zasipanju morja v Trstu, sta prijavila policiji, da je nadtežak Adolf P., ki je delal ž njima, vzel pri podjetniku na njun račun 250 kron denarja in potem pobegnil iz Trsta.
V  Trstu so aretirali 28-letnega natakarja Teodorja B., ker je grozil svoji ljubici z nožem in tudi vrgel nož za njo.
SkOZi Okno je skočil v Trstu 41 let letni J. Zanchi, lastnik tovarne sveč v ulico Sette Fontane, ter obležel mrtev. Uzrok samomora neznan.
Z Reke v Nevjork v košari, — s pamikom
„Pannon?.a" črte Cu::ard so pripeljali z Reke v Ne\vjork 18-mescčno dete neke družine v Patersonu in sicer v košari. Oni, ki je peljal dete k starišem, se je bal, da bi istega ne sprejeli, zato je skril otroka v košaro med druge reči, in posrečilo se mu je, oddati dete zdravo in čilo starišem v Patersonu. Sedaj šele je prišla ta reč na dan,
»Bela knjiga"; — Iz Vatikana je izšli „Bela knjiga", v kateri se govori o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Sestavili so jo papež z nasveti od strani kardinalov in nekaterih francoskih Škofov. V tej knjigi se
ho&e dokazati med drugim, da Vatikana ne zadene nobena krivda na ločitvi. Zatrjuje se tudi, da bo imela ločitev velike posledice za Francijo v njeni zunanji politiki.
Nemški cesar — veleposestnik v Opatiji ? —
Na Dunaju je umrla bogatašinja Lavra grofica Henckl, ki je imela veliko posestvo v Opatiji. Pravijo, da je tri svojo dvorce: Neptun, Ro-zalrja in Aron zapustila nemškemu cesarju. Če se obistini ta vest, postane nemški cesar veleposestnik v Opatiji.
Karamtll s pesnikovega groba.   — Hrvaški
spisal A. Šenoa. Poslovenil dr. K. Ozvald. Tiskala in založila „Narodna tiskarna" v Gorici. G. prof. Ozvald je izdal v tej brošurici znano že prevedeno Šenoovo povest. Prevod je prav lep. Stane 50 v.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici, Gorso Franc. Gius. it. 2 in 20.
vošči vsem cenjenim gospodom odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1906.
Srečno in veselo " ^> NOVO LETO! «*
vošči  svojim  ceni,  gg\  odjemalcem in naročnikom
Dosip Rouan,
komisijsko in agenoij3ko podjetje -   v GORICI.--------------
Veselo novo leto
vošči svojim cenj. gosp. odjemalcem v mesta in na deželi: :::::::
Anton Pečento
veletržecvz vinom,
Sreeno in veselo novo leto 1906
vošči vsem cenjenim odjemalcem
ai^it) potepaj,
j trgovec in krojaški mojster ^^^ v Gorici. —~—
Veselo novo leto
= vošči =
vsem gg. odjemalcem Fr. Podberšie,
kamnoseški mojster v Gorici Tržaška ulica št. 17.
/\nton Breščak
v Gorici
vošči svojim cenj. gg. odjemalcem   \
Veselo oo^o leto!
Veselo novo leto ^1906 a,
v6šči  vsem  č. damam  in gospodom iz mesta in dežele
JOSIPZORNIK,
modna  trgovina v Gorici, == Gosposka ulica. =====
Oklic.
Vsled sklopa odbora upnikov proda se potom javno dražbe dne 5. janti-variju 1900. vse v konkurzno maso Alberta Šešek, trgovca v Ajdovščini
spadajoče manufaktumo in špecer-jsko blago,   skupno naj boljšemu ponudniku.
Geta zaloga blaga cenjena.je na 7814 K 91 v. Zalogo se lahko ogleda vsak dan od  10. do  1-2. predpol. iti od 2. do 4. popol.
Pismene ponudbe-sprejema podpisani najdalje do 4. t. 1900.. dočim se dražba vrši v pisarni podpisanega dne 5. januvarija 1900. predpol. od 11. do 12. ure.
Kupnino je plačali takoj v gotovini; natančneje pogoje je poizvedel! pri podpisanem.
AJDOVŠČINA, 29. decembra  1905.
ARTUR LOKAR,
c, kr. notar
upravnik konkurzne  mase.
Veselo novo leto
uoščf--------¦----------------------------
suojim ccnj. gg. odjemalcem
.  j kamnosek v Nabrežini.
|\
$Wi»d1{a l^ot)jedlc & ^fajec $ (Sobici
vošči vsem svojim cenj. odjemalcem
srečno in veseio novo leto.
prečno  in veselo novo leto
f         vošči svojim cenjenim gospodom odjemalcem
.....___-irr v mestu in na deželi              "i—
Karol Draščik,
lastnik odlikovane pekarije in siadčičarne u Gorici.
novo leto
Srečno < in veselo
želim vsem svojim časiitiin gostom, prijateljem in znancem.
Zahvaljujem jih objednem za dosedanje zaupanje ter se toplo priporočam v ;0$ji nadaljno naklonjenost.                             i^:M.
Z odličnim spoštovanjem
luan Gleščič,
gostilničar „Pri pelelinčku"
v Gopie),
Nunska ulica štev. 7.
Prvi pogoj
P. n.
Kernameravam svojo" trgovino uravnati večinoma za prodajo i%otov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 $ pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknjo za vsakega novica za samih 28 K i. t. d.
Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka
1P0MJ
v Gorici, na Travnik« št. 5.
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveč« češko »Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost so jamči.
Zaloga ledu, kateri so oddaja le na debelo od 50 kg naprej.
Vino dostavlja na dom iu razpošilja po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.
Zaščitna znamka: „Sidro"
igi contp.
Nadomestek za
P&ln-Exi>oilar
je sptuSno priznano kot Izvrstno bol btaLujo?e mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega doairčega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skatljah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz Rlchtorjove lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek.
F^Srichterjeva lekarna
]\||     k ,.*latcm levu" v Pragi tx ^ J j)[ Elisabethgasse St. 5 nova.   L"fc P^V^I          Duovmi razpošiljanje.            K^
— Išče se —
opekarskega mojstra
za izdelati i milton opeke.
Zahteva se nekaj znanja pri strojih. Plača po dogovoru. Delo je pri obročasti poči (Ringofen).
Ponudbe sprejema Ivan Prešern, Breg št. 4, p. Žirovnica Gorenjsko.
ZAHVALA.
O priliki smrti naše preljubljene hčerke in sestre
Marije Jug
izrekamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem hajsrfihejo zahvalo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za darovane vence in izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo prijateljice ranjke, katere so skrbele* da je bil sprevod slovesen ter za darovane vence. Vsem iskrena hvala! Bog povrni!
V SOLKANU, dne 29. grudna 1905«
Žalujoči ostali.
za zdrav život je prava hranitev. To dajejo v obilni meri okusne testenine Žni-deršič & Valenčič-a. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica.
Jaz
ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Berpannovo lilija nileCnato milo
Bergmaun & CoM Dečin ob Labi.
Prodaja kos po 80 vin.:
JOSIP ZORNIK
Gorica.
A. vd. Berinf . Gorica
Šolska rilca 6t. 12
«a zaloga opep olja
prva vrst«
Najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Nin
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: K - -M, - 64-, —'72, —m —-88, —•96, 1-12, 1-20, 1-30, t'44, 1(J0, 180, 2-   .
——    Na debelo cene ugodne.-------
PoSilia poštnino prosto na dom. Posodo «e puS6a kupcu do popolne vporabo olja: po vpornbi bo spet zomonl e polno
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila lo sveč.
Cene zmerne.
ww» Nova •¦•••••»••
slikarska obrt
v Gorici, ulica Morelli št. 9.
Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, laki. arskih, napisnih in sobo-slikarskik strokovnih dei. Specijalitete v imitaciji lesovja.
Svojim rojakom v mestu m na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča                                udani
Jos. Makovec.
Gorica # Gorica
Hčtel
.iri zlatem jelenu"
v lovskem središču nasproti naa6kofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, p^eg stekleni salon s teraso - / poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za kiube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
Gašpar Hvalic
špediter v Gorici
naznanja, da bode imel prihodnje leto bolje preskrbljeno z vozovi, :er bode mogel postreči z vsako špedicijo tudi po tolminskem in jovskem.
Zajedno vošči vsem svojim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
Vsem častitim gostom, cenjenim  prijateljem in znancem                      j__
srečno in veselo novo leto
---------------o   želita   o---------------
Alojzij in Marija Rasberger
Hotel Restaurant Jelen.
ANTON ITANOT fflM
„Ottoman-ov"
P pir
S6 sam hvali ter d« rabi nikake reklamo.
Raznovrstne KOMASE
in prave ruske-------:
== GALOŠE
se dobe pri tvrdki
J.ORIJFOVKA
GORICA-
looooootoaooaoog
Andrej Fajt  l
pekovski mojster
v Gorici Corso Franc. Gius. št. t filiJAlkA v isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega  2
peciva, tudi najfinejega, za nove  z
maše in  godove,  kolače  za   bir-  a
mance, poroke  itd.  Vsa naroČila  S
; izvršuje točno in natančno po želji  J
naročnikov.                                      a
Ima tudi na prodaj različne moke,  %
\ fino pecivo, fina  vina in  likerje  g
po zmernih cenah.                           a
Za veliko   nofc  priporoča   goriške  S
plnce, potice itd.                 Z
Prva konsumna zaloga olja
Henrik Curiel
TjkaliSe Jos. Verdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdi 42.
Specialitefa oljkinega olja
Srednje vrste	a 32 In-.	liter
fine         „	, 36   „	„
iz Istre	„ 40   „	
„ Corfu	* 48   ,	
„ Bari	n   56    „	
„ Molfette	„   64    „	n
„ Provence	„ 72   „	"9
„ Monte		
S. Angelo	» 80   „	»
„ Luke	. 96   ,	»
ledilno olje
Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10,15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi.
Brozplocno pošiljanje na dom.
Namizno orodje in posodje vseh vrst
Priznano težko posrcbrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni Izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele,  restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvorni založniki
& C.ie - Dunaj
I. Opernring 5 (Heinriclishoi).
—  Ilustrovan cenik na zahtevanje. —
V   vseh mestih  zastopano  po  prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Ohristofle
J.Primožič
--.....- . optik =
Božjiasi
Kdor trpi »a božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko t priv. Schwannen • Apoteke, Frankfiart a. H. Ceniki zahtevano brezplačno.
naznanja, da je otvoril svojo delavnico
v ulici Vetturini štev. 3.
Naprodaj ima: očala,zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Peter Skerbic
GORICA
== Riva Čorno št. 13, = priporoča svojo zalogo piva iz   prve slovenske    pivovarne
G. Auerjevih dedičev v Ljubljani.
Pivo je tako
da rim ni vsako jeduako.
Želodec ozdravi
mačka odpravi,
čisto in bistro
glavo nar'di.
Lekarnarja A. THIERRY-jev
RA1 7AM Pristen Ie z
0M*»sw**m varstveno
znamko zelena nuna.
Najstateje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašiju, riganju, želodfinomu krdu, slabemu toku, kisolici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 1?« malih ali 6 dvoj-satih staklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojne ih steklenic 15 K.
,SL Centsfolijno mazilo.
(Mazilo iz cvetlic tavtcntrož.)
Najmočnejšo Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolcBinah in ranah. Stano s sprem-nico in poštnino vrod: 2 lonCka K 3*60. Pri tno jedino iz lekarne pt angelju varuhu A. THIERRYJa v Pregradi pri Rogatcu-Slatini kamor naj so naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so lionadomostna priCuJe broSurtea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu, ali so isto dopošljo posebej na zahtevo.
Gorica  -**-   Gorica 9
Klimatifino iimiifa.
Hotel Slidbahn
ha Telovadcem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Razna mila, parfamerije itfl.
Podpisani priporoča č. gospem in gospodinjam v mostu in na deželi svoja najfineja mila, pudre, parfume, lišpe, olja proti izpadu las ter razna zdravniška mila za kožne bolezni.
Razni glavniki, krtače za obleko in drugo rabo.
Za blagohotna naročila se toolo priporoča'udani                                '
A. PRIMOŽIČ
V Oo le', V»a Velturlnl štev. 3.
Anton Potatzky v Gorici.
Ni areii RaSteljn 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje knpovaliče nlrnberikega In drtbneaa blaga ter tkani«, prej« In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za šivalne stroje. POTRE3ŽČINJS
za krojaSt in šeoljarje.
8™t.injfe<>. — Rožni fond. — JIhSii« knjižico.
Hišna obuvala m Tse letne Jase,
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in treih ter na deželi,    s    35-8
Odlžkouana pekarija in sladčičarna.
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za bimmnce, torte itd,
Priporoča se slavnemu občinstvu za nnio-gobrojna nasacila ter obljublja solidao postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
S kron in še mt iiiiika ne dan.
Družba za domala dala k strojev la pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. NI Ireba 'nobenih znanost?] 3e ne ! gleda na oddaljenost in delo prodajamo m\.
Družba za domača dela in sfrojeu za pletenje Tomaž E WMUek * G.o — Prag* trg sv. Petra 7. 1.434. — Trst, ul. Campa-nile 13-434.
Zahteuajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
w mamamMBMammaumMm            m znamko »jelen«. -«a
OboJ« p»g   zajamčeno Čisto -"¦*¦ In broz vsoko kiodljlvo primesi. Poro Izvrstno. Kdor ho6o dobiti aoros Josseono pristno, »orli« ¦•škodljivo milo noj dobro vosi do bo ImioI vo«k koMod Imo „SCHIGNT" la vorotvoao »toke „JELEI1M.
8l«T| Sclllsbt JkVStlg «. ¦. —  NoJvaiJ« tovora« to vrsto ¦« ovropojskos* ozsalju!                DohlDa   SP   OODSOd '
«— Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Maglstratna ulica. =                               "