Kamniški občan
■.        \   p ./Sv
LETO XXXII!
KAMNIK, 22. SEPTEMBRA 1993
Velika planina
Stop za avtomobile
Vsekakor ni mogoče vsega do potankosti vnaprej predvideti, vsakdanje življenje in praksa bosta prav gotovo narekovala tudi spremembe. Vendar je treba temeljno zamisel o varovanju velikopla-ninskega območja tudi z omejitvijo prevoza z motornimi vozili čimprej uresničiti.
S to mislijo je izvršni svet 15. septembra sprejel odredbo o prometnem režimu na cesti Kranjski rak—Kisovec in Dol, ki se bo začela uporabljati od 1. novembra 1993 dalje.
Po novem bo lahko prometno omejitev v obliki zapornice na Kranjskem raku (Križevo) prestopil samo kolesar, motorist ali avtornobi-list, ki bo plačal določeno cestnino. Ta pa je določena glede na ceno povratne vozovnice za gondolsko žičnico in se bo spreminjala hkrati
s ceno vozovnice. Za kolo bo treba plačati eno petino cene, za motorno koli polovico, za osebne avtomobile eno in pol cene, za kombije in traktorje trikratno ceno, za traktor s prikolico petkratno in za tovorna vozila in avtobuse desetkratno ceno vozovnice za nihalko.
To pomeni, da bo moral npr. voznik osebnega avtomobila pri sedanji ceni žični-ške vozovnice odšteti za prekoračitev zapornice na Kranjskem raku 775 tolarjev ali okrog 11 DEM.
Za lastnike počitniških koč in seveda tudi za druge obiskovalce bo zanimiva cena letne karte, ki bo enaka 20-kratni cestnini za avtomobile. Zanjo bo torej treba odšteti 15.500 tolarjev.
Tako zbrani denar se bo lahko uporabljal samo za vzdrževanje ceste in za nad-
zor nad prometom.
Precej razprav je bilo o tem, kakšnih olajšav in oprostitev naj bodo deležni tisti, ki gospodarijo na planinskem območju.
Brezplačno prepustnico za prevoze po cesti bodo prejeli le pašni upravičenci in lastniki gozdov. Slednji bodo to prepustnico lahko uporabljali le za prevoz lesa s traktorjem in prikolico.
Svoje avtomobile in druga motorna vozila bodo njihovi lastniki po prehodu zapornice na Kranjskem raku lahko parkirali na ograjenih parkirnih površinah na Kisovcu, Marjaninih njivah, za Ušiv-cem, v Mačkinem kotu in na planini Dol.
Od teh parkirišč naprej pa je z uvedbo določen strožji prometni režim. Za prevoz tovora od Ušivca, Mačkinega kota in Dola do planinskih
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 7. oktobra. Prispevke sprejemamo do srede, 29. septembra, oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 4. oktobra.
Bodo taki prizori kmalu izjema?
IcOčna
OZIMNICA '93
PRIPOROČAMO VAM NAKUP DOMA VZGOJENIH
JABOLK JONAGOLD, GLOSTER, IDARED,
RDEČI BOSKOP    po ceni 53 SIT/kg (50 SIT/kg)
I. kval.
JONATAN, RDEČI IN ZLATI DELIŠES,
JESENSKE SORTE po ceni 51 SIT/kg (48 SIT/kg) Cene v oklepaju so za sindikate in podjetja!
po ceni 35 SIT/kg po ceni 70 SIT/kg po ceni 27 SIT/kg po ceni 31 SIT/kg po ceni 45 SIT/kg po ceni 199 SIT/kg
//. kval. vse sorte HRUŠK
SORTNI KROMPIR SANTE OSTALI
ČEBULA • ČESEN
Možnost plačila na 2 čeka.
Vse to vam je na razpolago v SADNI DREVESNICI (tel. 813-352), ob delavnikih od 8. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure ter vseh prehrambnih trgovinah KOČNE In DISKONTU na Perovem vsak delavnik od 7. do 19. ure ter ob sobotah od 7. do 13. ure.
Informacije o ozimnici dobite po tel. 813-352 (Sadna drevesnica), 812-385 (Komerciala) in 811-386 (Prodaja) ter naš fax št. 815-590.
Veselimo se vašega obiska In vas pričakujemo!
domov, počitniških koč in do žičnice bo izvršni svet pooblastil oziroma dodelil koncesijo zasebniku ali podjetju, seveda po predhodnem soglasju s pašno skupnostjo. Torej bodo morali takega prevoznika najeti tudi tisti, ki bodo gradili koče. Prevozniki, ki bodo dobili dovoljenje, pa bodo morali zato plačati tudi določeno pristojbino.
Sicer pa bo promet za vsa motorna vozila od že omenjenih parkirišč naprej prepovedan, razen za tista motorna vozila, ki bodo za vsako vožnjo posebej ob plačilu pristojbine imela dovoljenje občinskega upravnega organa.
Omejitve za prevoz po planini ne bo le za neterenska vozila (gasilci, policija, gorski reševalci).
Pristojbine za dovoljenje bodo za tri prevoze letno upravičeni pašni upravičenci za prevoz živine, javna ge-[ odetska služba in podjetje Kozorog.
Tudi denar od pristojbin bo v celoti namenjen vzdrževanju ceste.
Na koncu seveda ostaja vprašanje, kako bo z nadzorom uresničevanja te navedbe in z ukrepi zoper kršitelje. Ta nadzor bodo izvajali policijska postaja, komunalno-cestni nadzorniki in druge pooblaščene službe. Kazni za kršitelje so določene z odlokom o redu na Veliki planini, o čemer pa smo že pisali, ko je občinska skupščina spreminjala odlok.
Želimo le, da bi bilo tistih,
ki bi se požvižgali na novo ureditev, čim manj, čeprav, kot smo rekli že na začetku, ni idealna in verjetno tudi komu ne bo po godu.
Izvršni svet bo preko svojih organov z vsebino odredbe seznanil vse uporabnike planinskega prostora.
F. SVETELJ
ZVEZA ČASTNIKOV KAMNIK
vabi člane na tekmovanje v streljanju in na družabno srečanje, ki bo v soboto, 2. oktobra, med 8. in 11. uro na strelišču v Kamniku.
23. dnevi narodnih noš
Številne prireditve in obilo obiskovalcev
Letošnji, že triindvajseti dnevi narodnih noš so nam po nekaj letih ponovno postregli s slabim vremenom, ki pa veselega vzdušja na prostem, kljub dežju ni pokvarilo. Da pa za dežjem vedno posije sonce, se je izkazalo v nedeljo, ko so sončni žarki najprej sramežljivo, potem pa vse močneje pričeli kukati skozi oblake, tako da je tradicionalna povorka narodnih noš minila v veselje in
zadovoljstvo, tako obiskovalcev, kot nastopajočih.
Vse pa le ni potekalo v skladu z načrti prizadevnih organizatorjev, med katerimi velja omeniti zlasti Turistično društvo in prireditveni odbor. Že pred pričetkom prireditev je bilo kar nekaj vročih rečeno na temo - ali sejemski živ žav prenesti na Šutno ali ga ohraniti v mestnem jedru. Glede na tradicijo in dostopnost sejem-
ski del vsekakor bolj pristoji centru mesta, kot za promet zaprti Šutni. Kommpromisna rešitev in postavitev stojnic na eni strani Titovega trga in predstavitev domačih obrti v Maistrovi ulici pa je le do neke mere zadovoljila stojni-čarje in obiskovalce ter odpravila slabo voljo, ki bi jo pfazno mestno središče gotovo povzročilo.
(nadaljevanje na str. 4)
mm
OBIŠČITE
BLAGOVNICO
VELE
NAPREDEK
Od srede 22. do sobote 25. 9.1993 gradijo otroci v blagovnici Vele v Domžalah grad iz 200.000 lego kock. Pripeljite svoje otroke, da jim pri tem pomagajo.
V soboto 25. 9. 1993 bo ob 10. uri na ploščadi pred blagovnico Vele zaključek gradnje gradu. Igra ansambel ČUKI. Žrebane bodo nagrade, bo ples itd. Tako lepe prireditve vaši otroci ne smejo zamuditi.
V teh dneh je blagovnica Vele še bogato založena z domačim in uvoženim blagom. Posebej pestra je ponudba ženske, otroške in moške konfekcije, na gospodinjskem oddelku in na oddelku igrač. Cene so kot vedno solidne in konkurenčne. Prodajale in svetovale pa vam bodo prijazne prodajalke in prodajalci.
Blagovnica Vele je v soboto 25. 9. 1993 odprta ves dan - od 8. do 19. ure.
Kadar ste v zadregi, kaj podariti ob osebnem prazniku ali slavnostni priložnosti vašemu prijatelju ali sorodniku se oglasite na informacijskem oddelku v blagovnici Vele. Tam lahko kupite zanimive vrednostne bone, s katerimi lahko obdarjenci v kateri koli Napredkovi trgovini kupijo, kar si bodo želeli.
Nakup v Napredku je prihranek denarja in časa. Prepričajte se!
KAMNIŠKI OBČAN
aktualno v občini
22. SEPTEMBRA 1993
Podjetniški svetovalci v Kamniški Bistrici
Turistično informacijski center
Dr. Maks Tajnikar
gost podjetniškega kluba
11
Konec tedna je ob obilici turističnih prireditev v Kamniku mineval tudi v pomembnem srečanju na področju gospodarstva.
■ V Kamniški Bistrici so se na strokovnem dnevu zbrali podjetniški svetovalci iz vse Slovenije. Preko 50 svetovalcev je poslušalo novosti pri izvajanju Zakona o gospodarskih družbah. Ob tem so ugotovili, da je prvoten predlog celo brez vednosti pristojnega ministrstva v zadnjem trenutku vsebinsko spremenila Zakonodajna komisija, s čimer je izničila najpreprostejšo obliko poslovanja podjetnika posameznika. Njihovo delovanje bodo tako žal še vedno krojili inšpekcijski in drugi birokrati, saj enoletno obdobje za pripravo pogojev poslovanja kot je to navada v Ameriki, po kateri je bil ta del povzet ni omogočeno. Kako bodo te službe obvladale ogromno število pregledov in prijav o registraciji nekaj deset tisoč podjetnikov posameznikov, pa ne ve nihče. Prav tako je nastala tudi pravna praznina pri preregistraciji proizvodnih dejavnosti iz obrti v podjetništvo. Tako je tudi tokrat zma-
gala birokracija nad sodobnostjo. V nadaljevanju so podjetniški " svetovalci razpravljali o svojem statusu, vključitvi v evropsko mrežo BC-NET in letošnjih aktivnostih. Kritično so ugotovili, da so preslabo povezani in organizirani kar bodo poskušali popraviti s kodeksom in pravili o delovanju sekcije svetovalcev pri Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo. Delovne komisije pa so pripravile program aktivnosti na področjih izobraževanja, informatike, promocije in organiziranega povezovanja.
Kamniški turistični delavci so jim pripravili promocijo kamniškega turizma, kamniški podjetniki iz MESa, ETE, KOČNE, delikatese SONČEK, KOZOROGA in Doma v Kamniški Bistrici pa degusta-cijo kamniških specialitet.
Popoldan se je podjetniškim svetovalcem priključil še minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, ki je bil gost Podjetniškega kluba v Kamniku. V uvodu je predstavil stanje v gospodarstvu še posebej v malem gospodarstvu, ki edino zaposluje, ustvarja akumulacijo in povečuje dobiček in
Po sledeh delegatskih vprašanj
Je sečnja v gozdovih Kamniške Bistrice zakonita?
Gozdnim upravam je bilo z zakonom o denacionalizaciji začasno prepovedana sečnja v nacionaliziranih gozdovih brez dovoljenja prejšnjih lastnikov; zakaj se ta predpis na področju Kamniške Bistrice torej na nacionaliziranih gozdovih Meščanske korporacije ne izvaja, je vprašal delegat Bojan Pollak.
Na to vprašanje je odgovoril občinski inšpektorat kar z odločbo ustavnega sodišča R Slovenije, kije 9. 7. 1993 odločilo, da razveljavi odlok o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon
o denacionalizaciji določa obveznost vračanja do izvedbe denacionalizacije. Ta odlok, na podlagi katerega je sečnja v takih gozdovih tekla naprej, je sodišče razveljavilo na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Ljubljana in izvršilnega odbora splošnega združenja gozdarstva Slovenije z obrazložitvijo, da je v nasprotju z ustavo in zakonom o denacionalizaciji.
Torej je sedaj povsem jasno, da je sečnja v teh gozdovih nezakonita. Ni pa še odgovora na vprašanje, kako bo bivšim lastnikom povrnjena storjena škoda.
Lastništvo pašnikov na Menini planini
Kmetje, ki pasejo živino na Menini planini, bi radi postali lastniki posameznih »čre-dink«, ki so sedaj družbena lastnina. Kako bi to lahko dosegli, je vprašal delegat KS Tuhinj, Marjan Poljanšek.
Po zakonu so z 11. marcem 1993 vsa zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini postali last Republike Slovenije, z njimi pa gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije. Tako se je zgodilo tu-
di s skupnimi pašniki na Li-movski planini in na Bibi planini.
Nekdanjim lastnikom skupnega pašnika na Limov-ski planini bodo na njihovo zahtevo odvzeta zemljišča vrnjena. Sedanji uporabniki se bodo morali glede nadaljnje rabe teh zemljišč dogovoriti s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, pravi v svojem odgovoru občinski sekretariat za gospodarstvo. (fs)
za
podgorsko cesto
Na predlog sveta KS Podgorje naj bi občina iz proračuna pomagala krajanom v zgornjem delu Podgorja, ki bi radi asfaltirali 400 m javne ulice v novem naselju, je izvršni svet sklenil iz proračuna nameniti 400.000 tolarjev. Krajani so namreč sami zbrali
okrog 632.000 tolarjev ali 60%, kot določajo merila za sofinanciranje komunalnih naložb iz proračuna.
Pred tem so pod cesto že položili kanalizacijske cevi, pridobili vsa soglasja lastnikov in odločbo o priglasitvi del. (fs)
deleže v strukturi celotnega gospodarstva. Pri tem je omenil predvsem težave v večjih podjetjih in bankah, ki zaostajajo za dinamiko razvoja malih podjetij. Posebno razveseljiva je sprememba strukture gospodarstva, kjer se s podjetništvom veča delež sekundarnih in tercialnih dejavnosti, kar ekološko razbremenjuje Slovenijo.
Dr. Maks Tajnikar je predstavil tudi osnovne usmeritve in projekte industrijske politike v prihodnjem letu. Pri tem je posebej poudaril, da bo tako s tujo pomočjo kot drugimi vladnimi ukrepi omogočena stabilnost poslovanja in podpora malemu gospodarstvu. S pomočjo Evropske banke za obnovo in razvoj pa naj bi zagotovili tudi potreben investicijski pospešek malemu gospodarstvu. V razpravi so predstavniki večjih, srednjih, malih podjetij in obrtnikov iz kamniške in domžalske občine predstavili svoje poglede in interese. Zavzeli so se predvsem za znižanje državnih obremenitev za delo, ki zavira zaposlovanje, predrag kapital, prešibko podporo države pri promociji in preusme-
ritvi na tuja tržišča, finančno nedisciplino, ki jo posebno občutijo podjetniki in obrtniki, saj zadnji dobijo plačane račune.
Posebej so poudarili, da podjetniki potrebujejo predvsem manj administriranja in različnih intervencij, ki običajno pomenijo privilegije in monopol močnejših večjih proizvajalcev.
Ob zaključku si je minister ogledal še Poslovno informacijski center za gospodarstvo in Turistično informacijski center občine Kamnik. Povedal je, da se je Kamnik s svojo infrastrukturo kot eden izmed prvih vključil v program pospeševalne mreže za malo gospodarstvo v državi. To bo tudi solidna podpora prioriteti razvoja kamniške občine na področju malega gospodarstva, turizma in domačinskega kmetijstva kot ga je predstavil predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Mihael Novak.
Podjetniški klub v Kamniku pa bo v nadaljevanju pripravil še srečanja z vladnimi predstavniki na področju turizma, kmetijstva, trgovine in ekonomskih odnosov s tujino.
SM
Predstavitev kataloga turistične ponudbe
Turistično informacijski center občine Kamnik bo začasno do konca poletne sezone deloval v povezavi s Podjetniškim informacijskim centrom v prostorih Obrtne zbornice Kamnik na Kolodvorski 4 v Kamniku vsak dan od 8. do 22. ure. V njem bodo turistom na voljo vse turistične informacije o turističnih, kulturnih in športnih prireditvah, prostih kapacitetah in drugi turistični ponudbi v občini. Turistom bodo na voljo tudi vse informacije o pomembnih prireditvah v državi, bližnjih krajih in v letu turizma v Sloveniji. Stalno bo povezan z ljubljanskimi hoteli, zdravilišči in okoliškimi, predvsem ljubljanskimi in gorenjskimi agencijami. Turistično informacijski center bo usmerjal in predstavljal kamniške ponudnike in njihovo turistično ponudbo in se povezoval z drugimi povpraševala in turističnimi partnerji.
Turistom bodo na voljo turistični prospekt Kamnika v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku, Katalog turističnih partnerjev in storitev kamniški občini v slovenskem in angleškem jeziku, razglednice s kamniškimi motivi in značilnostmi, monografije Kamnik na križpotju s slovenskim, italijanskim, nemškim in angleškim tekstom in knjigo Toneta Cevca o življenju, delu in izročilu pastirjev na Veliki planini.
Katalog turistične ponudbe predstavlja pregled turističnih znamenitosti, izvajalcev, prireditev in ponudbe na področju turizma, kulture, športa, planinstva, gostinstva in posebnih storitev v mestu Kamnik in v bližnji okolici: Nevlje, Mekinje, Tunjice, Stranje, Podgorje, Volčji potok, Stari grad. Posebej so predstavljeni s turistično ponudbo Kamniška Bistrica s Kamniškimi planinami in Veliko planino, Komenda s športnim konjeniškim centrom in Tuhinjska dolina.
V katalogu bo turist našel podatke o značilnosti ponudbe, obratovalnem času ter vse po-
trebne naslovne in komunikacijske podatke.
V pripravi pa imamo še foto-karto mesta Kamnik in Kamniški vodič. Z izgradnjo enotnega turistično informacijskega sistema v Sloveniji pa se bo TIC vključil tudi v računalniški informacijski sistem, ki bo povezan z agencijami, društvi v državi in tujini.
Turistično informacijski center bo o kamniškem turizmu stalno obveščal turistične partnerje v Gradcu, Shambutvju, Celovcu, Beljaku, Trbižu, Gorici in Trstu. Po dogovoru skupnosti alpskih mest, ki povezuje 38 turističnih regij v 8. alpskih državah Evrope pa bomo lahko objavljali naše turistične aktivnosti v informativnem biltenu in skupno z ljubljansko regijo v turističnem prospektu alpskih mest.
V okviru programa evropskih skupnosti OUVERTU-RE, pa pripravljamo skupaj s prijateljskima mestoma GENDRINGEN z Nizozemske in ENNIGERLOH iz Nemčije, skupen turistično-razvojni projekt.
Član IS za podjetništvo, obrt, turizem: MARJAN ŠTELE
Predsednik IS Mihael Novak med pozdravnim govorom V. M.
Poslovne in turistične informacije
v skupnem centru
Ker zaradi prezaposlenosti v Poslovno informacijskem centru ni bilo moč v prostorih Občinske obrtne zbornice na železniški postaji - Kamnik mesto zagotoviti stalnega in kvalitetnega servisiranja gospodarstva, predvsem pa podjetnikov, je Izvršni svet občine Kamnik sklenil, da združi Poslovno informacijski center za gospodarstvo in Turistično informacijski center občine Kamnik.
Skupni center bo v prostorih pri občini na Titovem (Glavnem) trgu 2 in bo deloval vsak dan od 8. do 22. ure.
Tako bo tudi podjetnikom in predstavnikom gospodarstva vedno na voljo tudi poslovno informacijski sistem, poslovne informacije in svetovalne storitve. V centru bodo gospodarstveniki lahko dnevno pošiljali svojo ponudbo ali povpraševanje po vseh vrstah poslov v informacijsko mrežo, hkrati pa tudi dobivali informacije o ponudbi in povpraševanju, sejmih, poslov-
nih nastopih in različnih poslovnih sestankih doma in v tujini. Podjetnikom bodo na voljo tudi osnovne svetovalne storitve pri preregistraciji, preoblikovanju in zakonodaji, davčni in drugi regulativi, o kreditih, promociji, trženju, izvozu in uvozu, prostorskih in drugih ponudbah. V novo ustanovljenem podjetniškem klubu, ki šteje že več kot 70 članov, pa bodo podjetniki lahko uveljavljali svoje poslovne interese, preprečevali nelojalno sivo konkurenco, preganjali korupcijo in skrbeli za uveljavljanje svojih zahtev in koristi. Klub bo skrbel še za izobraževanje, promocijo in skupne nastope svojih članov. Vse svoje aktivnosti bo izvajal preko Poslovno informacijskega centra za gospodarstvo. Člani vse podjetnike vabijo v klub, da bi lahko s skupnimi močmi branili svoje interese, kot to počno sedaj že dobro organizirani obrtniki.
SM
Fasado bivšega hotela financirali sponzorji
Zaradi različnih ugotavljanj glede izvedbe in financiranja obnove pročelja propadajoče stavbe bivšega hotela Planinka, na Titovem trgu 2, v katero se je preselil Turistično informativni center, smo za pojasnilo zaprosili Iva Stražarja, občinskega sekretarja za okolje in prostor:
, »Ni treba posebej poudarjati, da je bila obnova fasade te hiše nujna. To je v svojem zapisniku o ogledu ugotovila tudi gradbena inšpekcija, ki je še posebej opozorila na nevarnost razpadajoče fasade za okolico*
Zato je izvršni svet podprl pobudo Marjana Steleta, člana IS, odgovornega za področje podjetništva, obrti in turizma, da se del fasade obnovi s sredstvi sponzorjev. Torej v tem primeru ne gre za sredstva iz občinskega proračuna. Izvedbo del pa je nadzoroval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
Obvestili pa smo tudi denacionalizacijskega upravičenca, da občina zaradi obnove fasade ne bo uveljavljala nobenih zahtevkov do upravičenca.«
Naj k temu pojasnilu dodamo še to, da bi bilo prav, če bi se našel denar tudi za ureditev ostalih delov fasade.
(fs)
Višek novinarske neetike
Zgodilo seje v oddaji Catv-Impulza, po končanem prenosu z novinarske konference, ki so jo zaradi samovoljnosti vladajoče garniture v Kočni organizirali stavkajoči tega podjetja in sindikat Neodvisnost pred poslovalnico Novotehna. Sledil je intervju z g. Kopušarjem iz Kočne in voditelj oddaje je nato, da bi podkrepil izjave g. Kopušarja proti stavkajočim in njihovim trditvam o njegovi nelegalni izvolitvi za direktorja Kočne, povabil pred kamero še nekaj zaposlenih iz tega podjetja. Oni naj bi potrdili, da ima g. Kopušar prav,
da je v Kočni vse legalno in v najlepšem redu. Zares, tako so ti to tudi storili.
Ravno s tem zadnjim dejanjem pa se je »novinar« CATV-Impulza popolnoma razšel z novinarsko etiko. Vsi, tudi gledalci na Kamniškem vemo, da si bo danes redkokdo od zaposleniluv kateremkoli podjetju upal reči le besedico čez vodilno garnituro v svojem podjetju, saj ga takšno dejanje skoraj gotovo stane delovnega mesta ali vsaj velikih šikan, premestitve ali podobnega. Ali smo Kamničani zares gradili lokalno TV-omrežje zato, da
moramo prek njega sprejemati takšno nizko neetičnost? Koliko časa bomo morali še trpeti takšen nivo oddaj?
Kljub številnim urgencam se stvar na informativno-no-tranjem političnem programu ne popravi. Tako ostane edini izhod uvedba pluralizacije teh programov. Torej uvedba tudi takšnih programov, ki bodo branili pošteno demokratičnost in pravičnost, povsem drugačno od polpreteklih petinštiridesetletnih vzorov.
MILAN WINDSCHNURER
O postopkih lastninskega preoblikovanja v Kodni
Mnenje kamniškega družbenega pravobranilca
KOČNA: Kakšno je bilo mnenje kamniškega družbenega pravobranilca?
V zvezi s pobudami Dušana Žumra, podpredsednika izvršnega sveta SO Kamnik, Emila Uršiča, sekretarja področnega sindikata trgovske dejavnosti pri Neodvisnosti-KNSS in Jožeta Kopušar-ja, direktorja podjetja KOČNA Kamnik, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Kamnik v času od 15. do 19. 7. 1993 glede ugotovitve zakonitosti postopkov pri preoblikovanju Trgovskega podjetja KOČNA p.o. Kamnik v Trgovsko podjetje KOČNA d. d., daje družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik na podlagi 4. člena Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja naslednje mnenje:
1. Postopek preoblikovanja TP Kočna p.o. Kamnik v mešano podjetje se je začel že s sklepom na 11. seji delavskega sve-
ta 27. 12.1990, ki se glasi: »Izvede se postopek transformacije podjetja v delniško družbo in se sodišču priglasi pričetek izvedbe postopka.«
2. Napaka je bila storjena na 24. seji delavskega sveta 4. 2. 1992, ko je ta sprejel sklep o podaljšanju svojega mandata, ki naj bi se iztekel 22. 2. 1992, do vpisa v sodni register, namesto da bi razpisal volitve novega delavskega sveta.
Vsi sklepi, ki jih je sprejel delavski svet po izteku mandata, dne 22. 2.1992, so izpodbojni. Izpodbija jih lahko vsakdo, ki ima pravni interes in v postopkih, ki so za posamezne zadeve predpisani v zakonih. Izpodbija se z ustreznimi tožbami pred pristojnimi sodišči.
Seveda pa se lahko nekateri sklepi, odvisno od vsebine, sanirajo tudi tako, da jih pristojni organi v podjetju ponovno preverijo, npr. pogodbo o zaposlitvi direktorja.
3. Delavski svet, ki mu je že potekel mandat, je na 28. seji 21. 4. 1992 sprejel dokončne sklepe glede preoblikovanja podjetja KOČNA v delniško družbo v mešani lastnini in imenoval tri predstavnike družbenega kapitala v skupščino delniške družbe.
4. Na podlagi sklepov delavskega sveta je 21. 4. 1992 pogodbo o preoblikovanju KOČNE, trgovskega podjetja p.o. v delniško družbo v mešani lastnini podpisal predsednik delavskega sveta in 318 delavcev - delničarjev, ki so bili z vsebino pogodbe predhodno seznanjeni, kar je družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik preveril v pogovoru z nekaterimi delavci podjetja. Zato ni mogoče pritrditi ugotovitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, zapisani v mnenju, ki gaje ta 9. 7. 1993 posredoval Republiškemu odboru Neodvisnosti
KNSS, da so delavci podpisali pogodbo, ne da bi jo videli.
V tej pogodbi so bili poimensko navedeni tudi člani skupščine d.d. ki bodo predstavniki družbenega kapitala.
Z opisanim postopkom (podpisovanje pogodb s poimensko navedbo predstavnikov družbenega kapitala) je bila delno sanirana nezakonita odločitev delavskega sveta. Predstavniki družbenega kapitala so bili na ta način izbrani neposredno.
5. Za direktorja podjetja Kočna p.o. je bil 24. 6. 1991 za dobo štirih let imenovan Jože Kopušar. V pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena 5.9.1991 in jo je podpisal predsednik delavskega sveta, v 18. členu med devetimi razlogi za razrešitev direktorja pred potekom mandatne dobe ni naveden razlog preoblikovanje podjetja.
V 100. členu statuta Kočne delniške družbe je
zapisano, da »direktor podjetja nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije do izteka mandata, za katerega je bil imenovan«.
Na takšen način določeno nadaljevanje mandata direktorja, ko gre za pravno nasledstvo oziroma kontinuiteto podjetja, je pravno dopustna ureditev. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana pri pisanju svojega mnenja ni bil opozorjen na to določbo v statutu in statuta tudi ni videl.
Glede na navedeno v tč. 4 je treba ugotoviti, da je skupščina zakonita, da je zakonit tudi statut, ki ga je sprejela skupščina in da so organi, ki jih je imenovala tudi zakoniti. Glede na ugotovitve v tč. 5 in v povezavi s tč. 4 je zakonit tudi direktor.
Odprto ostaja vprašanje zakonitosti akta o preoblikovanju podjetja v delniško družbo, natančneje - zakonitost vpisa preoblikovanja podjetja v sodni register. Zoper vpis je možno vložiti tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa, ker je sklep o tem sprejel nezakoniti organ. Takšno tožbo omogoča določba 71. a člena Zakona o postopku za vpis v sodni register.
Če bi sodišče ugotovilo,
da je vpis ničen, sledi po izrecni določbi 153. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji postopek likvidacije podjetja in izbris iz registra.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ničnostne tožbe v tem primeru ne ■ bo vložil, ker meni, da likvidacija podjetja ne bi bila primerna, saj ni drugih ekonomskih razlogov za likvidacijo podjetja in bi bili s tem prizadeti delavci.
Če pa obstajajo verodostojni dokazi o tem, da večina delavcev podjetja ob podpisu pogodbe o preoblikovanju podjetja te pogodbe res ni imela možnosti videti, naj se po predložitvi teh dokazov skliče zbor delavcev, ki naj odloči o predstavnikih družbenega kapitala v skupščini delniške družbe in o ostalih sklepih v zvezi z ustanovitvijo družbe, obravnavanih na sporni seji delavskega sveta 21.4.1992.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik je pripravljen v zvezi s tem mnenjem dati še dodatna pojasnila in sodelovati pri razreševanju nastalega položaja.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja: FRANC SVETELJ
Stavka v Kočni z očmi »Pristranskega« opazovalca
Res je, da stavka v Kočni ni navadna stavka, ampak nekaj posebnega. Ves čas traja po 24 ur na dan in je zaradi tega najtežja stavka v Sloveniji in po času trajanja rekordna.
Povod za stavko je bil neutemeljen suspenz poslovodje trgovine Novotehna in nerazumno premeščanje prodajalcev v druge poslovalnice in obratno. Vsa zadeva je bila močno zabeljena z različnimi kazalci uspešnosti poslovanja omenjene trgovine.
Ob redni letni inventuri je rezultat kazal ca. 130.000.00 SIT viška. Tri mesece kasneje 31. 3. je bil ob kontrolni inventuri izkazan manko v višini 19.000.00 SIT (devetnajst tisoč). Ob tem je zgovorno predvsem to, da sta imeli kontrolno inventuro samo dve trgovini in to ŽELEZNINA in NOVOTEHNA, katerih bivša poslovodja sta začela opozarjati na pravni nered v podjetju.
Kočna kot celota pa je imela ob redni letni inventuri po nekaterih navedbah manko v višini 14.000.000.00 SIT (štirinajst milijonov). Postavljam vprašanje direktorju, kako bi on imenoval ta manko? Po mojem prepričanju je to nekaj povsem
drugega kot manko. Ob trditvi, da je imela Novotehna ob istem času enkrat 12 MIO, drugič 14 MIO tolarjev izgube, kar pa je v resnici najbrž nedosežena realizacija in ne manko, kot se interpretira v javnosti.
Seveda je še veliko podrobnosti, ki bi jih bilo vredno zapisati, čeprav je bilo o tem prelitega že kar nekaj črnila. Mislim, da so nekateri drugi dogodki, ki so zaznamovali celo zadevo, dosti bolj zaskrbljujoči. Pri tem mislim predvsem na »spontan vdor« oziroma vlom v trgovino, ki so jo pred tem »spontano zavaravah« varnostniki iz Mengša. Popolnoma »spontano« sta bila zraven tudi eden od direktorjev in vodja pravne službe. Enako »spontano« so pritekli na kraj vloma delavci Zarje, ki so zamenjali steklo, ki se je »spontano« razbilo pri »bacanju kamena sa ramena«. Policija pa je med tem »spontano« spala oziroma mižala na obe očesi. Izhajajoč iz omenjenega in nekaterih drugih primerov v Sloveniji je jasno, daje nepisano pravilo post-socialističnega menedžmenta, odvzeti delavcem delovna sredstva. Kočninim delavcem je bilo odvzeto glavno orožje za dosego njihovih pravic. Pri tem
Obiskovalci Arboretuma v Volčjem Potoku so na nedavni uspešni tradicionalni mednarodni razstavi cvetja in vrtnarstva EVROCVET 93 med drugim lepo sprejeli tudi letošnjo novost, to so beli nadstreški oziroma šotori, ki so kot zasneženi vrhovi varovali nežne cvetove in rastline pred vročim soncem.
VERA MEJAČ
pa cilj posvečuje sredstva.
Povrhu vsega pa je zaskrbljujoče, da se je delavec obrnil proti delavcu, kar ni značilno samo za Kočno, temveč je to skoraj praksa. Temu je v Kočni v veliki meri pripomoglo razlaganje Kočninega direktorja, da so organi upravljanja legitimni, čeprav sta dva pravobranilca samoupravljanja ločeno ugotovila, da je registracija firme iz-podbojna. Vendar pa resnici na ljubo predvsem kamniški pravobranilec ni javno reagiral. Odzval pa se je na prošnjo Odbora za pravno državo, naj pravosodni organi vendarle opravijo svoje delo.
Menedžerski lobi je lansiral več načinov lastninjenja in načine, kako med seboj spreti delavce in kako jih prisiliti, da so nekateri pokorni izvrševalci, drugi pa živijo v strahu pred izključitvijo. V Kočni se to kaže zelo jasno. Na eni strani je sindikat ZSSS, ki je avtomatično reprezentativen brez pristopnih izjav, na drugi pa KNSS, ki ni reprezentativen niti s pristopnimi izjavami. Zelo zgovorno je dejstvo, da je sindikat ZSSS naslednik »bivšega socialističnega« sindikata, ki v Kočni stoji ob strani vodstvu podjetja, kateremu je dal »legitimnost« delavski svet, ki pa ni bil legitimen, ker mu je potekel mandat. Seveda so vsi vodstveni delavci, ki so podpirali to protipravno početje, na strani nelegalno postavljenega direktorja. Poleg njih pa še vsi tisti, ki zasedajo določena delovna mesta brez ustrezne izobrazbe in pa večina poslovodij (s kakšno izjemo), ki so imeli ob letni inventuri tudi več kot 1.500.000.00 tolarjev manka.
Ni pa vse zlato, kar se sveti. Tako bi lahko" rekli tudi za vodenje stavke s strani stavkovnega odbora in KNSS. Nastal je vtis, da so se stavkajoči žrtvovali za svojega bivšega poslovodjo, saj ga niso niti v enem trenutku izločili iz kombinacij za rešitev zapleta,
čeprav je jasno, da je problem bivšega poslovodje delovno-pravni spor rešljiv na sodišču. Kljub praksi, da se podobni primeri vlečejo tudi več let in takrat morda Kočna ne bo več obstajala v taki obliki kot danes, bo seveda suspendirani poslovodja brez službe in nihče, niti sindikat, mu pri tem ne more pomagati.
Grozljivo pri tem pa je to, da enaka usoda zaradi brezpravja lahko doleti vsakega delavca v Sloveniji.
Problem šestih stavkajočih pa je legalna stavka, napovedana in izvedena v skladu s kolektivno pogodbo, kot to zatrjuje stavkovni odbor. Nerazumljiv je odnos vodstva KNSS do teh dejstev, saj v isti sapi trdi, da je problem Kočne eden, na obtožbe direktorja, da je> problem Kočne maščevanje odpuščenega poslovodje, pa enako kot stavkovni odbor zatrjuje, da sta to dva povsem različna primera, ki pa ju kljub vsemu - vsaj tako se zdi - rešujejo enega z drugim. Kar pa ni logično, saj bi tako vnaprej presojali namesto sodišča združenega dela, ki pa je kljub vsemu cokla iz prejšnjega sistema.
Čas pa je neusmiljen. Obe strani sta še vedno vsaka na svojem bregu, škoda za podjetje je vsak dan večja, zdravje ljudi pa vse bolj ogroženo, predvsem zaradi gladovanja. Vsa namigovanja CATV IM-PULZ-a in vodstva Kočne, da stavkajoči v resnici sploh ne stavkajo gladovno so nesramna laž in podlost brez primere. Žalostno pri tem pa je, da direktor Kočne izrablja stisko stavkajočih in obtožbe na njihov račun za propagiranje firme, ki je tako ali drugače glavni sponzor CATV IMPULZ-a. Verodostojnost poročanja je dvomljiva, saj voditelj z IMPULZ-a na neugodne kritike na račun stavkajočih odgovarja z »se strinjam«.
Na splošno pa je prepoznaven še en popolnoma slovenski paradoks, namreč ta, da lovimo tistega, ki zavpije primite tatu in ne tatu. Navadno pa pri tem potegne krajši konec tisti, ki pokaže na tatu.
FRANC SITAR KAMNIK
Izjava za Javnost
10. 9. 1993 smo ob posredovanju predsednika IS občine Kamnik in prisotnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja za občino Kamnik nadaljevali pogajanja s predsednikom sindikata Neodvisnost - KNSS g. Tomšičem o prenehanju stavke oz. razrešitvi delovno-pravnega spora s šestimi delavci PE Novotehna Kočne Kamnik.
Upoštevaje 14-dnevna pogajanja je predsednik IS občine Kamnik v pisni obliki predlagal naslednjo razrešitev spora:
- vzpostavitev stanja zaposlenih stavkajočih pred pričet-kom stavke delavcev (16.8.1993) v PE Novotehna z dnem 11. 9. 1993 ob 7. uri, s tem da se na delovno mesto poslovodje PE Novotehna razporedi drug delavec,
- umik disciplinskih in drugih postopkov za stavkajoče delavce s strani vodstva podjetja in obtožnih predlogov s strani pravne službe Neodvisnosti - KNSS,
- prenehanje stavke in gladovne stavke najkasneje v štirih urah po podpisu sporazuma,
- vzpostavitev pravnega stanja v skladu z revizijskim poročilom o lastninskem preoblikovanju in odločbo SDK.
S predlogom sporazuma sem se strinjal, stavkovni odbor sindikata Neodvisnost - KNSS Kočne Kamnik v nastajanju pa je predlog sporazuma žal zavrnil.
Delavci PE Novotehne vztrajajo, da vodenje te prodajalne ponovno prevzame bivši poslovodja g. Uršič Emil, ki pa mu je disciplinska komisija 10. 5. 1993 zaradi storitve hujših kršitev delovnih obveznosti izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki ga je 21. 6. 1993 potrdila tudi komisija za varstvo pravic delavcev Kočne Kamnik.
Zahteva delavcev PE Novotehne po vrnitvi izključenega poslovodje je neupravičena. Upoštevaje določila Zakona o stavki bi bile s predlaganim sporazumom delavcem PE Novotehne zagotovljene vse materialne pravice in pravice iz dela, ob dejstvu, da v Kočni ni bilo nikdar vprašljivo redno izplačevanje plač,-povprečni izplačani netto OD za mesec julij pa je znašal 672 DEM. V podjetju je dela dovolj za vse delavce Kočne, tudi za delavce PE Novotehne, če bi le hoteli delati. V razvoj podjetja smo v zadnjih dveh letih vložili 2,7 MIO DEM in letos iz vrst nezaposlenih zagotovili delo enajstim delavcem.
Zato ponovno trdim, da to ni stavka ampak upor proti urejevanju organizacijskih, materialnih in kadrovskih razmer v podjetju. Brez reda, delovne discipline in poštenega dela pa v tržnih pogojih gospodarjenja ne more preživeti nobeno podjetje.
Kot direktor podjetja ne morem sprejeti odgovornosti, da bi šest delavcev PE Novotehne do takšne mere destabiliziralo podjetje da bi postal vprašljiv njegov obstoj, nadaljnji razvoj, 330 delovnih mest, 500 MIO družbenega in 70 MIO privatnega kapitala delavcev - delničarjev Kočne. Zato bom, ker so pogajalske možnosti izčrpane, ukrepal v skladu s sklepi organov upravljanja, delovno pravno zakonodajo, poslovnimi interesi podjetja in zahtevami večine delavcev - delničarjev Kočne Kamnik.
KOČNA KAMNIK, d. d. Direktor podjetja Jože KOPUSAR
KAMNIŠKI OBČAN
aktualno
22. SEPTEMBRA 1993
Zanimiva razstava mag. Marjance Klobčar
Vsa mi v svatovskem bleščiš
Ob 100-1 etnici PD Kamnik
Predstavitev monografije
Od letošnjih 23. Dnevnih narodnih noš je bilo veliko spremljajočih prireditev in razstav. V razstavišču Veronika so prvi dan prireditve odprli zanimivo rastavo VSA MI V SVA-TOVSKEM BLEŠČIŠ - »Narodna« noša kot izročilo. Tudi za to priložnost je program pripravil in vodil Tone Ftičar, v njem sta sodelovala še violinist Janez Klobčar in citrar Tomaž Plahutnik. Razstavo je pripravila mag. etnologije MARJANCA KLOBČAR, ki dneve narodnih noš in narodno nošo v Kamniku nasploh spremlja že vrsto let in temu področju posveča tudi del svojih raziskav. Za tako zahtevno delo gre pohvala avtorici, pa tudi Tonetu Ftičarju, ki je poskrbel za organizacijo in samo izvedbo razstave.
Tone Ftičar je ob odprtju dejal:
»Veseli nas, da Vam lahko prvič javno predstavimo del bogate zbirke narodnih noš gospe Mare Pucelj, ki je vse svoje življenje posvetila spoznavanju, zbiranju, izdelavi, skratka, negovanju in. ohranjanju narodne noše.
O tej njeni veliki ljubezni in prizadevnosti govorijo predstavljeni eksponati, posamezni deli narodne noše, o tem govori celota.
Ta govorica ni kričava, temveč tiha in dostojanstvena.
Ni razkričana, ampak še kako intimna, ponotranjena: to je poezija, stkana iz čipk, kjer ni razberljiv le metaforičen pomen misli in besed, ampak med njimi zaznavamo tudi sleherni dih.
Zato čutimo, torej vemo, da te poezije ne more interpretirati ne kdorkoli in ne kakorkoli. Pa tudi ne kjerkoli.
Narodna noša je dragocenost, ki jo namreč smemo in zmoremo v polni meri odkrivati in spoznavati šele, ko smo pripravljeni mnogokrat vse preveč popreproščene in posodobljene razlage podrediti - ali bolje - odpreti njeni pravi sporočilnosti.«
Avtorica razstave, mag. Marjanca Klobčar
V razstavišču Veronika je bila v petek, 10. septembra, v okviru prireditev DNEVI NARODNIH NOŠ predstavitev zbornika Planinskega društva Kamnik, izdanega ob stoletnici prve podružnice Slovenskega planinskega društva. V kulturnem programu sta nastopila Božo Matičič in Jožica Kališnik, odlomke iz zbornika pa so brali Tone Ftičar, Branka in Barbara Božič.
Predsednik Planinskega društva Kamnik Slavko Rajh se je zahvalil vsem sodelavcem zbornika, predvsem avtorjem prispevkov, fotografij, uredniškemu odboru in vsem drugim ter sponzorjem, še posebej pa glavnemu in odgovornemu uredniku zbornika Aleksandru Sarnavskemu in
Sodelavcem zbornika se je toplo zahvalil glavni in odgovorni urednik ALEKSANDER SARNAVSKY.
VERA MEJAČ
lektorici prof. Tini Romšako-vi. V uredniškem odboru so sodelovali: Aleksander Sar-navskv, dr. France Malešič, dipl. ing. Bojan Pollak, prof.
Tina Romšak, Marija Golob, dr. Niko Sadnikar, Cene Grilje, Slavko Rajh in Stane Simčič.
VERA MEJAČ
Obiskovalci so še posebej toplo sprejeli prijazne besede avtorice:
»Razstava, ki je pred vami, je zgodba o narodni noši. Je zgodba, ki je nastajala nekje od prve polovice 19. stoletja, koje neznana roka sešila najstarejši kos te zbirke, do včeraj, ko je gospa Mara Pucelj zlikala zadnjo pečo za razstavo.
Sporočilo razstave je večplastno. Prava raven razkriva to, kar je gospo Maro Pucelj desetletja vodilo pri zbiranju in ohranjanju noš. Gre za lepoto dediščine oblačilne kulture, ki ne potrebuje komentarja.
Druga raven skuša pokazati, kaj ta noša, ki jo danes poznamo pod imenom »narodna« noša, pravzprav je. To je torej sporočilo, kako so se za praznike oblačili premožnejši kmetje na osrednjeslovenskem območju v prvi polovici oziroma do sedemdesetih let 19. stoletja. Ker se je gospa Mara Pucelj posvečala predvsem ženski noši, je za dopolnitev prikazana moška noša gospoda Vinka Koncilje.
Tretja raven prikazuje, kako in zakaj je ta noša postala »narodna«, kako so proti koncu 19. stoletja opuščeno slikovito kmečko nošo kot oblačilo za
posebne priložnosti prevzeli meščani in-z njo dokazovali slovensko narodno zavest.
»Narodna« noša že stoletje živi samostojno življenje, ni več omejena na določene plasti prebivalstva, razlogi za njeno živost pa so različni. Do 1. svetovne vojne je v Kamniku izražala narodno zavest, v času med obema vojnama so z njo praznikom dajali slovesnejši poudarek, izražala pa je tudi meščanski ponos. Po 2. svetovni vojni je predvsem v okviru »Dnevov narodnih-noš« pomenila nadomestilo za različne načine izražanja meščanske zavesti in ljudske kulture podeželja.
Razloge za njeno živost danes je moč najti v tem, da oblačenje v »narodno« nošo daje ljudem občutek povezanosti z izročilom, tako podeželja kot mest. »Narodna« noša je namreč dedič obojega,« je zaključila Marjanca Klobčar.
Predsednik občinske skupščine Maksimiljan Lavrinc se je zahvalil za skrbno pripravljeno razstavo. V imenu organizatorja razstave, ZKO Kamnik, se je g. Mari Puri Pucelj, g. Vinku Koncilji in Marjanci Klobčar zahvalil Tone Ftičar.
VERA MEJAČ
Obnova Koželjeve poti v Kamniško Bistrico
V okviru javnih del je v spomladanskih in poletnih mesecih potekala tudi obnova oziroma usposobitev Koželjeve poti na trasi Iverje - Kamniška Bistrica.
Izvajalec javnega dela je bilo Planinsko društvo Špik iz Ljubljane, ki je tudi sicer upravljalec te nekoč zelo priljubljene poti. Sredstva so bila pridobljena preko javnih del. V okviru akcije same pa so še posebej priskočili na pomoč in prispevali nujno potreben les za mostove Gozdno gospodarstvo Kamnik in lastniki gozdov ob trasi, za kar jim gre še posebna zahvala. Dela so potekala na dolžini 8000 m od Iverja do Kamniške Bistrice. Pot je sedaj dostopna vsem ljubiteljem sprehodov v čudovitem naravnem okolju, zanjo pa porabimo 2 uri in pol sproščene in lahke hoje.
Sama pot nas pelje po desnem bregu reke Kamniške Bistrice.
Obnovljenih in na novo postavljenih je 12 brvi, utrjene so brezine po vsej dolžini, v dolžini od 300 do 350 m pa so utrjene tudi z lesom. Zaradi večje gotovosti korakov bodočih pohodnikov je bilo narejenih blizu 300 stopnic. Poudariti velja tudi zahtevnejše izseke v samih skalah na poti, s čimer se je ta razširila. Na novo pa je bilo postavljenih tudi 9 klopi za počitek. Posebej je narejen dostop do rečne struge pod Naravnim mostom. PD Špik pripravlja tudi dodatne opozorilne table za zanimivosti ob poti (žive vode, slap v kanjonu, itd.) in dodatne markacije.
V svojem zgornjem delu je pot speljana celo v dveh variantah. Prva varianta vodi od Predoslja naprej proti Jurju po desnem bregu, druga pa po levem bregu po delu stare ceste v Kamniško Bistrico mimo Malega Izvirka (počivališče) na parkirni prostor pod Domom v Kamniški Bistrici.
MARTA JANEŽIČ
23. dnevi narodnih noš
(nadaljevanje s str. 1)
Nekaj besed gotovo velja povedati tudi o predstavitvi domačih obrti, saj so rokodelci ali umetniki ljudske obrti, kot jih lahko z velikim veseljem poimenujem, dokazali, da stara obrt na Slovenskem ni utonila v pozabo. Trinajst različnih ročnih spretnosti, veliko zanimanja za samo delo in izdelke, ki so po izdelavi kaj hitro zamenjali lastnika, dokazuje, da delo rezbarjev, sedlarjev, kovačev, lončarjev in drugih pomaga ohranjati v nas spomin na čase naših mam in očetov, na čase drobnih pozornosti. Nazaj jih lahko prikličemo tudi v Ma-jolki, saj so v galeriji izdelki ljudskih obrti vedno na voljo.
V Maistrovi ulici so gostovali: Irena Radej in Brigita Elma-zovič z ročno poslikanimi ma-jolkami, Bogomir Samec je rezbaril golobčke v podobi Sv. duha, Kati Cušin s Koroške Bele je prikazovala avbe za gorenjske noše, Tone Dolenc je rezbaril skrinje, Milan Kokalj in Anton Smerdej sta pokazala
svoja sedla, Jože Zalaznik iz okolice Kamnika j« pletel koše, J. Zakrajšek iz Trebnjega košarice, gorenjske cekarje pa Tilka Prosenc, Tadeja Primožič je izdelovala žirovske čipke, Franc Lotrič iz Gorjuše rezbaril pipe, kovala sta Jože in Darko Poljanšek iz Tuhinjske doline, lončaril Ivan Kočar iz okolice Komende, dobrote iz krušnih peči in domačih kuhinj pa so zanesle na mize kmečke žene iz Tuhinjske doline.
Večer • ciframi
V četrtek, 9. septembra, so v programu prireditev ob Dnevu narodnih noš v Kavarni Veronika nastopili citrarji iz Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Tomaža Plahutnika. Nastopili so: Mija Kališnik, Erika Lipovšek, Janja Bricelnik, Judita Babnik, Mateja Peterlin, Ema Štrajhar, Manca Verš-nik, Monika Sečnik, Irena Grkman in Nada Pavšin. Program je povezoval Tone Ftičar. (V. MEJAČ)
AVT0PR0DAJA jnmm^ KAMNIK, d.o.o Cgp
Šmarca, Bistriška 25 tel. 811-593
- prodaja vozil VW - audi prodaja rabljenih vozil vseh znamk - možnost kreditiranja in leasing - VW POLO na zalogi
Posebno poglavje je bila nedeljska povorka, ki je v Kamnik privabila večtisočglavo množico, ki je s prisrčnim aplavzom spremljala noše iz Kamnika in drugih krajev Slovenije ter razne krajevne običaje, ki so jih predstavljale gostujoče folklorne skupine.
In kaj je bilo poleg naštetih zanimivosti še moč opaziti? To, da tokrat za razliko od preteklih let skoraj ni bilo stojnic z raznimi »igrami na srečo« in prodajalnic plastično kičastih spominkov.  Vendarle korak
naprej
MATIC ROMŠAK
Tilka Prosenc med pletenjem gorenjskih cekarjev
Konjenika na čelu povorke, ki seje vila skozi Kamnik
Otroci nadaljujejo tradicijo staršev
Odmev
Naša šola - naš ravnatelj
Kdo spoštuje Kamnik?
Člani kolektiva OŠ Stranje smo se v času naših dopustov srečevali s sosedi in znanci, ki so nas bolj ali manj previdno spraševali, kakšen vendarle le je ta naš tiranski ravnatelj. To črno sliko o Janezu Andrejaši-ču so si ljudje, ki ga osebno ne poznajo, ustvarili na osnovi Članka v Kamniškem občanu 22. 7. 1993 z naslovom Doko Batina. Zaradi te napačne črne slike, ki si jo je javnost na osnovi tega članka ustvarila, želimo predstaviti naš kolektiv, naše delo in našega ravnatelja.
Kolektiv OŠ Stranje se v času ravnateljevanja Janeza An-drejašiča kadrovsko ni spreminjal. Do sprememb v kolektivu je prihajalo le zaradi odhodov naših sodelavk v pokoj. Mnoge naše malajše kolegice, ki poučujejo na naši šoli, so njegove bivše učenke. Ti dve dejstvi že sami po sebi dokazujeta, da v našem kolektivu vladata zdravo delovno vzdušje in dobro medsebojno razumevanje, za kar ima največ zaslug ravno ravnatelj.
Janez Andrejašič je prevzel
mesto ravnatelja v šol. f. 1978/ 79. Z doslednim in prizadevnim delom mu je uspelo ustvariti homogen kolektiv. Učitelji cenimo predvsem negovo veliko prizadevnost na področju permanentnega izobraževanja, tehtnega uvajanja novitet, povezave s krajem in krajani in ne nazadnje tudi zaradi skrbi za telesno in duševno zdravje otrok.
Šola pod njegovim vodstvom napreduje materialno in vsebinsko. Opremili smo učilnice za gospodinjstvo, kemijo, fiziko in tehniko. Opremljamo računalniško učilnico, ponašamo se z računalniško vodeno knjižnico, ki je zelo dobro obiskana. V njej si izposojajo knjige tudi mnogi naši bivši učenci. Na njegovo pobudo in z osebnim angažiranjem sta pred štrimi leti ob šoli zrasli dve teniški igrišči. Zgrajeni sta bili s prostovoljnim delom članov kolektiva in staršev naših učencev. V dopoldanskem času se igrišči uporabljata pri pouku športne vzgoje, v popoldanskem času pa se na njih redno rekreira
mnogo naših krajanov. Janez Andrejašič vzdržuje tudi pristne stike z učenci, saj hodi z njimi na Zaključne večdnevne ekskurzije, poučeval je tudi v razredu (EID) in v odsotnosti hišnika celo vozil učence s šolskim kombijem.
Naša šola je kulturno središče kraja. V njenih prostorih se odvijajo vse kulturne prireditve, ki jih ni malo, in na katerih vedno sodelujejo naši učenci in učitelji. Šola pa je tudi v drugih pogledih krajevni skupnosti vedno široko odprta.
Vse našteto se odraža pri našem delu z učenci, ki v občinskem in državnem merilu dosegajo vidne rezultate na vseh področjih šolskega udejstvo-vanja.
Tako smo odgovarjali na vprašanja sosedov in znancev, ki so nas v času naših dopustov bolj ali manj previdno spraševali, kakšen vendarle le je ta naš tiranski ravnatelj.
Učiteljski kolektiv OŠ Stranje (Sledi dvaindvajset podpisov)
Ne želim razpravljati o paranoičnih izjavah g. Marijana Steleta, člana IS za turizem, podjetništvo in obrt, ker pa me v svojem članku »Da, spoštujte Kamnik?!« v 15. številki Kamniškega občana postavlja v sam vrh domnevnih akterjev v izmišljeni gonji proti kamniškemu turizmu, se čutim dolžnega pojasniti javnosti nekatere piščeve natočnosti, neresnice in ten-dencioznosti.
Na piščeve izjave, da so moji članki »neresnični, kavarniški in nekulturni«, ponovno javno izjavljam, da za vse, kar sem napisal o novem kamniškem turističnem prospektu, popolnoma in v vseh pogledih odgovarjam pred stroko in stanovskimi društvi (ZDSLU, SDLK), katerih član sem. V teh razmišljanjih me podpirajo priznani strokovnjaki s področja umetnostne Zgodovine, likovne kritike, oblikovanja ipd. ter strokovna društva in strokovne ustanove in institucije. Sicer pa že lep čas objavljam članke v vseh pomembnejših in uglednejših slovenskih časnikih, časopisih in revijah, zbral pa sem jih tudi v svoji knjigi
Potica za prašiče
Gospod mestni minister za turizem, podjetništvo in obrt se rad igra s številkami. Še posebej rad se igra z visokimi številkami, ki pomenijo tudi visoke zneske. Pri vsem tem pa nima prave mere, saj bi človek verjel, da šteje kot otroci, ki ne znajo šteti: ena, dva, sedem, sto, tisoč, stotisoč...
Med drugim je bilo v prejšnji številki Kamniškega občana moč prebrati, da je bilo v preteklem polletju v Kamniku 46 različnih prireditev, katerih se je udeležilo 128.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je bilo na vsaki prireditvi povprečno 2782,6 obiskovalca, to pa pomeni, da prireditve v kamniški športni hali, kakršna je npr. »Planinske storije«, sodijo med manjše prireditve, saj jih običajno obišče le kakih 2000 ljudi!?
Kako nevarno in usodno je igranje s številkami, pa vam lahko pokažejo naslednje izjave ljudi, katerim je bila zaradi takšnih igric povzročena velika škoda.
Vse kaže, da IS SO Kmanik in gospod Štele, na turiste in prireditve v Kamniku gledajo z največjimi očali in poslušajo z največjimi ušesi, ki stvari vsaj stokrat pomnožijo. Njihov usta pa vse skupaj še bolj napihnejo, kar pozvroča nepopravljivo škodo in v imenu dobrega povzročajo zlo.
Pa niso prizadeti člani IS SO Kamnik ali kdorkoli drug, ki je odgovoren, kajti oni se lahko važijo in mahajo z denarjem davkoplačevalcev, pač pa ljudje, ki v razvoj turizma vlagajo svoj denar, svoje zdravje, svoje ideje in tudi svoja življenja, potem pa jih lahko neka neodgovorna vlada in predstavnik te vlade v trenutku uničita in izbrišeta ves njihov vloženi trud.
To se je zgodilo tudi v nedeljo 12. 9. 1993 v dolini Kamniške Bistrice, ko so se v Kamniku sprehajale narodne noše, v Kamniški Bistrici pa bi moralo biti vsaj 185 avtobusov obiskovalcev, ki jih kdo ve zakaj ni bilo, čeprav jih je gospod Marjan Štele za,sveto obljubljal. Pa je obljubil in dejal še vse kaj drugega, kot samo to.
Poglejmo, kaj so mi povedali gostinci iz Kamniške Bistrice, ki so zaradi nepremišljenosti in neodgovornosti nekaterih utrpeli veliko materialno škodo, da o moralni sploh ne govorim, saj so nekateri izmed njih dobesedno bankrotirali, ker so verjeli na besedo človeku, ki je odgovoren za razvoj in napredek turizma pri kamniški vladi, pa se še kaj drugega tudi:
MARKO ŠTRITOF - Okrepčevalnica »PRI ŽIČNICI«:
Gospod Marijan Štele je teden dni pred planinskih shodom v Kamniški Bistrici zahteval, da naj si pridobim dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in naj na razdalji med spodnjo postajo žičnice in Kopišči (cca 1000 m) organiziram postavitev najmanj petnajstih šankov s celotno ponudbo. Zagotovil mi je, da
po vseh napovedih pričakujejo najmanj 25.000 ljudi, od tega pa mi je zagotovil še, da je najavljenih že najmanj 185 avtobusov obiskovalcev, od tega 50 ali 52 iz tujine (Avstrije). Vse to mi je naročil za nedeljo 12.9. 1993, koje bil v Kamniški Bistrici napovedan shod planincev in proslava ob 100. obletnici organiziranega planinstva na Slovenskem in Kamniškem.
Prav tako mi je g. Štele za soboto 11. 9. ob 10. uri naročil degustacijo za svoje poslovne partnerje, najprej za 20, potem za 90, na koncu pa za 200 ljudi. Zahteval pa je tudi ansambel, potico, domače žganje, narodne noše... za kar mi je obljubil plačilo z naročilnico. Vse skupaj sem moral pripraviti in organizirati zelo pozorno, saj mi je vseskozi povdarjal, da mora biti maksimalna angažiranost in zahteval najboljšo kvaliteto ponudbe, kar sem dosledno izpeljal. V petek zvečer ob 19.30 je degustacijo odpovedal po telefonu.
Odveč je govoriti o tem, da sem imel že vse pripravljeno, prav tako, pa sem moral zjutraj odsloviti, plačati, naročene glasbenike in postavljeno ozvočenje.
Sama stvar pa ne bi bila tako huda, kajti pričakoval sem, da bomo zamujeno nadoknadili v nedeljo, koje bilo obljubljenih 185 avtobusov ljudi, oz. cca 25000, kar pa se je izkazalo za še eno veliko prevaro g. Steleta in njegovih pomagačev, saj je bilo obiskovalcev celo manj kakor običajno nedeljo.
Zaradi tega sem tega utrpel najmanj 300.000 SIT neposredne ma-, terialne škode, da organizacije, dela, kilometrov in neprespanih noči sploh ne štejem, da ne govorim o izgubi, ki mi je bila s tem povzročena. G. Štele se pri tem ne more izgovarjati niti na vreme, kajti imeli smo vse pripravljeno tudi za primer dežja, kajti večina klopi je bila pod šotori, ki smo jih organizirali prav posebej za ta namen.
STANE PANČUR - KRALJEV HRIB:
Pri meni se je g. Štele oglasil samo enkrat in zahteval maksimalno pripravljenost, ker naj bi v nedeljo KAMNIŠKO BISTRICO obiskalo nekje od 20.000 do 30.000 ljudi, na kar smo se resnično temeljito pripravili, kot je zahteval, pravzaprav, kot mestni minister za turizem ukazal. Svojo temeljito pripravo lahko dokažemo tudi z vide-oposnetki same priprave.
Najel sem desetino mednarodno usposobljenega osebja, ki je bilo poleg običajnega osebja pripravljeno na vsak naval, prav tako pa smo bili zelo dobro založeni, kajti g. Štele je še posebej povdaril, da se nikakor ne sme zgoditi, da bi česa zmanjkalo, ker bi bila to velika sramota za celo Slovenijo.
Pekli smo odojke, kozlička... navsezadnje pa smo prodali le dve porciji kozlička in par klobas, ter pol litra kuhanega vina in še nekaj
malenkosti, vsekakor manj kakor vsako običajno nedeljo. Za nameček pa sem priskrbel še glasbo, da bi bila ponudba popolna.
O škodi, ki mi je bila s takšnim zavajanjem človeka iz občinske vlade storjena, pa samo toliko, da je bilo samo direktne materialne škode, ki je nastala za več kot 5.000 DEM, da o moralni škodi sploh ne govorim.
ZLATO ZAVRŠNIK, NAMESTNIK DIREKTORJA ŽIČNIC VELIKA PLANINA;
G. Štele je od nas zahteval, da smo v popolnem številu, zaradi tega smo za ta dan zaposlili pet ljudi več kot je običajno, promet na Veliko planino pa je bil manjši, kot običajno nedeljo, saj smo na Veliko planino prepeljali zgolj 287 ljudi, medtem, ko smo jih na najboljšo nedeljo v avgustu prepeljali 720!
Po besedah g. Steleta, smo pričakovali, da bomo prepeljali najmanj nekaj tisoč obiskovalcev, stemer bi si zagotovili sredstva za še kak mesec obratovanja gondole in za naše plače, na našo žalost pa smo utrpeli za najmanj 200.000 SIT materialne škode. Pa ne samo to, da je zavedel kompletno ekipo gostincev Kamniške Bistrice, ni to prva stvar, ki nam jo je g. Štele povzorčil. S svojim nesmiselnim delom je dobesedno uničil Veliko planino, našega direktorja pa spravil v bolnico, saj ga je med tel. pogovorom g. Štele tako vzburil, da je direktorja infarkt.
VAS IZTOK ČEBAŠEK (nadaljevanje prihodnjič)
Spoštovani g. urednik Kamniškega občana!
Članek g. Čebaška, ki govori o Dnevu planincev in Dnevu Narodnih noš, dne 12. septembra 1993 vsebuje mnogo neargumentiranih trditev in enostranskih ocen zato predlagam, da uredniški odbor vsebino članka ponovno analizira, na prihodnji seji.
Podpisani takega načina pisanja ne odobravam, saj bo to, če bo pisanje v taki obliki objavljeno, lahko močno prizadelo zlasti organizatorje obeh imenovanih prireditev, ki so vložili ogromno truda in naporov za njihovo realizacijo.
Član uredniškega odbora STANE SIMŠIČ Glavnemu in odgovornemu uredniku Maricu Romlaku
Člani uredniškega odbora so se po seji uredniškega odbora, ki je bila dne 16. 9. 1993, odločili, da se prispevek Iztoka Čebaška POTICA ZA PRAŠIČE odloži do naslednje seje uredniškega odbora.
Po naknadnem razmisleku o vsebini članka, smo se dogovorili, da je za objektivnost informiranja potrebna naknadna proučitev tega prispevka. STANE SIMŠIČ, BOJAN POLLAK, VERA MEJAČ
(Dopolnilo k izjavi članov uredniškega odbora z dne 16. 9. 93)
Uredniški odbor Kamniškega občana predlaga glavnemu in odgo-
vornemu uredniku, da članek POTICA ZA PRAŠIČE avtorja Iztoka Čebaška pred objavo predloži v presojo časopisnemu svetu Kamniškega občana.
V kolikor pa bo glavni in odgovorni urednik vztrajal, da se ta članek takoj objavi, naj se ob članku doda zgornja izjava članov uredniškega odbora.
FRANC SVETEM BOJAN POLLAK STANE SIMŠIČ VERA MEJAČ
Pojasnilo urednika
Na seji uredniškega odbora, 16. septembra je le ta brez enega glasu proti sprejel sklep, da se članek Iztoka Čebaška, ki govori o prireditvi v Kamniški Bistrici 12. septembra, objavi.
Kot urednik sem tudi tokrat izbral demokratično pot in o objavi ali zavrnitvi članka nisem odločal sam, čeprav imam po Zakonu o javnem obveščanju to pravico.
Zato me je presenetil pritisk štirih članov uredniškega odbora in negaciji že sprejetega sklepa, v odsotnosti petega člana UO Dušana Lipovca in urednika.
Priznavam in se strinjam, da je stil pisanja Iztoka Čebaška za večino bralcev žaljiv, zato sem se z avtorjem prispevka tudi poskušal pred izdajo časopisa dogovoriti o nekaterih spremembah v prispevku, vendar žal ni bil dosegljiv.
Moti pa me dvojno stališče nekaterih članov UO, ki so pred časom, zaradi službene odsotnosti urednika, s svojimi podpisi priporočili objavo člankov, kot so Minister Doko Batina, Spoštujte Kamnik in Vlada - poslednje pribežališče izvrženih. Tudi v teh člankih so bile neargumentirane trditve in enostranske ocene, pa kljub temu ni nihče odsvetoval objave.
Zato bom do skorajšnjega konca uredniškega delovanja ostal zvest svojim načelom in v skladu z aktualnostjo dogodka objavil prispevek (zaradi stiske s prostorom v dveh nadaljevanjih)... skupaj z zahtevanimi izjavami!
Glavni in odgovorni urednik MATIC ROMŠAK
AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel. 831-383
POPRAVILO
televizorjev,
videorekorderjev in
radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO!
»Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi« (Kamnik, 1992), ki je bila deležna pohvalnih recenzij v javnih medijih in strokovnih publikacijah. Mislim, da je to dovolj trden dokaz, da izpadejo piščeve ocene mojih člankov kot neresne in zgolj tendenciozne.
Nadalje moram poudariti, da mi je omenjeni pisec članka brez vsakršnih argumentov odvzel besedo na javni predstavitvi kamniškega turizma konec junija v občinski hiši. Besedo je dal samo osebam, ki so govorile njemu v prid! S tem mi je bila kratena svoboda izražanja, ki mi jo daje utava Republike Slovenije! Tako mora pač človek nenapovedano, kot »de-us ex machina« vskočiti na sejo IS, da lahko opozori kompetentne osebnosti na vnebovpi-joče anomalije, ki se dogajajo v kamniškem turizmu in tudi na drugih ključnih družbenih področjih. Sintagmo »spoštujte Kamnik« ponovno polagam na srce in dušo ljudem, ki imajo v Kamniku škarje in platno, to je oblast v rokah. Žal pa je moč opaziti, da je v tem mestu vse manj ljudi, so samo še prebivalci... Reševanje problemov, kjer veljajo le argumenti močnejšega, to je oblastnikov, strokovnost pa ne velja nič, je pač vzorec, ki smo ga podedovali iz obdobja, ko smo še rastli in živeli v »najboljšem od možnih sistemov na svetu«. Ker pa o moralni pokvarjenosti nekaterih oblastnikov nikoli nisem dvomil, vem, da je vsako prepričevanje z argumenti strokovnosti   le   glas vpijočega
v puščavi. Ker pa prisegam le na strokovnost in še enkrat na strokovnsot, ki pa bo pri sedanji politični nomenklaturi še dolgo v nemilosti in »suknja si-romakova«, se v bodoče popolnoma distanciram od takšnih in drugačnih sodelovanj ali pisanj dobronamernih kritik ob zgrešenih projektih, sumljivih naložbah, strokovnih spodrsljajih in očitnih neumnostih. Ne bom se oglasil, pa naj v bodočih kamniških prospektih predstavljajo kot kamniško okolico, ne samo reko Sočo (!) kot v zadnjem prospektu, ampak, zaradi mene, lahko tudi Saharo ali antarktiko! Na srečo imam dovolj bolj produktivnega dela.
Ne nazadnje se sprašujem še: KDO SPOŠTUJE KAMNIK?
Ali tisti, ki ga je v svojem slikarskem, risarskem in grafičnem opusu vsaj tristokrat naslikal v vseh mogočih vedutnih pogledih in v najrazličnejših slikarskih tehnikah, napisal knjigo o kamniških likovnih dogodkih in v časopisju opozarjal na kulturne in nekulturne dogodke na Kamniškem? Ali ta ali oni občinski veljak, ki mu je problematika Kamnika le topla greda za rast neproduktivnega, osebnega karierizma in ki v svoji slepi želji po oblasti neprestano nasprotuje krogom, .ki jih prezentirajo ljudje drugačnih duhovnih razsežnosti in horizontov, ki jim ni tuja poštenost, pronicljiva analitičnost in strokovnost?
DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni kritik
Resnica o Kompas designu
V zvezi z navedbami avtorjev člankov z naslovoma »SPOŠTUJTE KAMNIK«, ki ga je napisal Iztok Čebašek, in »IZJAVA ZA JAVNOST«, ki ga je napisal Dušan Lipovec (oba članka sta bila objavljena v KAMNIŠKEM OBČANU 22. 7. 1993) v nadaljevanju posredujem naslednja resnična dejstva, ki se nanašajo na delo KOMPAS DESIGN d. d. za naročnika - IS Skupščine občine Kamnik.
1. Kompas Design d. d. se je v septembru lanskega leta javil na odprti vabljeni natečaj za celostno grafično podobo občine Kamnik.
Natečaj je bil anonimen (sodelujoči avtorji smo bili dolžni svoje rešitve predati v zaprtih ovojnicah pod šifro).
Šele po dokončni odločitvi komisije so bile odprte ovojnice s šiframi, v katerih so bili navedeni podatki o avtorjih.
Povsem neresnična in skrajno žaljiva so namigovanja Iztoka Čebaška na nepošteno in s provizijami pogojeno odločitev komisije za izbor Kompas Designa. Enako velja za navedbe Dušana Lipovca o nekakšnih finančnih mahina-cijah, ki naj bi bile v ozadju v zvezi s tem.
2. Povsem netočna je tudi informacija, ki jo je Dušan Lipovec zapisal v »IZJAVI ZA JAVNOST«, da je Kompas Design izvajalec treh označevalnih tabel v Kamniku, ki so po oceni pisca zgrešen projekt in likovno-estetsko vprašljive.
Kompas Design ni avtor označevalnih tabel ne idejno niti izvedbeno, zato je povezovanje Kompas Designa s tem projektom povsem neutemeljeno.
3. Kar zadeva prospekt Kamnika, ki smo ga v sodelovanju z naročnikom (IS SO Kamnik) izdelali v Kompas Design d. d., avtorja člankov Dušan Lipovec in Iztok Čebašek v zelo subjektivno obarvani oceni uporabljata skrajno žaljive izraze in primerjave, ki škodijo imenu in ugledu, ki ga Kompas Design d. d. uživa na trgu.
Ni naš namen spustiti se na nivo avtorjev omenjenih člankov in polemizirati z njunimi subjektivnimi stališči.
Zahtevamo le, da se Dušan Lipovec in Iztok Čebašek Kompas Designu v Kamniškem občanu javno opravičita.
Če tega ne bosta storila v roku 30 dni od te objave, bo Kompas Design d. d. zaradi neutemeljenih in neresničnih navedb in obtožb, med katerimi nekatere sodijo pod opis kaznivih dejanj, vložil proti obema kazenski ovadbi.
Ljubljana, 8. 9. 1993
za KOMPAS DESIGN d. d BARBARA VAJDA, i direktorica
KAMNIŠKI OBČAN
ekologija, turizem, za vsakega nekaj
22. SEPTEMBRA 1993
Bistrica 93
Mednarodni ekološko raziskovalni tabor
Turizem v Kamniški Bistrici (II.)
Tudi letos je na področju občin Domžale in Kamnik potekalo ekološko raziskovalno delo, ki gaje opravljalo 13 mladih prostovoljcev iz Slovenije, Belgije, Nizozemske, Italije, Velike Britanije in ZDA. Ekološki tabor, ki že četrto leto nosi delovni naslov »BISTRICA«, je ob strokovni pomoči šestin mentorjev organiziral Mladinski klub Domžale.
Udeleženci so bili nastanjeni v podružnični šoli v Krtini, nekaj dni pa so prebivali tudi v Nežkinem domu na Mali planini.
Delo je potekalo na več področjih:
— kemijske raziskave onesnaženosti reke Kamniške Bistrice,
— mikrobiološke raziskave onesnaženosti reke Kamniške Bistrice,
— čiščenje divjih odlagališč odpadkov na Veliki planini
— popisi divjih odlagališč odpadkov v vzhodnem delu domžalske občine
— ekološko osveščanje prebivalcev obeh občin.
Kemijske raziskave so bile izvedene na podlagi štiriin-dvajseturnega vzorčevanja vode Kamniške Bistrice in opravljenih analizah v laboratoriju Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik.
Glede na lanskoletno razvrstitev reke v kakovostne razrede je kvaliteta vode boljša le na Duplici (l.-ll. kakovostni razred).
Zavod za varstvo zdravja v Ljubljani je opravil mikrobiološke raziskave, ki opozarjajo na slabo stanje naše nekdaj bistre vode. Na podlagi normativov o higienskih zahtevah za kopalne vode lahko zaključimo, da Bistrica razen na izviru (kjer je primerna tudi za pitje) po obstoječih predpisih ni primerna za kopanje. Zgovoren je rezultat vzorca iz Bišč, kjer se stopnja onesnaženosti predvsem zaradi izpusta odplak Farme Ihan, v primerjavi z Domžalami poveča kar za 57-krat.
Ker je bilo na Veliki planini najdenih kar 94 divjih odlagališč odpadkov, smo se v sodelovanju z Izvršnim svetom SO Kamnik odločili, da očistimo nekaj najvidnejših in okolju najnevarnejših. Na čistilni akciji je bilo z odpadki napolnjenih okoli 80 petde-setkilogramskih vreč in najdenih nekaj večjih kosov odpadkov (sodov, štedilnikov, kovinskih delov...). Vse to je bilo transportirano na urejeno odlagališče v Suhadole.
Kljub slabemu vremenu je nekaj  udeležencem uspelo
Jani in Sarah prijemanju vzorcev pod dupliškim mostom
Raziskave voda v območju Kamniške Bistrice
Kot je Občan že poročal, Institut za geologijo, geotehniko in geofiziko Geološkega zavoda iz Ljubljane, nadaljuje že vrsto let potekajoče raziskave zaledja pomembnejših izvirov v Kamniških Alpah. Pred dnevi je bilo zaključeno sledenje voda z območja Kokrškega sedla, te dni pa bodo sledili odtekanje podzemeljskih voda v obrobju Velike planine. Jeseni bo na vrsti sledenje odtekanja z območja Korošice.
S temi raziskavami dobivamo podatke, potrebne za zaščito voda pred onesnaževanjem, saj nam zadnja sušna leta napovedujejo hujše pomanjkanje predvsem pitne vode.
Zato je treba zavarovati, kar je še ostalo.
Pri raziskavah se uporabljajo fluorescenčna barvila, ki pa niso škodljiva. Najbolj uporabljeno barvilo je intenzivne ali manj intenzivne zelene barve in ga v te namene uporabljajo že desetletja.
Z rezultati raziskav bomo ob koncu leta bralce podrobneje seznanili. mgr. DUŠAN NOVAK
Ljubljana
preiskati okrog 15 km^ področja krajevnih skupnosti Trojane, Blagovica in Češnji-ca, kjer so odkrili 32 divjih odlagališč odpadkov. Na ta način so občini Domžale omogočili vpogled v stanje na terenu ter olajšali strokovno odločitev o prioritetah, načinu in hitrosti sanacije posameznih odlagališč.
Prebivalce smo osveščali z razdeljevanjem okrog 4000 letakov (natisnjenih na recikliranem papirju), katerih glavni namen je bil:
— prepričati občane naj ne odlagajo smeti na divjih odlagališčih odpadkov;
— dati informacije o organiziranem zbiranju odpadkov (občina Kamnik; prekladal no sortirna postaja Suhadole - delovniki od 6. do 16. ure, sobote od 8. do 13. ure);
— opozoriti na kazni za divje odlaganje odpadkov (občina Kamnik - od 50.000 sit dalje).
Celovitejše poročilo o delu in rezultatih tabora bo izdelano v začetku oktobra in ga bo mogoče dobiti tudi v kamniški knjižnici.
Izvedbo tabora so omogočili:
— Urad za mladino pri ministrstvu za šolstvo RS
— MOST SCI - Service civil international Slovenija
— Mladinski servis Velenje
— Skupščina občine Domžale
— Skupščina občine Kamnik
— Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora RS
Izvedbo tabora so podprli: Centralna čistilna naprava Domžale—Kamnik, Kemis Radomlje, Napredek Domžale, ROD d. o. o. Nožice, Helios Domžale, Dom počitka Mengeš, Štab za CZ Občine Domžale, Lek Mengeš, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, Farma Ihan, OS Janko Kersnik Brdo, OS Dob — podružnična šola Krtina, Diskoteke LIFE Domžale, Podjetje Postojnska jama p. o., Zeleni - ESS, Srednja šola Domžale, Arbu-retum Volčji Potok, Knjižnica Domžale, Ribiška družina »Bistrica« Domžale, Plastenka Radomlje, Družina Lunar iz Bišč.
Za njihovo pomoč se jim najlepše zahvaljujem.
MATEJA RADEŽ
V prejšnji številki sem vam obljubil, da bom obiskal nekatere znamenite turistične točke v dolini Kamniške Bistrice. Obljubo vam tokrat izpolnjujem z opisom gostišča na Kraljevem hribu.
Kako najti Kraljev hrib? Najlepše vidite Kraljev hrib iz nihalke, ki pelje na Veliko Planino, sicer pa gostišče najlažje dosežete tako, da pri velikem parkirišču pod žičnico zavijete na desno. Gostišče je od glavne ceste oddaljeno približno pol kilometra, ki ga lahko premagate tudi z avtomobilom, kljub temu da makadamska cesta ne omogoča veliko prometa.
Avgusta je minilo leto dni, od kar je Stane Pančur z lovci LD Kozorog sklenil pogodbo o najemu objekta na Kraljevem hribu. Večina ve, da je na Kraljevem hribu že vrsto let zbirališče lovcev, ki nadzorujejo okoliški teren. Je in ostaja, saj gospod Pančur pohvali zgledno sodelovanje z lovci. Kako tudi ne, saj odlična kuharica uplenjeno divjačino pripravi tako za goste kot za lovce z veliko mero občutka za pripravo jedi. Na lov prihajajo tudi tujci, ki so navdušeni nad prijetnim okoljem pod Veliko Planino.
Sicer se Stane Pančur želi ukvarjati predvsem s privlačnimi dejavnostmi. Trenutno najbolj znana (in to ne samo v kamniški okolici) je seveda paintball. O tej igri s strelnim orožjem, ki namesto smrtonosnega svinca uporablja kroglice polnjeno z barvo, je bilo že marsikaj napisanega. Če povzamem na kratko: glede na število udeležencev se sestavita dve moštvi, ki sta opremljeni z zaščitno obleko in orožjem. Moštvi se napotita v gozd in ločeno zavzameta položaje. Po danem znaku se začne odkrivanje in uničevanje nasprotnika. Sliši se zelo nevarno, vendar ni tako. Na paintball prihajajo ljudje z vseh koncev Slovenije.
Poleg te igre pripravljajo še druge zanimive spektakle. To je npr. viseči ribolov s stene, samostojno (solo) plezanje v steni, krožno dirko z gorskimi kolesi, morda skok z elastično vrvjo, poleti z zmaji, pozimi otroški smučarski poligon z različnimi snežnimi objekti (predori, skoki...), pripravlja se ameriška savna (gre za sod iz cedre, ki se postavi na odprtem in napolni z vročo vodo — seveda po-
zimi) in še bi lahko naštevali,   kirišča pri žičnici in Kraljeve-
Za vse tiste, ki si želijo mi ru in sprehodov, pa imajo organizirane trekking izlete — to so sprehodi po naravi v spremstvu vodiča, ki dobro pozna okoliške gore. Po Sta-netovih besedah je ta način izletov v tišino gora posebej primeren za ljudi, ki sami gora ne poznajo dovolj ali pa za pot ne zberejo dovolj poguma.
Verjetno se bodo lotili tudi reje konj, ki bi bili primerni za jahanje in s' tem za lepe izlete po okolici.
Ob vsem tem pa seveda ne pozabljajo na naravo - v nobenem primeru se ne nameravajo lotevati stvari, ki bi naravo lahko ogrozile. Poleg tega so že pripravili čistilno akcijo, na kateri so uspeli zbrati za večji kombi odpadkov! In to samo v okolici par-
ga hriba - prihodjič, dragi Kamničani, skrbno premislite, kam odložite odpadke.
Za tiste iz bolj oddaljenih krajev imajo na voljo tudi prenočišča. Tako imajo 15 skupnih ležišč in poleg tega v sobah prostora še za 6 ljudi. V sili jih seveda sprejmejo tudi več.
Pri hrani, ki jo nudijo, imata prednost lovska in domača hrana: divjačina na razne načine (razni golaži, narezki ...), domači sir, kruhovi cmoki in sirovi štruklji...
Naj zaključim pripoved o obisku na Kraljevem hribu. Moj vtis je bil, da si na Kraljevem hribu zaslužijo, da jih obiščete. Tudi če jih obiščite takrat, ko se vračate z'Grin-tovca, vam ne bo žal - izbira pijač je zares pestra.
IZTOK GRILC
Slovenski krščanski demokrati
Četrti tabor v Bohinju
Slovenski krščanski demokrati iz kamniške občine smo se tudi letos udeležili Tabora SKD, ki so ga v nedeljo, 5.9. pripravili prizadevni in gostoljubni organizatorji v Bohinju. Odpeljali smo se v dveh polnih avtobusih.
Tabor se začel z mašo na Brezjah. Ob slovesni obletnici kronanja Marija Pomagaj jo je daroval gospod nadškof Alojzij Šuštar. Desettisočglavi množici je spregovoril o pomembnosti molitve, ki naj bo zahvala za mir, obenem pa tudi prošnja, da bi mogli spremeniti svoje življenje in ga utrditi v zvestobi ' in nesebični ljubezni do vsakega človeka.
Letošnji Tabor je bil nekoliko drugačen od prejšnjih na Ptuju, v Novi Gorici in lani pred volitvami v Ljubljani. Osrednja tema srečanja je bil turizem in Bohinj je pravi kraj za razmišljanja o našem odnosu do te pomembne veje gospodarstva. Predsednik Lojze Peterle je v priložnostnem biltenu poudaril, da proračunski viri, državna vlaganja in zakoni he bodo mogli za turizem nikdar storiti tofiko kot sleherni Slovenec s svojo skrbjo za urejeno okolje, za pokončno, razgledano prijaznost, za vljudnost... Vendar pa je bil Tabor namenjen predvsem druženju, spoznavanju, izmenjavi izkušenj, ali
Srečanje gasilcev v Šmartnem
Sredi avgusta so se v Šmartnem v Tuhinju prvič srečali gasilci sedmih gasilskih društev z imenom Šmartno iz vse Slovenije. Pobudo zanj je dal poveljnik domačih gasilcev Tone Rajsner. Med seboj so se pomerili v reševanju ponesrečencev, gašenju z vedrom, zbijanju balonov in v hitrem preoblačenju (na sliki). (t. s.)
če citiram še dr. Avgusta Mencingerja, predsednika SKD Radovljica: »Tu ne bo okroglih miz, ne velikih političnih tem. Tabor bo namenjen srečanju, športu, doživetju narave, praznovanju. Ne kaki pomembni obletnici ali uspehom, ampak preprosto praznovanju ob veselju, da smo spet skupaj.«
Na prireditvenem prostoru Pod skalco se je že od zgodnjega popoldneva odvijal kulturni program s skupinami in posamezniki iz vseh koncev Slovenije. Brez pretiranega »lokal-patriotstva« moram povedati, da so enega največjih aplavzov-poželi prav Kamniški koledniki s čudovito pesmijo Slovenski zvonovi.
Govoru predsednika Peterleta so poleg ministrov iz vrst SKD prisluhnili tudi minister Janez Janša, dr. Bernhard La-mers, predstavnik fondacije Konrad Adenauer iz Rima, dr. Štefan Falež, veleposlanik RS pri Svetem sedežu, italijanski senator Flaminio Picoli, Kari Smol le in drugi ugledni gostje. Peterle je spregovoril o glavnih smernicah v strankinem programu in o potrebi po združevanju sorodnih strank. Ponovno je opozoril na socialne in nacionalne demagoge, ki begajo mnoge Slovence. Povedal je tudi, da v koalicijski pogodbi ni člena o odpuščanju starih ali novih grehov in da stranka podpira vsako vladno spremembo, ki bi hitreje uresničila cilje vlade.
Uradni del programa je popestrila podelitev priznanj in nagrad zmagovalcem petkilo-. metrskega teka okrog jezera. Tisoče članov na prireditvi pa je pred svojim odhodom za veleposlanika v Pariz nagovoril tudi dr. Andrej Capuder. Z dolgotrajnim ploskanjem je bila nagrajena njegova podpora ministru Janezu Janši. Tabor se je prevesil v zadnji del, ko smo se dobre volje približevali znanim obrisom naših Grintav-cev. Dobre volje tudi zato, kot je nekdo pripomnil, ker naši stranki ni treba dvakrat šteti udeležencev, da bi nas opazili. V prid tej trditvi govori 110 avtobusov in več kot 400 osebnih avtomobilov na Taboru v Bohinju. Naslednje leto nas bo na Dolenjskem še več. Na svidenje.
ANDREJ RIFEL-FELAN
Poučno potovanje v London
Kamnik v podobah likovnih ustvarjalcev
Mnogo časa je minilo, odkar so stekle prve priprave na odhod na poučno potovanje v London, katerega vodstvo je prevzela prof. Vute. Z neverjetno zagnanostjo nas je v to prepričala in še danes mi ni žal, da smo vanjo verjeli. Toda ali se je sploh kdo med nami kdaj vprašal, koliko časa so trajale priprave? Odpeljati na potovanje 24 učencev ni tako majhna stvar, saj je zanje treba v primeru nezgod prevzeti vso odgovornost. Na srečo je potekalo vse v najlepšem redu, čeprav smo bili enajst ur na dan v centru mesta in si ogledovali njegove znamenitosti. Obiskali smo ga že meseca marca, a mi je vse ostalo v spominu.
Vse družine, h katerim smo prispeli, so nas prijetno sprejele in nas v domačem vzdušju odpeljale na svoje domove. Za nas se je začelo drugačno življenje, ki ga je narekovala Britanija.
Obisk šole St. Clemens je nepozaben, kajti razveselilo nas je srečanje z vrstniki iz londonskih šol. Pri pouku pa smo si s sodelovanjem preganjali dolgčas. Med pohajkovanjem po londonskih ulicah smo zavili v muzej voščenih lutk, imenovan Madame Tus-sauds. Nikakor nisem mogla ugotoviti, kdo je živ in kdo ne, zato sem v zadregi raje stopila v planetarij, kjer sem vsaj vedela, pri čem sem. - Bogata likovna dela smo si ogledali v Nacionalni galeriji, zgodovinsko pomembne stva-, ritve pa v Britanskem muzeju. Dušo smo si privezali v starem pubu Dirty Dick's, ki nekako ne sodi v ta moderni del Londona. Radovednost smo si napasli tudi v parlamentu, kjer nam je odlična vodička predstavila lordsko zbornico in spodnji dom. Mnoge Angleže sem vprašala, če so že obiskali to znamenito stavbo, pa so me le začudeno pogledali: »Ja, saj tja pa navaden Britanec nima vstopa.«
Bivanje v Londonu nam je zapolnil tudi ogled londonske trdnjave in stolpa. Večer pa smo preživeli v dvorani ob gledanju najmusicla Starlight
express. Zadnji dan je zdrvel mimo nas, kot ga ne bi bilo. V jutranjih urah smo se še potikali po prostranem Wind-sorju - dvorcu, kjer živi britanska kraljica. Ta grad je sicer pred časom delno pogorel, a ga zelo hitro obnavljajo. Vas Eton leži blizu Wind-sorja in ima tudi šolo za fante, ki je ena najbolj znanih privatnih šol na svetu. Ogledali smo si jo le od daleč, a na srečo so imeli v tem času fantje odmor in so se v črnih frakih in belih srajcah sprehajali mimo nas. Sošolce pa je že zaradi bližine šole začela bo-
leti glava, zato smo se zapodili v t.i. sladko trgovino. Ob 14.30 smo se odpeljali proti letališču in v večernih urah prispeli v Ljubljano. Ta izlet ni bil le zabaven, temveč tudi geografsko in zgodovinsko poučen. Vse to pa je delo prof. Nene Vute, ki ji gre moja zahvala za prizadevanje in tolikšno mero potrpežljivosti in vednosti. Hvala in vse lepo vam želim ob izletu v London z naslednjo skupino, več pa bodo o tem zagotovo povedali sami.
HELENA OMRZU
V program dogajanj ob Dnevih narodnih noš v Kamniku so v galeriji Majolka odprli likovno razstavo »Kamnik v delih likovnih ustvarjalcev«. Že naslov razstave pove, da gre za tematsko predstavitev del - videnj Kamnika in okolice skozi oči različnih likovnikov, tako Kamni-čanov kot tudi ustvarjalcev iz drugih krajev. Razstavljajo bolj ali manj znani ustvarjalci, tako ljubiteljski likovniki kot tudi šolani slikarji in profesionalci.
Branko Čušin razstavlja dva realistična akvarela, pogled na Mekinjski samostan
Iz naše soseščine
Med reklamnimi napisi v Mengšu je tudi tak, ki vabi k branju knjige Staneta Stražarja Mengeš in Trzin skozi čas. Čeprav je namenjena predvsem prebivalcem KS Mengeš in KS Trzin ter vsem, ki so povezani z njuno zgodovino, lahko tudi drugim koristi popotovanje v preteklost Mengša, Trzina, Topol, Loke, Dobena in deloma Rašice, kolikor je bila v preteklosti povezana z Mengšem. Posebno še zaradi privlačno napisanega, zanimivega in izredno obsežnega ter podrobnega gradiva. To pa zaradi sosedstva, zgodovinske povezanosti in odvisnosti v marsikaterem pogledu tudi zadeva kraje, ljudi, dogodke, zanimivosti in znamenitosti ter drugo na Kamniškem.
Knjiga Mengeš in Trzin skozi čas obsega kar 784 strani formata A 4, v njej je 800 črnobelih slik in skic ter 16 barvnih prilog. Ima 16 poglavij, razdeljenih na podpoglavja. V njih so zajeti opisi oblikovanja mengeško-trzinske ravnine in vzpetin v geoloških obdobjih, vremenskih razmer, vodovja, vodnih virov. Tu najdemo tudi ledinska in hišna imena, izgovorjavo, bogata arheološka najdišča od Mengša do Trzina in Rašice, prevode zgodovinskih listin od srednjega veka dalje, ki so kronološko urejene, dajatve
V DKD Solidarnost
Priprave na novo pevsko sezono
Moški pevski zbor DKD SOLIDARNOST je v drugi polovici septembra pričel s pevskimi vajami in pripravo na novo pevsko sezono 1993/94. V nov program so poleg »železnega« programa (letni koncert, koncert z ženskim zborom »Solidarnost«, udeležba na TABORU PEVSKIH ZBOROV v Šentvidu pri Stični, kjer so letos prejeli priznanje za dvajsetletno udeležbo idr.) zapisali tudi navezavo stikov z nekaterimi zbori iz bližnje in tudi daljnje okolice Kamnika. Skočili pa bodo tudi preko meje na Koroško, kjer njihovi prijatelji iz Škocjana - pevci SKD Vinko Poljanec - pripravljajo slovesnost ob odprtju nove pevske sobe in prenove knjižnjice, pri kateri so veliko pripomogli tudi »Solidarci« pred več kot petnajstimi leti.
Tako je za pevce Solidarnosti konec počitnic, čeprav so nekateri pevci tudi v času med dvema pevskima sezonama sodelovali na številnih pogrebnih svečanostih. Po zasluženem oddihu pa se bodo v svojih pevskih prostorih nad kavarno VERONIKA srečevali vsak torek in četrtek ob 20. uri pod taktirko prof. Ivice ROPAŠ in se pripravljali za čimbolj kvalitetno izvedbo svojega poslanstva - posredovati zborovsko petje širšemu krogu ljubiteljev pesmi.
Moški pevski zbor Solidarnost vabi vse, ki ljubite zborovsko petje, da se jim pridružite na vajah in pri izvedbi njihovega programa. Prisrčno ste vabljeni in tako boste tudi sprejeti v njihovih prostorih. MAJ
prednikov po ohranjenih urbarjih, gospodarje po francis-cejskem katastru leta 1826 do kmetske odveze sredi 19. stoletja, bogato ustno in pesem-sko izročilo ter godčevske in pritrkovalne viže. Predstavljena je tudi pražupnija sv. Mihaela v Mengšu, ki je najstarejša v okolici, cerkvena ureditev, poleg tega še sakralni in kulturni spomeniki ter znamenja krščanske dediščine.
Avtor je predstavil začetke osnovnega šolstva v 18. stoletju, že od prejšnjega stoletja živahno kulturno, športno in drugo društveno življenje. Leta 1884 je bila ustanovljena mengeška godba, leta 1890 gasilsko društvo, nekaj let kasneje še kulturno.
Poleg pisatelja Janeza Trdine so se na tem območju rodili tudi baročni slikar Franc Jelovšek, politik in gospodarstvenik Ivan Hribar, umetnostni zgodovinar Janez Vaider in drugi pomembni Slovenci ter Slovenke.
Opisan je razvoj od gospodarstva, kmetijstva, obrtništva do sodobne industrijske tehnologije ter komunalne dejavnosti.
Avtor piše o žrtvah in posledicah nekdanjih vojn pa
tudi o boju in zmagi za samostojno Slovenijo pred dvema letoma, prav posebej o bitki v Trzinu junija 1991. Knjigo je tudi sicer posvetil boju za samostojno Sloveniji obenem pa 850-letnici Mengša.
Za garaško delo, povezano s pripravo tako obsežne krajevne monografije, ga je nagovoril pisatelj, domačin Ivan Sivec, ki je tudi napisal spremno besedo. Natis sta priskrbela posebna odbora pri KS Mengeš in KS Trzin, natisnila pa jo je v 4000 izvodih Tiskarna Delo Ljubljana.
Avtor je gradivo za knjigo
- skupno monografijo Mengša in Trzina je narekovala enotno izoblikovana pokrajina ob spodnjem toku Pšate
— zbiral več let in je od dosedanjih njegovih del, tudi zelo obširnih, najobsežnejša. Vse kar je uspel zbrati in strniti vanjo, je občudovanja vredno in dragoceno. Po njej bo s pridom segel ne le domačin, marveč tudi Slovenec iz sosedstva, ki ga zanima zgodovina teh krajev. Marsikatero slovensko mesto, KS ali župnija se lahko zgledujejo po Stanetu Stražarju in vseh, ki so omogočili natis knjige.
JOŽE PAVLIC
Crno uokvirjeno
Kdor gleda osrednjo informativno oddajo slovenske televizije, je lahko priča posebnim fantomskim objavam. Pojavijo se skoraj vsak teden, gotovo pa dve do tri mesečno. Vse skupaj se začne s pet-najstsekundno tišino, ko zbegano strmimo v prazen, temen ekran. Sledi črno uokvirjena fotografija človeka, ki nam je popolnoma neznan. Žaloben glas napovedovalca nam našteva zasluge umrlega kot npr. prvoborec, partizanski spomeničar, povojni javni delavec, predsednik tega in tega komiteja...
Zakaj pišem vse to? Ker sem kratkomalo naveličan in mi je dovolj takih prekinitev programa v najbolj gledanem terminu slovenske televizije. Kako ubog narod smo, če imamo le teh nekaj prabor-cev, ki zaslužijo objavo o njihovi smrti. Iskreno sem prepričan, da vsak dan umre nekaj ljudi, ki bi zaslužili najširšo pozornost. Pošten delavec za strojem, ki je celo življenje garal za svojo pokojnino, a je
ne bo mogel uživati, ker si je prav za istim strojem pokvaril zdravje. Sestra v samostanu, ki je naučila več generacij slovenskih ljudi kuhanja, pletenja, tujih jezikov, matematike. Mati, ki je vzgojila trinajst svojih otrok v dobre in poštene ljudi, ki edini lahko slovenski narod pripeljejo v boljše čase. Še bi lahko našteval.
Tudi na drugi strani so bili prvoborci, a kakor da se jih sramujemo, kaj šele, da bi poudarjali njihove zasluge. Naj zaključim. Če bi hoteli v TV-dnevniku objavljati smrti vseh, ki so bili bolj kot drugi zaslužni za našo državo in naš narod, bi zmanjkalo prostora za druge novice. Zato odločno zahtevam, da se umaknejo vse objave smrti iz osrednjih informativnih oddaj TV Slovenija.
Pustimo mrtve naj počivajo. Živi se jih spominjamo po njihovih pravih zaslugah in njihova prava dobra dela jih bodo preživela.
ANDREJ RIFEL-FELAN
in na kamniški Glavni trg. Na ogled sta tudi dva tonska akvarela pokojnega akademskega kiparja Leona Homar-ja, tudi vedutna pogleda na stari Kamnik, predstavljena v neproblematičnem realizmu. V svoji značilni maniri se predstavlja Polde Mihelič s sliko cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom. Dve realistični krajini v pastelu sta delo Branka Murka. Tudi Peter Pečevnik je prispeval dve svoji tipični krajini v oljni tehniki. Kamniški rojak Tomaž Perko nadaljuje s svojimi oljnimi slikami žlahtno tradicijo slovenskega realističnega krajinarstva in je prispeval nekaj sugestivnih pogledov na Kamniške planine. Akvareli, kombinirani s tušem so svojstven in spoznaven rokopis Janeza Praprotnika, ki je prispeval nekaj vedutnih pogledov na Kamnik. Tudi oljni podobi Franca Rifla, veduta Kamnika in Volčji Potok, se navezujeta na realistično tra-
dicijo. Silvo Teršek je prispeval svoje značilne, ekspresivno naglašene poglede s kamniških ulic. Marjan Zaletel-Janč, slikar tišine, nadaljuje svoje idilične krajinske podobe iz planinskega sveta. Izredno zanimiva in kvalitetna sta akvarela, kombinirana z ogljem, delo Tomaža Zalaz-nika, še dva pogleda na kamniško mestno jedro. Tudi spodaj podpisani sem prispeval dve deli: značilni akvarel Kamnika in gvaš, motiv iz Kamniške Bistrice. Edini kipar na razstavi, Miha Kač, je razstavil mitsko figuro kamniške Veronike in folklorni motiv muzikanta, oboje v tehniki žgane gline. Svoj prispevek je dal še mojster domače obrti Jernej Kosmač s svojimi značilnimi izdelki, ki so vezani na Veliko planino (pisave, sončne žepne ure, žličniki, rovaši, različne lesene žlice, ipd.), ki so lahko tudi kvalitetni turistični spominki.   DUŠAN LIPOVEC
Ob odprtju razstave KAMNIK V PODOBAH LIKOVNIH UMETNIKOV v galeriji Majolka je navzoče pozdravil g. DUŠAN MESNER. foto: V. MEJAČ
V Matični knjižnici
Mednarodni knjižni kviz
Pionirska knjižnica v Ljubljani je nosilka slovenske akcije letošnjega evropskega knjižnega kviza, ki ga vsako leto pripravlja zahodnonem-ška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Ma-inza. K sodelovanju v letošnji akciji je pritegnila glavne sodelavce iz lanske akcije: Zvezo bralnih značk in zvezo prijateljev mladine ter splošno-izobraževalne knjižnice in preko njih šolske knjižnice po vsej Sloveniji. Letošnji kviz je imel naslov KNJIGE GRADIJO MOSTOVE. Sodelovali so otroci iz naslednjih evropskih držav: Slovaške, Švice, Nemčije, Hrvaške, Avstrije, Poljske, Rusije, Slovenije in Španije.
Branje gradi mostove. Kdor bere, zve veliko o drugih ljudeh, drugih deželah in
drugih običajih. Kdor bere, tudi bolje razume, kaj se v drugih deželah dogaja, kaj drugi ljudje mislijo in čutijo.
Tudi knjige tega kviza so posredovale veliko spoznanj o tujih svetovih in drugih časih. Prav tako so gradile mostove k otrokom iz drugih evropskih držav.
K razdelitvi nagrad smo v knjižnico povabili pisatelja Bogdana NOVAKA, avtorja znamenite knjižne zbirke Zvesti prijatelji, ki jo z veseljem prebira vsak mladostnik.
Bogdan Novak je na prijeten, izredno duhovit način vzpostavil stik z mladostniki.
Tudi knjižničarke kamniških osnovnih šol so z velikim zadovoljstvom spremljale zaključno prireditev knjižnega kviza.
Saša KOS
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti
Vrh polje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev,
malih gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro Inštalacij.
Kamnik - zakladnica zgodovine (IV.)
Skrivnost vere naših dedov
Zmotno je misliti, da so naši predniki le tisti očetje in matere, ki so jih doslej neki zgodovinarji (»plonkerji avstrijske šole«) blagovolili priznati za »naše«. Ker je razpravljanje o tem »kdo ali kaj« smo, oreh zase, bom tu omenil le srž: smo mešanica mešanic. Danes smo mešanica »letnik 1993«, čez tisoč let »bomo« pa drugačna mešanica (če še »bomo«!).
Naši predniki, mešanica izpred kakih 2000 let, so, kjer so »utegnili«, zgradili svetišče »božjo hišo« (deva-kula) v »sistemu trojke«», t. j. po takratni predstavi o urejenosti vesolja. Da teh svetišč danes ni videti, so »poskrbeli« kristjani! Večina sedanjih cerkva je postavljenih na prostoru nekdanjih svetih gajev (daritvenih mest na prostem) oziroma na pogoriščih nekdanjih lesenih kot tudi zidanih svetišč! (Tudi mnoge ruševine, ki jih nekateri imajo
- seveda z začudenjem - za temelje »starokršćanskih« cerkva, so temelji teh svetišč.)
Trojka, za katero današnja »šolska« znanost ve le to, da je predstavljala okultno, mistično ... število, ima torej korenine v takratni veri, pravzaprav v kozmologiji naših prednikov. Glede na to, da je to število še danes v naši zavesti globoko zasidrano - pri Slovencih se množina začne šele s trojko!
- bo držalo, da se v našem rodu ohranjajo korenine silno davnih časov!
Po takratni kozmologiji - ki jo je prevzelo tudi krščanstvo
- je bilo vesolje zgrajeno iz treh (kasneje še nekaj vmesnih) svetov: »spodnjega«, zemeljskega (»dolina solz«) ter »zgornjega« (raj, nebesa...) Naši predniki so te svetove imenovali precej
drugače, vendar pa našim sedanjim ušesom še dokaj razumljivo. Zemeljski svet so imenovali martja-loka, t. j. loka, kjer se marje, marje, mre, umira ... in seveda tudi martra, matra. (Bilo je še nekaj drugačnejših nazivov!) Ozračje se je imelo za posebno, vmesno loko, a so ptice prav tako spadale k mart-ja loki. Tisto, čemur mi še danes rečemo nebo, ni bilo mišljeno kot nekakšna pregrada (nekateri so lahko mislili tudi tako ...), ampak, kot že rečeno, kot ozračje - nab (has), torej kot vmesna loka med zemeljsko in božjo loko (deva-loka). Beseda napa za napravo, ki se danes montira nad štedilnikom, izvira od tu! Pa tudi nemška Nebel (megla), lat. nebul-a, itd.
Za razliko od zemlje, loke, kjer se umira, so v »spodnji« in »zgornji« loki bivala bitja z večnim življenjem. V eni zla božanstva, v drugi - dobra. Vsekakor je treba omeniti, da so naši predniki imeli zelo številno in natančno besedišče za verske potrebe (danes bi rekli »dodelano« liturgično terminologijo), a s krščanstvom se je vse to iztrebilo. Je pa zanimivo, da se je - prav med Slovenci - nekaj teh besed vendarle uspelo prikriti in da jih (neke zelo spremenjene!) še uporabljamo za »posvetne« namene.
Svetišče (devakula) na Malem gradu je zgrajeno po načelih vere naših dedov! Gre za svetišče s tremi lokami oziroma s tremi višajami (nekdanji izraz!). Današnji izrazi kot npr. nivć, ravčn, sfera, sloj, nadstropje ... so povsem neprimerni, ker pač ne označujejo prave, nekdanje misli! Tista odprtina na zgornji višaji, ki se nam zdaj zdi kot okno in ki je
obrnjena proti zahodu (zaton sonca je simboliziral prenehanje bivanja na martja-loki, a tudi preselitev (!) na deva-loko), je predstavljala duri k nebesom (loka-dvara)! Naši predniki so torej verovali (utemeljeno!) v večno življenje. (Nekdanja beseda dvara se je torej preoblikovala v dveri, dur-i, dver-ca, durca, durce; pri Slovakih v dvere, pri Nemcih v Tiir-e, pri Britancih v door!)
Kot že rečeno, v vsaki loki (višaji) so bivala ustrezna bitja, božanstva. Vsa so se prikazovala s kipi, pa tudi s slikami! Torej so imela svojstven videz in seveda ime. (Kot tudi danes!) Božanstva (ponavljam: le različni liki, aspekti istega Boga!) so imela svoj veljavo (moč, pomen, »saržo«, rang), kakršno so si »prislužila« v očeh ljudi oziroma - kot že rečeno - vsak kip je imel takšno veljavo, kakršno je predstavljal (z vsemi simboli vred!) njegov lik! Božanstva fhjihovi liki - aspekti) torej niso imela enakega pomena - odtod tudi njihov različen videz! Njihova moč se je menjala glede na letni čas ... Nasploh se je »moč« Boga likovno prikazovala tudi z velikostjo kipa; področje njegove moči pa je kazal kraj, kamor je bil kip v svetišču postavljen. Močnejši Bogovi (važnejši aspekti!) so bili tako postavljeni proti glavnim smerem sveta: vzhodu, zahodu, jugu in severu. Vsaki od teh smeri je torej vladal drug Gospod (aspekt) in tedaj predstavljal npr. Gospodarja vzhoda. Na vmesnih smereh (JV, JZ itd.) pa so vladali njihovi šibkejši liki-aspekti, prikazovani v dosti manjši velikosti (npr. en »komolec«, gl. 2. nadalj.). Simbolično je bilo s tem pove-
dano, da se na teh vmesnih smereh Gospodje glavnih smeri dotikajo (in delujejo) s komolci! Vsi so bili kot - eden! (In tu, torej, tiči začetek tiste skrivnosti o več osebah in enem bogu!)
Vse verske zadeve so bile natančno določene, vse je imelo svoj okultni (skrivnostni) pomen. Vse to se je gradilo tisočletja ... in zatem postalo pretežko za preprosto ljudstvo. V liku križa pa še danes gledamo gospodstvo (oblast) Boga, tistega, ki je Gospod vseh štirih strani neba, pa tudi tistih vmesnih, kajti tiste vmesne krajše črte (ki so ponekod narejene pri križu) ne ponazarjajo »žarkov«. Križ (kot tudi riba) so simboli, več tisoč let starejši (!) od t. i. kristjanov.
V veri naših prednikov (kot jaz vidim to zadevo) ni šlo za več bogov - vsaj v glavah nekaterih duhovnikov je bilo to jasno! Da je to res tako, dokaže prevod pomena imen vseh teh »bogov«. Vsa imena, za nepoz-navalce seveda različna, v bistvu pomenijo isto, kot npr. danes: Stvarnik, Vsemogočni, Vsevišnji, Večni, Usmiljeni, Pravični... Potomci, ki so jih »izšolali« taki, ki o vseh teh stvareh niso nič vedeli, so bili seveda zavedeni. Misionarji nove vere so marsikaj tudi namerno izkrivljali! Od visoke kulture in s tem tolerantnosti (!) starih Grkov in Rimljanov so ti novi »vizionarji« božje ljubezni pahnili človeštvo v verske pokole ... v vse tisto, kar slabega označuje v zgodovini beseda - srednji vek!
MARIJAN SLEVEC Prihodnjič: PRETEKLOST IN PRIHODNOST - KOT DVE ROKI GOSPODOVI
Lokostrelstvo
Državno prvenstvo in za nagrado mesta Kamnik
Na atletskem stadionu v Mekinjah se je v organizaciji Lokostrelskega kluba Kamnik 21. in 22.8. 1993 odvijalo 2. DRŽAVNO PRVENSTVO FITA STAR IN OLIMPIC ROUND ZA NAGRADO MESTA KAMNIK. Tekmovalci so streljali v prostem in coumpaund stilu na razdaljah 90 m, 70 m, 50 m in 30 m.
Za naslov državnih prvakov se je potegovalo 60 tekmovalcev vseh kategorij in obeh stilov iz 18. slovenskih lokostrelskih klubov. Podelili smo 14 kompletov kolajn posameznikom in ekipam. Najuspešnejši med vsemi nastopajočimi klubi je bil domači kamniški lokostrelski klub, saj so osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in 1 bronasto kolajno, 2. mesto je osvojila ekipa LK Ankaran s 5 zlatimi in 1 bronasto kolajno in 3. mesto ekipa KL Moste z 2 zlatima, 1 srebrno in 2 bronastima kolajnama.
Rezultati: I: ČLANI PROSTO
I. Matej Krumpestar, LK Kamnik - 1277 krogov; 5. Emil Andrejka - 1238 LK Kamnik; 9. Ivan MARA-DIN, LK Kamnik 1114;
II. MLADINCI PROSTO
1. Jaka Mohar, LK Šenčur
- 889 krogov; 2. Gregor Končan, LK Kamnik - 883 krogov.
III: DEČKI PROSTO
1. Jure Končan, LK Kamnik
— 1283 krogov; 3. Mitja Burja, LK Kamnik - 1281 krogov; 5. Primož Flerin, LK Kamnik - 1220 krogov.
IV. ČLANICE PROSTO
1. Dunja Zupančič. KL Moste — 1252 krogov.
V. MLADINKE PROSTO
1. Rovšek Vesna, LK Ankaran — 959 krogov; 2. Danjela Flerin, LK Kamnik, - 948 •krogov
VII. DEKLICE PROSTO
1. Polona Lanišek, LK Kamnik - 1098 krogov; 2. Tama-ra Scheikha, LK Kamnik - 1012 krogov
V kategoriji coumpaund, ki ni olimpijska disciplina in v kateri kamniški lokostrelci ne tekmujejo pa so zmagali:
Člani - Sitar, LK Šenčur Kadeti - Rosa, LK Ankaran Dečki - Rosa, LK Ankaran Dečki Marčen - KL Moste Članice — Rosa, LK Ankaran Mladinke - Žiberna - LK Maribor.
V nedeljo 22. 8. 1993 pa je bil na sporedu olimpijski krog za nagrado mesta Kamnik, kjer se je med seboj pomerilo prvih 16 tekmovalcev s sobotnega tekmovanja na katerem so sodelovali tudi lokostrelci s Poljske, Italije in Hrvaške. Pomerili so se na razdalji 70 m tako, da so moški in ženske tekmovali v isti konkurenci, kar je dalo tekmi poseben čar. Pravila tekmovanja določajo, da se tekmuje po sistemu izpadanja. V prvem krogu so se naši kamniški lokostrelci slabo odrezali, saj je Ivana Maradina izločil Samo Medved z rezultatom 94:97, Emila Andrejko pa Monika DZIEDZIC z rezultatom 88:91. Matej Krumpestar pa se je v četrtfinale uvrstil brez tekmeca. V drugem kolu je Krumpestar premagal Polja-
ka MACIASZEKA z rezultatom 109:106. V polfinalu pa je Krumpestar premagal Marjana Podržaja z rezultatom 106:100. V razburljivem finalu pa se je Krumpestar pomeril s Poljakinjo Agniesz-ko RIPIEM.
Pravila določajo, da se na takih tekmovanjih strelja 4 sete po 3 puščice. Pri streljanju v prvem setu je Poljakinja vodila kar za 4 kroge. Po končanem četrtem setu pa je bil rezultat neodločen 102:102. V tem primeru določajo pravila tekmovanja, da vsak tekmovalec ustreli še po eno puščico, vrstni red streljanja pa medsebojno izžrebata. Žreb je bil naklonjen
Krumpestarju in zato je streljal prvi. S preciznim strelom je premagal Poljakinjo, saj je bila njegova puščica bliže centru.
KRUMPESTAR MATEJ je tako osvojil nagrado mesta Kamnik in prejel posebno darilo sponzorja Stola iz Kamnika.
Na tem mestu bi se posebej radi zahvalili vsem, ki so prispevali denarna sredstva oziroma so po svojih najboljših močeh priskočili na pomoč pri organizaciji tekmovanja. Glavni sponzorji so bili Rovi-ta, Razvojni zavod Domžale, Radenska, Graf in, Eta in še mnogi drugi.
TJAŠA
Teniški turnirji za pokal končani!
V septembru je bil izveden zadnji, peti po vrsti, teniški turnir za pokal »KAMNIK 93«, ki jih je vodil in organiziral TENIS 91. Dež, kije motil tekmovanje, ni mogel pokvariti tekmovalnega vzdušja in zaustaviti upornih tenisače v.
V skupini tekmovalcev do 35 let je ponovno zmagal Matjaž VIRIANT, ki je v finalu z rezultatom 6/0, 5/7, 6/ 2 premagal Danijela RAMŠAKA. Tako je postal tudi skupni zmagovalec sezone 93, pred Andrejem SCHLE-GLOM in Rokom ANDIČEM.
V skupini tekmovalcev nad 35 let je zopet zmagal Danijel RAMŠAK, ki je v finalu z rezultatom 6/2, 6/1 premagal Bojana SCHLEGLA. Skupni zmagovalec v sezoni 93 je postal Danijel RAMŠAK, pred Bojanom Schleglom in Maksom Keržičem, ki si delita drugo do tretje mesto.
Pokrovitelj turnirja je bila Zlatarna Dragulj-Jamb d.o.o. z lepimi izdelki iz zlata.
Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov bo v nedeljo. 26. septembra, takrat bo organiziran tudi turnir dvojic. TENIS 91
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (IV.)
Gor me vleče
V zadnjem odstavku je A. Vengust pisal o zgrešeni izbiri prostora za objekte na Planini od gondolske žičnice do smučarskih vlečnic hotela in sedežnice — vse slabo — zakaj?
V 4. št. Kamniškega občana beremo, o čem naj bi izvršilni odbor SIS RTC Velika planina sklepal in odločil:
- da bi vsi objekti in žičniške naprave redno obratovali in služili svojemu namenu
- o novem direktorju,
- članih interesne skupnosti,
- čiščenju smučišč,
- gospodarski sanaciji,
- o tatovih, ki kradejo vse od kraja,
- o pastirjih, ki naj bi uničevali gozdove na Planini. Nato je ugotovljeno, da so planine družbena lastnina,
in naj z njo upravlja kmet-lastnik. Urejanje smučarskih terenov je zaostalo. Narejena je cesta do Kranjske ravni. Gostinske ponudbe v letu 1981 niso nič boljše. In na koncu članka: Velika planina je eno najbolj perspektivnih smučarskih središč v Sloveniji — veliko naukov
- malo storjenega.
Ko beremo članek o Veliki planini v 5. št. Kamniškega občana, že v podnaslovu zvemo, da se je leto 1982 živahno začelo. Živahno je bilo predvsem v dogovarjanju z DO Golf turist, upravljalcem žičnic in SIS RTC Velika planina. »Niti kanček upanja nam niso dali...« tak je uvodni stavek. Nato pa ugotovitev: dogovor o pospešenem zagonu ureditve Velike planine. Gondol-ska žičnica stoji. V letu 1982 je veliko nalog, kot npr. dograditev ceste na Dol; železničarji bodo ponovno odprli Dom na Kisovcu. Zatem pa tudi vprašanje: Ali je sploh še razumno zaupati Veliko planino Golfturistu, podr. Kamnik?!
V podnaslovu članka o Veliki planini v 6. št. Kamniškega občana že v prvih vrsticah zaslutimo strah zaradi slabega poslovanja. A vseeno je na tej strani Kamniškega občana v približno 270 vrsticah napisanih veliko načrtov za ureditev Velike planine in kdo vse naj bi tako urejeno planino izkoriščal. Opisano je, kje vse se bomo smučali. Mleko bodo vozili s Planine v dolino, nam zagotavlja A. Vengust. Predlagano je tudi, naj gostišče Zeleni rob odstranijo in naj na primernejšem kraju postavijo novo. V zadnjih odstavkih tega članka beremo kritiko o počitniški skupnosti — ki je sploh ni več
- pašniška skupnost pa životari. Pohvala gre gozdarjem in kmetom, lastnikom gozdov. Bajtarska skupnost živi bolj za šalo kakor zares, imajo župana, to pa je tudi vse, kar imajo.
Zoper očitek, kaj vse ni bilo storjeno, je žc v naslednjem članku o Veliki planini v 4. št. Kamniškega občana, letnik 1982, omenjeno, da SIS RTC nima dovolj članov. Predsvem je odpovedala domžalska občina, pa tudi ljubljanska ne sodeluje.
Smučarske proge so speljane po naravno izoblikovanem terenu, razen ene. Ž vrha Gradišča je proti vzhodni strani narejena široka smučarska proga, ki je vsekana tudi v skale in lepo speljana po pobočju. Toda pozor! Takoj pod strmino pa prekriža traso vlečnice št. 1, ki vleče smučarje iz Vlečice (Tihe doline) proti Gradišču. Proga je bila narejena po predlogu A. Vengusta oktobra 1983. leta. (O tej zgrešenosti pa ni v prispevku nobene besede.)
Še en članek o Veliki planini je bil natisnjen v 21. št. Kamniškega občana dne 12. decembra 1983. leta. Vtem članku nam A. Vengust sporoča, da je upravljanje nad vsemi objekti na Veliki planini prevzelo Komunalno podjetje Kamnik na čelu z direktorjem Andrejem Skod-larjem. Po pisanju sodeč je možno misliti, da se je vse močno popravilo na bolje, in kar še ni, bo kmalu urejeno: od smučišč do odprtja Železničarskega doma na Kisovcu in še kaj.
Tudi tokrat lahko ugotovimo, da ni uspelo ničesar, kar je obljubljal pisec članka.
Od Purmana na Zeleni rob je podjetje RTC Velika planina postavilo smučarsko vlečnico decembra 1988 po načrtu Petra Lakote. Izvajalci so pustili za seboj razrito pobočje in neurejeno obrobje vlečne proge. Erozija in voda pa že tri leta delujeta na nedokončani progi. Že rabljeno vlečnico je podarila papirnica Vevče. To pa je vse, kar je bilo zgrajeno v zadnjih desetih letih.
Septembra 1989. leta je od kamniškega Komunalnega podjetja prevzelo v upravljanje velikoplaninski turistično rekreacijski center združenje Uniles, pokrovitelj Stol Kamnik.
Kamniški občan z dne 17. januarja 1980 prinaša članek: Rekreacijski center Velika planina na novi poti. Sklicana je bila tiskovna konferenca, na kateri so razložili novinarjem, da Komunalno podjetje Kamnik ni sposobno upravljati žičnic na Veliki planini. Ustanovljeno je bilo novo podjetje: Rekreacijski center Velika Planina. NACE NOVAK
(Nadaljevanje v prihodnji št.)
Kolesarstvo
Vida Uršič — svetovna prvakinja
»Cilji? No, kakšnih posebnih načrtov sedaj niti nimam več. Tisto, kar sem si zastavila, sem pravzaprav že dosegla. Mislim, da bom sedaj počasi z aktivnim tekmovanjem prenehala.« Približno tako je dejala Vida pred dvema letoma v pogovoru za ta časopis. In kako prav je, da ni bilo tako. Njeno športno srce in velika ljubezen do kolesarjenja ji nista pustila kar tako izpreči. Njeni letošnji rezultati, kjer v igri uspehov ni bil več glavni vedno in samo trening, pač pa tudi mnoge izkušnje, ki si jih je Vida pridobila v svoji bogati športni karieri, pričajo o njeni izjemnosti, pa tudi o tem, da si je kot prva slovenska kolesarka priborila naziv najboljše na svetu.
- »Vida, kdaj in kako si prišla do tega uspeha?«
V.: »Svetovno kolesarsko prvenstvo veterank in veteranov je potekalo v St. Johannu in sicer od 23. do 26. avgusta le'tos. Sodelovalo je 2000 kolesarjev razvrščenih v 18 kategorij, tekmovali pa smo na 40 km dolgi, razgibani progi. Ves čas sem čutila, da sem v dobri formi in to sem želela izkoristiti. Startala sem dobro in že v prvem vzponu ušla zasledovalkam. Naprej sem vozila hitro, tekoče in brez taktičnih napak. S tem se je razdalja med mano in drugo-uvrščeno povečevala. Na cilj sem prispela s časom 1:05'53" in skoraj za šest minut prehitela drugouvrščeno Nizozemko Nvskensevo, ki mi je bila tudi ves čas najbolj nevarna. Na tretje mesto se je uvrstila Nemka Seehaferjeva.«
- »S svetovnega prvenstva veterank že tudi iz prejšnjih let beležiš uspehe.«
V.: »Doslej sem bila dvakrat tretja in enkrat druga. Seveda pa je prvo mesto le prvo.«
- »To je verjetno tvoj največji uspeh nasploh?«
V.: »Medijsko je verjetno res najbolj zanimiv, ni pa to največji uspeh zame osebno. Dober teden pred svetovnim prvenstvom sem tekmovala na dirki Tour de Stvria v Avstriji, kjer sem med 120. pro-
Peter Janežič — najhitrejši Kamničan
fesionalkami zasedla 16. mesto in pri tem zaostala za zmagovalko Ilavsko iz Slovaške le dve minuti in pol. To je bila tekma A-tipa, kjer je bila zasedba res elitna. Prvouvrš-čena Ilavska je na primer tretja na svetovni lestvici profesionalk. Sicer, pa smo na tej tekmi prevozile 270 km v treh etapah z 20 km kronometra. O težavnosti te dirke naj govori podatek, da je odstopilo trideset kolesark, kljub njihovi izjemni kvaliteti.«
— »Tudi letos ste slovenske reprezentantke vozile Giro dTtalia.«
V.: »Giro je naporna tekma in zahteva veliko fizično pripravljenost. Pri 860. kilometrih, kolikor jih je bilo potrebno prevoziti v osmih etapah, res ni šale. Slovenske kolesarke smo bile solidno uvrščene, sama sem bila na 39. mestu.«
- Kaj pa tekmovanje v Sloveniji?
V.: »Pri nas je s tekmovanji bolj slabo. Omembe vredno je državno prvenstvo v Tržiču, kjer sem bila druga. Zmagala je naša odlična tekmovalka Logonderjeva iz Škofje Loke, ki bi se morala letos udeležiti svetovnega prven-
stva v Oslu, pa je žal tik pred odhodom na treningu hudo padla, se poškodovala in seveda tako ostala doma.«
— »Se še vedno množično udeležujete tekmovanj v Italiji?«
V.: »Letos smo bile prisotne na tekmah v Italiji skoraj vsak vikend. Pri tako pogostem pomerjanju s profesionalkami smo se precej prekalile, ogromno pridobile in tudi to bi bil lahko odgovor na vprašanje, od kod uspehi. Nekaj tekmovanj smo opravile še v Avstriji in na Češkem.
Rezultati torej govore, ustvarila jih je Vida sama. Priznajmo, da tako uspešne kolesarke Kamnik verjetno še nekaj časa ne bo imel. Uspehi, ki jih je dosegla, niso nastali čez noč in čez noč tudi ne bodo zbledeli. Naj nam vzbudijo kanček ponosa in vnesejo delček tiste vedrine, ki je potrebna, da tudi za nas prej na videz visoke ovire postanejo manjše. Naj nam bodo v spodbudo in morda še v moralno oporo vsem tistim športnikom, katerih želje o podobnih uspehih zaenkrat ostajajo še vedno le neuresničene sanje...«
KSENJA VRHOVNIK
Uspehi jadralnih padalcev
Konec poletja jadralni padalci končujejo s tekmovanji. Termičnih dviganj skoraj ni več, tako da skoraj ni možnosti za daljše polete. V najbolj »elitnem« tekmovanju jadralnih padalcev, ki se imenuje »liga« in je letos združeval 9 tekmovanj, so piloti iz kamniškega Poleta zabeležili nekaj lepih rezultatov. Tekmovanja v ligi so bila organizirana na različnih koncih Slovenije, eno od tekmovanj pa se je odvijalo tudi na Veliki planini.
V skupnem seštevku je v tem tekmovanju zmagal Matej Jocif iz kluba Let iz Škofje Loke, zelo dobro 8. mesto pa je osvojil PeterSla-par iz Poleta. Borut Jurkovič je osvojil 25. mesto, Robi Če-bular pa 26. mesto med 70 uvrščenimi tekmovalci. Ekipa Poleta je v konkurenci 16. klubskih ekip osvojila 4. mesto z malenkostnim zaostankom za najboljšimi ekipami.
Omenim naj tudi, da so imeli tekmovalci Poleta kar precej smole pri fotografiranju obratnih točk, sicer bi bile uvrstitve še precej boljše.
Zadnje tekmovanje v letošnjem sklopu tekmovanj je bilo na Veliki planini. Z vzletišča na Poljanskem robu je vzletelo preko 70 pilot6v, 66 kilometrov dolg prelet pa je končalo 14 pilotov. Lep avgustovski dan je nudil relativno dobre termične pogoje, zato je tekmovalna žirija določila dolgo disciplino, najdaljšo od
vseh letošnjih tekmovanj. Tekmovalci so morali z Velike planine odleteti preko Krvavca in Storžiča do Valva-zorjevega doma pod Stolom. Tu so morali fotografirati dom in odleteti v Preddvor, kjer so morali polet zaključiti s preletom ciljne črte. Med piloti, ki so uspešno zaključili to disciplino, je bil tudi Janez Benkovič, ki je osvojil 8. mesto, Peter Slapar pa je bil deseti.
DUŠAN OREHEK
Tek v ZG. Tuhinju
Športno društvo Tuhinj organizira v nedeljo, 26. septembra, tek za pionirje, ženske in moške. Proge so dolge 1, 5, 7 in 17 km. Prijave sprejemajo pol ure pred startom. Start bo ob 9.30 za pionirje, za druge pa ob 10. uri pri Osnovni šoli v Zg. Tuhinju. Vsi udeleženci bodo prejeli spominske majice, najboljši pa pokale in me-dalJe. V. M.
Gorska hitrostna dirka na Črnivec je letos spet dokazala, daje navdušencev za avto-mobilistični šport tudi v Kamniku dovolj. Zato nam je lahko le žal, da letos ne bo rally-ja Acapulco, katerega hitrostne preizkušnje so v lanski sezoni potekale prav v kamniški občini.
Kar veliko gledalcev je na zavite ceste Črnivca verjetno primamil tudi lokalni mata-dor v tem športu - Peter Janežič. Z odličnimi vožnjami na letošnjih rallvjih in gorskih preizkušnjah se v obeh kategorijah bori za najvišje mesto v skupini N in za eno od prvih mest v skupni razvrstitvi. Na pred kratkim organizirani gorski dirki na Gorjance smo ga povprašali, kako bi lahko ocenil letošnjo sezono. V letošnjem letu je namreč zamenjal avtomobil. Iz majhnega yuga je presedlal na večjo mazdo 323, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, kar poleg večje moči (230 konjskih moči) zagotavlja večjo konkurenčnost v slovenskem avtomobilizmu.
Z večjim avtom pa so nastale tudi težave, saj je med posameznimi dirkami avto skoraj ves čas v delavnici, tako da ostane izredno malo časa za trening. Da bi ta kar najbolje potekal, bi Peter moral imeti še en podoben avto, ki bi bil namenjen samo treningu. Tako pa se mora zadovoljiti z redkimi dnevi, ko je avto pripravljen, da se lahko odpelje na Črnivec ali kakšno drugo ne preveč prometno cesto preizkušat svoje znanje.
Sicer pa je avto pripravljen za rally, saj ima za gorske preizkušnje premalo moči, pa tudi njegove lastnosti se bolje izkažejo na makadamskem vozišču. Peter nam je povedal, da z gorskimi dirkami samo izpolnjuje luknje med posameznimi rallvji, in to zelo uspešno. Potem, ko je v svoji skupin N zmagal v Sevnici, je zasedel še dva druga mesta na Črnivcu in na Gorjancih, kar mu je prineslo vodstvo v skupni razvrstitvi skupine N in tretje mesto v skupni uvrstitvi slovenskega državnega prvenstva.
Tudi v državnem prvenstvu v rallvju se drži v samem vrhu tako v skupini N kot tudi v skupni razvrstitvi. Omenil nam je, da je v letošnji sezoni uspešno izpeljal vseh devet preizkušenj, ki se jih je udeležil, kar ga uvršča med najbolj zanesljive voznike. Verjetno je temu veliko pripomogel tudi dobro pripravljen avtomobil, ki ga servira ekipa Avto-servisa Juteršek, kot mnogim drugim slovenskim (pa tudi tujim) dirkačem pa ga je pripravil Janez Urbančič. Z nasveti mu prav rad priskoči na pomoč tudi Brane Pogačar, ki v Vrhpolju skrbi za mazde iz ekipe YCC.
Brez sponzorjev je danes težko že v vsaki športni panogi, kaj šele v avtomobilizmu. Peter nam je zaupal, da bo letošnja sezona stala približno 120 tisoč nemških mark. Zato ni čudno, da so avtomobili naših tekmovalcev kar dobro polepljeni, saj bi le redkokdo zmogel brez finančne pomoči. Na Petrovem avtu je najbolj opazna nalepka podjetja Unihem, nič manjši pa niso napisi podjetij Slovenijavino in Olma. Prvo
se predstavlja z blagovno znamko šampanjca Valvasor, ki ga Peter s sovoznikom Sa-šom Pucljem po vsaki uspešno opravljeni preizkušnji v rallvju prav rad odpre, podjetje Olma pa na njegovem avtu reklamira olja Valvoli-ne, ki se pretekajo tudi po mazdinem motorju. Poleg teh treh je opazna tudi nalepka podjetja Sava Kranj, iz kamniške občine pa sta nekaj tisoč tolarjev k Petrovim uspehom primaknila Eta in v zadnjem času tudi CATV Impulz.
Dobiti tako veliko sponzorjev in pa dobrega serviserja je verjetno sen vsakega, ki si želi nastopiti v rallvju ali gorskih dirkah. Začetki namreč niso lahki. Za sponzorje ni dovolj, da imaš lepe oči in dober avto, ampak so pomembni predvsem rezultati. In dobrih rezultatov ima Peter več kot dovolj. V avtomobilizmu je že šesto leto, vse do letošnje sezone pa je bil eden od redkih, ki so z yugom uspeli gledalce dvigniti na noge. Voznikov s tako drzno vožnjo res ni bilo veli-
ko. Težava je bila le v tem, da je yugo precej šibak avto in največkrat so odpovedali nekateri važnejši sklopi, ki so Petru pokvarili dobro uvrstitev ali mu celo onemogočili uspešen prihod v cilj. Največ težav je imel pred dvemi leti, sicer pa v povprečju odstopi samo na enem tekmovanju v sezoni.
Z novim avtom večjih težav do sedaj še ni imel, pravi pa, da se ga še ni povsem navadil, in da ima še nekaj rezerve, tako da z optimizmom gleda v prihodnost.
Verjetno mu tudi mi lahko na koncu zaželimo še veliko uspehov v avtomobilizmu, čim manj odstopov in pa morda malce več razumevanja kamniških podjetij za Petra Janežiča, mislim, da to lahko trdim, za najhitrejšega Kam-ničana! Sicer pa si Peter najbolj želi obdržati visoko uvrstitev v rallyju, ki je njegova prva ljubezen, prihodnje leto pa razmišlja celo o nastopih v tujini, seveda v dogovoru s sponzorji.
BOŠTJAN OKORN
Drzna vožnja proti vrhu Črnivca
Vaterpolo
V Kamniku ponovno pionirska ekipa
V letošnjem poletju je zopet zaživela kamniška vaterpolska pionirska ekipa. Preko 20 mladih fantov od 10. do 14. leta je vsak dan treniralo pod vodstvom trenerja Dareta Ho-marja.
Od sredine julija naprej so fantje vadili hitro plavanje in osnovne elemente igre. Zaradi velikih stroškov z bazenom smo lahko najeli le eno progo. Približno teden pred državnim prvenstvom je trener zaradi razumevanja delavcev na bazenu lahko začel uporabljati cel bazen. Trenirati so začeli celo dvakrat dnevno, kot pravi profesionalci.
Pionirji so v času enoinpol-mesečnega treninga odigrali s sovrstniki iz kluba Triglav Kranj dve tekmi za trening, in sicer v Kranju in v Kamniku. Na eni so zmagali, kar jim je dalo novo vzpodbudo za državno prvenstvo, ki je bilo 24. in 25. avgusta v Kranju. Tam pa so naleteli na mnogo premočne nasprotnike, ki imajo za sabo že tri do štiri leta treningov, tako da so vse tekme izgubili.
Rezultati tekem državnega pionirskega prvenstva so: Triglav : Kamnik 30:0 Megiturs : Kamnik 32:0 Triglav 2 : Kamnik 21:2 Vodovodni stolp : Kamnik 11:4.
Pri organizaciji in izvedbi prevozov na državno prvenstvo v Kranj so priskočili na pomoč
starši. Sponzorji, ki so omogočili, da so se pionirji sploh lahko udeležili prvenstva, pa so: Azur d. o.o., S&S Vrhpolje in Kočna Kamnik ter Zlatarstvo Banič, trgovina Mery, pizzerija Napoli, Kava bar Cesar, Urarstvo Maric, Elektro Grzinčič, Bar Ideja, Framat, Miki Bar, cvetličarna Letnar, Tenis bar, Korobač d. o. o., Pika d. .o. o., Prestige in okrepčevalnica Pod žičnico. Vsem najlepša hvala.
Člani so v državnem prvenstvu, ki je bilo od 17. 6. do 26. 8. 1993, odigrali 14 tekem.
V prvem delu prvenstva so potekale kvalifikacije za 1. državno ligo, kjer niso bili uspešni.
V nadaljevanju prvenstva pa so igrali za 2. državno ligo in zasedli .2. mesto, za Vodovodnim stolpom, tretja je bila Žu-sterna in četrti Portorož.
Rezultati:
Žusterna : Kamnik 12:3 Portorož : Kamnik 14:10 Vodovodni stolp : Kamnik 14:17
Kamnik : Žusterna 5:0 Kamnik : Portorož 7:6 Kamnik : Vodovodni stolp 8:17.
In še trije najboljši strelci: Homar - 14 zadetkov, Znidar-šič - 12 in Rijavec - 10.
V zimskem času bodo pionirji nadaljevali z delom enkrat tedensko v bazenu v Kranju, enkrat pa v telovadnici. Držimo jim pesti!
MAČVA
Ob 100-letnici planinstva
Narodne noše in planšarji s praporščaki
Dan planincev
v Kamniški Bistrici
Priprave za dan planincev so bile temeljite. Planinsko društvo Kamnik kot soorganizator letošnjega dneva planincev Slovenije je pripravilo vse, da bi bili obiskovalci zadovoljni in da bi odnesli s seboj prijetne spomine.
Prireditev je potekala v okviru 100-LETNICE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA - PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK.
Kamniški planinci so prireditveni prostor primerno opremili in okrasili. Že od Kamnika dalje so posebni kažipoti opozarjali na smer vožnje. Prvi obiskovalci so prišli v Kamniško Bistrico že kmalu po osmi uri zjutraj. Prihajali so iz bližnjih in daljnih krajev, iz Murske Sobote in Nove Gorice, iz Novega mesta in tudi iz zamejstva. Zbralo se je nekaj tisoč ljubiteljev planin, ki so ob jasnem in sončnem vremenu lahko neposredno »uživali« vrhove Kamniških Alp.
»Dan planincev je bil enkraten,« so vzklikali nekateri, zlasti še po uspelem kulturnem programu, ki se je začel ob U. uri. Zelo uspešno so nastopili fanfaristi in Mestna godba Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika, ki so skupaj s pevci Lire zaigrali in zapeli Zdrav-ljico. Pevci Lire so pod vodstvom Marjana Ribiča zatem zapeli več planinskih in narodnih pesmi, kamniški Koledniki (citrar Tomaž Plahutnik in pevca Rok Lak in Janez Majceno-vič) so navduševali poslušalce s planinskimi melodijami, harmonikar Božo Matičič in pevka Jožica Kališnik sta požela priznanje, Kati Turk se je na svojstven način predstavila planincem v vlogi planšarice in razdrla nekaj šaljivih ter prebrala svoje pesmi, eno od njih je spesnila prav za to priložnost, Mestna godba Kamnik pa je na koncu zaigrala dve svoji skladbi.
Obiskovalci dneva planincev so bili navdušeni nad resnično kvalitetno prireditvijo.
O vlogi in pomenu planinstva sta govorila predsednik Planinske Zvez« Slovenije Andrej Brvar in predsednik Planinskega društva Kamnik Slavko Rajh, ki je tudi prebral pozdravno brzojavko predsednika Slovenije Milana Kučana, predsednik občinske skupščine Kamnik Maks Lavrinc je v vlogi domačina zaželel obiskovalcem prijetno bivanje in dobro počutje v tem lepem predelu.
Celotno prireditev, ki je trajala nekaj več kot uro, je mojstrsko povezoval nam že znani prijatelj planincev, Tone Fti-Čar. Z občutkom je predstavljal nastopajoče in govoril o planinski tematiki in o prehojeni 100-letni poti.
V Kamniško Bistrico so prišli tudi planšarji in narodne noše. Med kulturnim programom
so se postavili med številne prapoščake planinskih društev iz različnih krajev Slovenije. Vsi so stali pred odrom, ki ga je postavilo podjetje Graditelj iz Kamnika, pogled nanje pa je bil veličasten in enkraten.
Generalni pokrovitelj dneva planincev v Kamniški Bistrici je bilo podjetje Stol-Kamnik, ki ga je zastopal njen predsednik Boris Zakrajšek.
Praznik planincev v Kamniški Bistrici je privabil tudi mnoge goste iz tujine. Med drugim je na slovesnost prišel celovški župan g. Leopold Guggenber-ger s soprogo in s številnim spremstvom.
Z organizacijo in prireditvijo so bili obiskovalci zadovoljni. Vse dopoldne je kljub slabi vremenski napovedi sijalo prijetno sonce.
Za preskrbo je bilo zadolženo gostišče pri Jurju. Vodja Marjan Jeraj je s svojo ženo Božo in mnogimi pomočniki uspešno opravil odgovorno nalogo. Vsi planinci so bili pravočasno in izdatno postreženi. Na prireditvenem prostoru je bilo zagotovljeno zadostno število sedežev in za primer slabega vremena tudi dovolj strehe pod šotori. 1
Promet je tekel brez zastojev, za kar gre zasluga redarjem in kamniškim policistom, ki so zelo uspešno ukrepali. Težjih nezgod ali karambolov ni bilo. Za dobro prometno povezanost je poskrbel Kambus Kamnik, kije vse potnike pravočasno pripeljal in odpeljal iz Kamniške Bistrice. Za zdravstveno varstvo je skrbela ekipa zdravstvenega doma Kamnik, ki k sreči ni imela preveč dela.
Obisk v Kamniški Bistrici je
bil za vse poseben dogodek. Planinci so se ustavljali tudi v domu v Kamniški Bistrici in na drugih primernih krajih.
Več ur je bila na prireditvenem prostoru odprta pošta Stahovica, kjer je bilo mogoče dobiti spominski žig, filatelistično društvo pa je ponudilo spominske ovitke z žigom. Tu je bilo mogoče dobiti tudi planinsko literaturo, vodnike, spominske značke, razglednice, različno opremo in še marsikaj zanimivega. Odprta je bila tudi posebna razstava starih razglednic. Čudovito cvetje je podarila cvetličarna Vacik iz Črnuč.
Po končanem programu je bilo slišati zvoke harmonik, petje veselih planincev, ki so tudi zaplesali.
DAN PLANINCEV je minil kot že toliko drugih, bil pa je vendarle drugačen. Bil je bolj človeški, bolj prijateljski in iskren; prav zato bo ostal mnogim še dolgo v spominu.
Planinsko društvo Kamnik je z uspelo organizacijo tega srečanja opravilo veliko in odgovorno nalogo. To nalogo pa je lahko izpolnilo le s sodelovanjem in pomočjo mnogih imenovanih in neimenovanih. Vsem se iskreno zahvaljuje.
Po končanem kulturnem programu so nekateri pohiteli v Kamnik na povorko narodnih noš, drugi pa so ostali v zavetju pod vršaci, kjer jih je zabaval ansambel Ravbarji.
V popoldanskih urah se je družabno srečanje nadaljevalo. Vmes je padlo tudi nekaj dežja, kar pa ni bila posebna ovira, saj so vsi našli zatočišče pod šotori. Veselje je trajalo vse do poznih večernih ur.
STANE SIMŠIČ
Planinski kotiček
Nogomet
na najvišji ravni
Kakor že vrsto let doslej tudi letos kamniški AO prireja nogometno tekmo na »najvišji ravni«, in sicer 1800 m visoko na Korošici. Tekma bo v nedeljo, 10. oktobra 1993, točno opoldne. Udeleži se je lahko vsak, ki bo prišel do 11.45 na Korošico in bo imel s seboj copate. Za žogo in piščalko bo poskrbel AO Kamnik.
Za vse, ki bi radi obiskali Korošico samo tega dne, predlagamo, da se udeležijo izleta, ki bo vodil Primož Brišnik. Odhod bo ob 7. uri z mosta čez Kamniško Belo. Pot bo potekala predvidoma od mostu najprej po markirani poti proti Presedljaju, nato pa po lovski poti mimo »nojnar štanta« na Šraj peske in čez Petkove njive na Korošico. Vrnitev bo čez Presedljaj ali pa po isti poti.
Ker pot vzpona ni markirana in nadelana, je nujno potrebna primerna (visoka) planinska obutev; ki je tako ali tako normalna za ture v gore. Kdor pa bi rad igral še nogomet, naj vzame s seboj tudi copate. Seveda pa je potrebna tudi primerna obleka, saj je lahko tega dne v gorah že pošteno mraz. Pa tudi jedača in pijača naj bosta v nahrbtniku, ker bo koča po vsej verjetnosti takrat že zaprta. Pot je precej dolga, zato mora biti temu primerna tudi kondicija, kar pa za vse tiste, ki so kolikor toliko redno hodili v gore, ne bi smel biti problem.
Zaradi zagotovitve osnovne varnosti so vnaprejšnje prijave obvezne. Sprejema jih pisarna PD Kamnik, osebno ali po telefonu št. 831-345 in pa Brišnik Primož do četrtka, 7. oktobra, po telefonu št. 811-854. Najpozneje se prijavite v četrtek, 7. oktobra, od 19. do 21. v prostorih PD Kamnik.
Sto Kamničanov na Triglav
Vzpon na Triglav je bil v letošnjem programu planinskih akcij PD Kamnik najvišja tura, ki naj bi jo osvojili v jubilejnem letu.
Zanimanje za to turo je bilo enkratno. Prijavilo se je 109 članov in članic društva, mladih in starejših. Med prijavljenimi je bilo več takih, ki so želeli postati »tapravi Slovenci« in prvič v svojem življenju osvojiti vrh Triglava.
Mnogi med prijavljenimi so bili 5. avgusta na kondicijski turi. Šli so na Konja, da bi zatem lažje premagali Triglav. Žičničarji Velike planine so jih brezplačno pripeljali z nihalko do Velike planine. Pot so nadaljevali preko Dola na Konja in nato v dolino Bele. Za vožnjo se vodstvu žičnice iskreno zahvaljujejo.
12. avgusta sta že ob 5. uri zjutraj odpeljala dva polna avtobusa proti Mojstrani in dalje do Aljaževe koče v Vratih. Po krajšem postanku in razporejanju v skupine smo odšli iz Vrat kmalu po 7. uri. Planinska pot čez Prag je bila zanimiva. Dolga kolona živopisanih barv udeležencev se je vila strmo navzgor. Nekoliko daljši počitek malo pod Studencem po štirih urah hoje je dal novih moči za naskok Kredarice. Nekaj planincev je mimogrede »slcočilo« še do Staničeve koče. Po razmestitvi po sobah in daljšem počitku smo kmalu po 15. uri zagrizli v ostenje Malega Triglava in po slabih dveh urah hoje smo že stali na vrhu naše naj višje gore, 2864visokega Triglava. Med nami je bilo kar 27 takih, ki so prvič okusili slast Triglava. Veselja ni bilo konca. Čudovito vreme je omogočilo enkraten razgled na druge vrhe. To je skoraj nemogoče opisati. Zaradi zadovoljstva, čestitk, stiskanja rok in slikanja ter žigosanja planinskih knjižic je ostalo le malo časa za ogledovanje in kramljanje, seveda pa na krst vseh, ki so prvič prišli na ta vrh, nismo pozabili. Bojan jih je obdaril s kar krepkimi udarci z vrvjo po zadnji plati. Verjetno bodo mnogim ti prizori ostali še dolgo v spominu.
Kmalu smo se začeli vračati. Tudi spust je bil zahteven in odgovoren. Še posebno odgovornost so imeli vodniki, kar 15 jih je bilo, ki so skrbeli za našo varnost.
V koči na Kredarici smo prenočili. Obiskovalcev Kredarice je bilo tega dne toliko, da so spremenili v ležišča vsa prosta mesta, mize, klopi, tla, tudi hodnik je bil primeren prostor. Na Kredarici je 310 ležišč, obiskovalcev pa je bilo najmanj še enkrat toliko.
Po dobrem počitku smo v petek zjutraj, 13. avgusta, nadaljevali naše potovanje. Ustavili smo se na Planiki in nato še na Doliču. Pot čez Hribarice smo kmalu premagali in se spustili v dolino Triglavskih jezer. Obiskali smo še Prehodavce, kjer smo izvedeli, da si je naša planinka prerezala stopalo, ko si je hladila noge v jezeru. Neprevidno je stopila na razbito steklo, ki je bilo v vodi. Naši reševalci so ji takoj povili nogo in v njihovem spremstvu je nadaljevala pot do koče na Sedmerih jezerih. Dolina Triglavskih jezer je čudo narave. Kdor obišče Julijce, ne sme obiti teh lepot. Jezera, ki imajo letos manj vode, so ledeniškega izvora. Dolino pa vse okrog obkrožajo vrhovi Lepošpičja, na drugi strani pa Tičarice in še drugi številni vrhovi.
Koča pri Sedmerih jezerih je
bila prav tako polna. Dobili smo ležišča, nekoliko smo se stisnili, a smo bili kljub temu zadovoljni. O tej enkratni poti smo se dolgo pomenkovali, proti mraku pa je zadonela prijetna planinska pesem. Do tu smo premagali že večji del poti, pred nami je bil le še lažji, zato je bilo veselje opravičljivo.
V soboto zjutraj, 14. avgusta, smo ob 7. uri že hodili proti Komni, še prej pa smo bili gostje koče pod Bogatinom. Po četrt ure hoje je bila Komna že pred nami. Po daljšem odmoru smo odšli v dolino v Bohinj do koče pri Savici.
Zaključek je bil prijeten. Vsi smo bili zadovoljni, saj nismo
imeli nobene nezgode, razen ureza v nogo. Preživeli smo nekaj prelepih dni. Ves čas je bilo sončno, a ne prevroče. Vsi, ki smo bili na Triglavu, pa tudi tisti, ki so bili le na Kredarici, zaslužimo čestitke in priznanje. Zahvala velja vsem vodnikom in gorskim reševalcem, ki so bili med seboj povezani tudi z radijsko zvezo, za njihovo vzorno opravljeno nalogo; za varno hojo, za pomoč posameznikom, za navezo pri vzponu, za nošenje nahrbtnikov in za spodbujanje. Med potjo ni nihče od pohodnikov odnehal. To pa nekaj velja.
STANE SIMŠIČ
Vodniki, ki so skrbeli za varnost
Alpnistična šola
V lanskem letu alpinistični odsek Kamnik ni organiziral alpinistične šole, ker je bilo premalo zanimanja. Prijavili so se namreč samo trije, zato je bilo organizirano izobraževanje na mentorski način, vendar je sedaj na odseku kolikor toliko redno prisoten samo eden od lani prijavljenih.
V letošnjem letu pa se je alpinistični odsek spet odločil organizirati klasično alpinistično šolo. .Ta naj bi trajala od septembra pa tja do maja. Vsebovala bo teoretična predavanja po programu komisije za alpinizem PZS, vaje v plezalnih vrtcih in seveda tudi ture v gore. Ena prvih tur naj bi bila že ob drugem koncu tedna v oktobru na Korošico, kjer naj bi se tečajniki spoznali s kopnimi razmerami, obenem pa si tudi ogledali nogometno tekmo ali celo sodelovali v njej. Če bo vreme ugodno in če bodo razmere dopuščale, naj bi naredili tudi kakšen plezalni vzpon, še preden zapade sneg. Nato naj bi sledil zimski del, v katerem bi se učili varno hoditi in tudi plezati v gorah v snegu in ledu. Na pomlad pa bi nadaljevali s kopnimi turami. Vmes pa bodo teoretična predavanja iz snovi, ki jih alpinisti morajo poznati in obvladati: organizacija in zgodovina planinstva in alpinizma, imenoslovje, ocena in opis plezalnega vzpona, fiziologija, aklimatizacija, prehrana v gorah, trening, varstvo narave in ekologija, hoja po poteh in brezpotju, oprema, bivakiranje, taborjenje, vremenoslovje, nevarnosti v gorah, orientacija, kopna, snežna in ledna plezalna tehnika, prva pomoč, GRS in osnove reševanja, visokogorsko smučanje, poznavanje gorstev. Istočasno bodo tudi praktične vaje v plezalnih vrtcih.
Na koncu šole bo preizkus znanja in kdor ea bo uspešno opravil, bo dobil status mlajšega pripravnika. Če ga bo alpinizem toliko pritegnil, da se bo hotel z njim intenzivneje ukvarjati in poseči tudi po višjih dosežkih, se bo lahko pridružil alpinističnemu odseku in tam nadaljeval s svojo dejavnostjo.
Vodja Sole bo predvidoma alpinistični inštruktor Stane Kranjec oz. Matej Humar, svojo pomoč pa so obljubili tudi alpinistični inštruktor Marko Prezelj, alpinistična inštruktorica in planinska vodnica Darja Jenko, alpinistični inštruktor in planinski vodnik Frane Kemperle, alpinistični inštruktor in pripravnik za gorskega vodnika Rado Nadvešnik in pa alpinistična inštruktorja in gorska vodnika Bojan Pollak in Tone Škarja. Če bo potrebno, pa bodo pomagali tudi drugi kvalificirani kadri in alpinisti.
Načelno se lahko v šolo vpiše vsak član Planinske zveze Slovenije (član planinskega društva), ki je primemo zdrav in starejši od 18 let (za tiste, ki imajo vsaj 16 let, je potrebno pisno dovoljenje staršev) in že ima vsaj osnovno planinsko znanje in tudi planinske izkušnje: obiskanih vsaj nekaj vrhov nad 2000 m. Za resno delo v šoli pa je potrebna tudi planinska oprema: planinski čevlji, tudi za zimske razmere, nahrbtnik, obleka. Del posebne opreme (cepini, dereze, čelade in seveda klini, vponke, vrvi) si bo mogoče tudi sposoditi na alpinističnem odseku, vsaj za čas šolanja.
Začetek alpinistične šole bo v četrtek, 23. septembra letos ob 18. uri v prostorih PD Kamnik. Tisti, ki pa tega dne ne bodo mogli priti, naj pridejo naslednji četrtek, to je 30. septembra, ravno tako ob 18. uri v prostore PD Kamnik. Takrat se boste z organizatorji lahko dogovorili o vseh podrobnostih. BOJČ
Ob 50-letnici ustanovitve brigade
Sporočilo šlandrovcev javnosti
Iz govora Ivana Dolnlčarja
Predsednik ZZB Slovenije v Motniku
Ob 50-letnici ustanovitve brigade zbrani na tem velikem zborovanju v Motniku želimo povedati, da smo danes tako kot takrat ob ustanovitvi ponosni in več kot zadovoljni, da smo pripadali brigadi Slavka Šlandra. Brigadi, ki je bila izredno priljubljena in jo je vsestransko podpiralo ljudstvo petih dolin in hribovja od Zasavja, Po-dravja do Koroške.
Brigadi, katere edini cilj je bil upor proti okupatorju in njegovim pomagačem ter obvarovanje naše slovenske samobitnosti pred uničevanjem fašistične soldateske.
Brigadi, kot zelo dobro organiziram vojaški enoti, ki je dala svoj prispevek k osvobajanju Moravske, Tuhinjske in Savinjske doline ter sklepnim operacijam pregona okupatorja iz naše dežele.
Brigadi, ki je vlivala pogum in ustvarjala možnost za vključitev v njene vrste preganjanim in mobiliziranim štajerskim fantom in dekletom, posebno fantom, ki so bili mimo mednarodnega prava prisilno mobiliziram v nemško vojsko. Enako možnost so imeli protifašistični borci drugih narodnosti: Avstrijci, Čehi, Nemci, Rusi.
Brigadi, ki je omogočala,
Nekaj za vas, otroci!
V sredo, 15. septembra, je v Kamnik pripeljal prav poseben vlak s parno lokomotivo in šestimi vagoni presenečenj.
Ob 11. uri se je vlak ustavil na postaji Kamnik—Zaprice. Radovedneže, ki so bili že zbrani, je pozdravila Železni-čarska godba in animator Sven Vilar, ki je tudi kasneje povezoval program in opozarjal na dogajanja na prizorišču. Lahko smo si ogledali
da se na osvobojenih območjih organizirajo zaledne gospodarske in ostale dejavnosti za potrebe ljudstva in vojaških enot. Da se organizirajo svobodne volitve, kot npr. prav tu v Motniku.
Brigadi, kot priznani vojaški enoti, v kateri so bili vojaški predstavniki protifašistične koalicije, ki so sodelovali pri usklajevanju bojnih in drugih aktivnosti, pošiljanja pomoči ipd.
Brigadi, v kateri ni bilo nacionalne, socialne, verske ali druge nestrpnosti. Tipičen in ne osamljen primer je prav iz Motnika, kjer je bil župnik zaradi sodelovanja v protifašističnem boju zaprt v Celju in nato deportiran v nemško taborišče, po končani vojni pa je še dolga leta tu v Motniku opravljal svojo versko dolžnost.
Prav zaradi takšnih primerov tudi borci brigade obsojamo tiste posamezne in organizirane nepravilnosti in postopke, ki so se dogajali, posebej po končani vojni. Tudi zato, ker je brigada morala, na žalost, oditi na druga območja tedanje Jugoslavije.
Borci brigade smo ponosni, da smo pripadali enoti, ki je v tem delu Štajerske in Go-
renjske bila boj za obstanek, slovenskega ljudstva. Zato smo danes nekoliko razočarani, kajti pojavile so se sile, ki želijo izničiti prispevek naših Štajercev in Gorenjcev v boju proti fašizmu.
Borci brigade smo tako imenovano spravo razumeli in jo razumemo kot strpnost, medsebojno zaupanje, slogo v naporih za boljšo prihodnost slovenskega naroda, ki se bori za svoj obstoj, pravice in ustrezno mesto v evropski in svetovni skupnosti.
Ne moremo pa razumeti, da bi sprava odpirala nova sovraštva, nove krivice, nestrpnost in nove rane na slovenskem telesu. Borci brigade želimo jesen svojega življenja živeti v miru in spoštovanja vredno življenje. Želimo si, da bi sedanje in prihodnje generacije živele v miru, da so na svojem svoj gospodar in da sami razpolagajo z rezultati svojega dela.
Na koncu borci brigade izražamo iskreno zahvalo vsem, ki so sodelovali in organizirah to srečanje.
Posebna zahvala gre prebivalcem Tuhinjske doline in Montiku!.
Odbor Šlandrove brigade
Potem ko je uvodoma opozoril na oživljanje nacionalističnih, neofašističnih in drugih agresivnih sil v svetu in na to, da se je Slovenija v pravem času uspela izmakniti balkanski norišnici, kar pa seveda ne pomeni, da s pridobljeno pozicijo počne kar hoče, je govornik nadaljeval:
Seveda pa Slovenija kot mala dežela po ozemlju in številu prebivalstva ne more graditi ne kratkoročno ne dologoročno svoje varnosti samo na vojski in policiji, temveč predvsem na pridobivanju ugleda kot odprta v Evropo in v svet, gospodarsko prosperitetna ter politično in socialno stabilna država.
Žal je pa še kar daleč od takšne pozicije. Hkrati pa delujejo sile, skupine in posamezniki, ki rušijo njen ugled kot države sposobne za samostojen obstoj in življenje.
Predvolilne obljube in pričakovanja so se pa kaj hitro razblinila, zasipani pa smo z raznimi aferami, ki se vrstijo ena za drugo, in vnašajo vse večjo zaskrbljenost in zmedo med ljudi. Hkrati pa rušijo ugled države. Po vsem sodeč pa so te afere le dimna zavesa, izza katere se krijejo dokaj usodne stvari za prihodnje notranje odnose in položaj Slovenije. Gre za poizkuse izničenja in za popolno prekinjanje z medvojno in povojno preteklostjo s pozicij ekstremno nacionalistične in kleri-kalističnc ideologije, zavračanje na predvojne odnose in razmere, za mešetaijenje in nezakonito
prisvajanje družbene lastnine in za prerazporeditev družbene moči v škodo večine, zlasti pa v škodo že itak socialno najbolj ogroženih slojev prebivalstva.
Za te potrebe je v slovenski prostor tudi vržena teza o nelegalnosti odpora okupatorjem 41. leta in v nelegitimnosti povojnega družbenega sistema in pravnega reda.
Pri tem pa kot da ni pomembno, kaj se bo zgodilo s Slovenijo.
Če je upor zoper nemške, italijanske in madžarske okupatorje bil nelegalen, zato ker so ga povedu' komunisti, potem so tudi vse pridobitve tega boja nelegalne, potem je nelegalna priključitev Primorske, potem nimamo pravice zahtevati povračila vojne škode in plačila odškodnin žrtvam vojnega nasilja od držav, ki so okupirale Slovenijo in še marsikaj drugega. Če sta povojni družbeni sistem in pravna ureditev bila nelegitimna, ker ni bilo večstrankarstva, potem niso legitimne vse meddržavne pogodbe in sporazumi, ki jih je Slovenija prevzela od bivše Jugoslavije — kot so Osimski z Italijo in drugi, niso legitimne zahodne meje in na koncu koncev ni legitimno vse, kar je kdo pridobil ali dosegel po prejšnjih ustavah in zakonih, tudi tisti, ki danes zastopajo te teze in trditve in zraven na račun preteklosti dobro živijo, ker so si prav v tej preteklosti ustvarili dobro eksistenco. Očitno je, da nekaj takšnega lahko počnejo le tisti, ki jim ni dosti mar prihodnosti in usoda Slove-
Ringaraja - Cika Puka v Kamniku
čarovnika, lutkovno predstavo, sodelovali v kvizu Sveta za vzgojo in varstvo v cestnem prometu, pa tudi v sladkem kvizu Zmajčkovega butika, se učili novo pesmico z Janezom Bitencem in Borutom Lesjakom, reševali zabavno križanko z Božom Kosom, si ogledali mini modno revijo, peli in plesali s skupino Peter Pan. Posebno veselje so imeli otroci z živalmi, ki jih je posodil ljubljanski Ži-
Predstavnik
ES programa
phare
v Kamniku
V tednu turističnih prireditev je Kamnik obiskal tudi predstavnik Evropske skupnosti programa pomoči PHARE g. STEWART THOMPSON. Poleg obiska celjskega sejma, kjer je pohvalil slovensko malo gospodarstvo, da prednjači pred ostalo srednjo in vzhodno Evropo, si je želel ogledati še razmere na regionalni in lokalni ravni. Program razvoja turizma in malega gospodarstva mu je predstavil član Izvršnega sveta za področje podjetništva, obrti in turizma Marijan Štele.
Po ogledu Poslovno informacijskega centra za gospodarstvo in Turistično informacijskega centra si je ogledal mesto z okolico in kamniške prireditve. Predlagal bo, da se program razvojnih usmeritev in povezanosti malega gospodarstva in turizma uvrsti v pilotni projekt sodelovanja med mesti in regijami Evropske skupnosti in državami srednje in vzhodne Evrope, kar je rezultat njegovega obiska. V ta namen bo Kamnik obiskala posebna študijska skupina strokovnjakov Evropske skupnosti. Po njegovem mnenju je razvojna usmeritev v Kamniku lahko model za ostale v srednjeevropski pobudi.
Ponudil je tudi tesnejše sodelovanje s starimi angleškimi mesti.
SM
valski vrt. Za ježo ponijev je bilo res potrebno počakati v vrsti a potrpežljivost se je izplačala. Smeli smo pobožati razigrano opico Živo in dostojanstveno kamelo (kljub temu, da je bila privezana na zabojnik za smeti), opazovali kakaduja in krokarja na ladji. Saj res, ladja je bila tista velika, lesena, iz živalskega vrta — parkirana na tovornem vagonu, družbo ji je delal še leseni zmaj - tobogan. Mlajši otroci so imeli poligon s toboganom in lesenimi kenguruji še na parkirišču železniške postaje. Velik del tega prostora je bil namenjen tudi kamniškim gasilcem, reševalcem in policajem. Slednji pa so bili še posebno ustrežljivi, saj so otroci lahko sedali na njihove motorje in v avtomobile, govorili po »radiu«, vključevali signale, po želji pa so koga tudi uklenili v prave lisice.
Z vlakom so pripeljali tudi stojnice. Na eni je bila Ringaraja lepotilnica, na drugi pa je spretna gospodična s Kitajske izrezovala in gubala živali iz papirja.
Tudi Kamničani (iz Kočne in bara Kamničan) so dodali stojnice, da so se obiskovalci lahko odžejali in posladkali.
Za vse, ki smo bili tam, je
bilo to veliko doživetje, ki ga dolgo ne bomo pozabili, zato smo hvaležni organizatorjem SLOVENSKIM ŽELEZNI-
CAM, ZOO LJUBLJANA, RINGARAJA d. o. o., da so nas obiskali v Kamniku.
HELENA STERLE
Leseni zmaj, ki ni priletel iz pravljice in ne bruha ognja
Mini policijski pripravniki
Upokojenci na drugi strani Kozjaka
V nedeljo 8. avgusta 1993 so se srečah upokojenci Motnika in Špitaliča. V lovski koči so pripravili vse, da je bilo že tradicionalno letno srečanje še bolj prijetno in družbeno. Udeležba članov društva je bila zelo velika in tudi razpoloženje ob glasbi je bilo veselo. Na željo članov je postalo druženje upokojencev enkratna priložnost, da se v veselem razpoloženju pogovorijo tudi o svojih problemih in težavah.
Predsednik društva Matevž Baloh je vsem
zaželel lep nedeljski popoldan in jih povabil na podobna srečanja in aktivnosti, ki jih ima društvo v svojem programu. Predstavnik DU Kamnik in ZDUS Ljubljana pa je navzoče spomnil na trenutni položaj upokojencev in izrazil upanje, da bodo razmere v prihodnje ugodnejše.
Upokojenci so se v medsebojnem pomen-ku dalj časa zadržali v prijetni okolici lovskega doma in se proti večeru zadovoljni vračali /na svoje domove. STANE SIMŠIČ
nije in njenih državljanov, ali pa so tako zaslepljeni s sovraštvom do preteklosti, da niso v stanju razumno presojati svojih postopkov.«
Precejšen del svojega govora je namenil perečim vprašanjem sprave in odgovornosti sedanjega cerkvenega vodstva, ki po njegovem mnenju daje podporo nasprotnikom NOB.
Nato pa je rekel:
»Govori in piše se le o boljševistični revoluciji, državljanski vojni in o boju proti komunizmu. Okupacije, fašističnega nasilja in genocida nad slovenskim narodom ko da ni bilo. Ko da ni bilo odpora okupatorjem, v katerem je padlo na bojnem polju in na streliščih talcev nad 19.000 Slovencev. Skoraj dvakrat toliko pa jih je pomrlo po okupatorskih zaporih, v izgnanstvu, v koncentracijskih taboriščih in drugod. Seveda za okupatorje in za vse, ki so z njimi sodelovali, je bil vsakdo, ki se jim je upiral, komunist in po tej logiki, ki je skrajno cinična in lažna, je šlo za protifašistični osvobodilni boj v okviru svetovne protifašistične koalicije.
V interesu prihodnosti Slovenije in razbremenitve povojnih in prihodnjih rodov, medvojnega sovraštva, smo udeleženci NOB iskreno sprejeli idejo pomiritve in sprave.
O tem smo že pred leti povedali jasno in glasno slovenski javnosti. Ocenili smo, da je v preteklosti že veliko preseženega in da je po 50-letih Že čas, da se vse prepusti zgodovini, ki naj objektivno presodi delež, napake in krivde udeleženih strani v tem boju.
Za spravo sta potrebna najmanj dva, ki morata biti pripravljena na iskreno priznanje svojega početja in krivde, oz. storjenih krivic v vojnem metežu. Nasprotniki NOB na takšno spravo očitno ne pristajajo. Terjajo, da vso krivdo in storjene krivice med vojno in po njej prevzamemo na sebe udeleženci NOB in prosimo za odpuščanje. Pod takšnimi pogoji pa sprave ne more biti. Kajti udeleženci NOB se nimamo nikomur opravičevati, niti bilo koga prositi za odpuščanje.
Mi, smo se iz čistih domoljubnih pobud uprli okupatorjem in jih po 1500-dnevnem boju porazili in izgnali iz Slovenije, skupaj s tistimi, ki so jim pomagali. Če kdo, potem se naj opravičijo pred slovenskim narodom in ga prosijo za odpuščanje vsi tisti, ki so zaprisegli njegovim krvnikom in jim zvesto služili do konca.«
Tem besedam so udeleženci pritrdili s ploskanjem.
Svoj govor pa je Ivan Dolničar zaključil z oceno sedanjega položaja in vlogo zveze borcev in udeležencev NOB:
»Želimo biti dosledno nestrankarska, ne pa tudi nepolitična organizacija in na tej osnovi smo kljub vsemu ohranili enotnost. Nobeni stranki se ne vdinjamo, želimo pa imeti z vsemi parlamentarnimi strankami kontakte in dialog. Seveda pa so ti kontakti lažji in boljši s tistimi strankami, ki imajo v svojih programih zapisan pozitven in spoštljiv odnos do narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja. Kontakt in dialog s strankami, ki v parlamentu odločajo, kakor tudi z državnimi organi, ki pripravljajo predloge odločitev in zakonov, so nujni in bodo morali biti še intenzivnejši.
Sedaj je v pripravi nova zakonodaja za vojne veterane in žrtve vojnega nasilja in za invalide vojne. V parlamentu in v časopisju se že razpravlja o velikih privilegij ah, ki naj bi jih uživali borci in udeleženci NOB. V nobeni evropski državi se bonitete, kijih uživajo vojni veterani in žrtve vojne, ne štejejo v privilegije, temveč za dolžnost in dolg države do njih. Priznane pravice do bonitet so trajne in se ne podlegajo nikakršnim omejitvam ali restrikcijam.«
F. S.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
PETEK, 24. septembra 1993 ob 19. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE
IGOR RA VB AR: SKULPTURE,
RELIEFI
Predstavitev razstave: dr. Mirko Juteršek Program: Arko, soneti Milana Jesiha Razstava bo odprta do 10. oktobra 1993 vsak dan od 10. in 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah le dopoldne.
SOBOTA, 25. septembra 1993 ob 19. uri Avla Srednje šole Rudolfa Maistra, Kamnik
KONCERT PEVSKEGA ZBORA »CORO CONCORDIA MERANO«
V enoinpolurnem programu se nam bo predstavil pevski zbor iz Italije, ki spada med boljše zbore v dolini Adiže.
Zborovodja: Gianni Velicogna Vabimo Vas na obisk pevskega dogodka z zborom, ki je doslej uspešno gostoval že v Franciji, Švici, Avstriji, Nemčiji in Združenih državah Amerike, pri nas pa se tokrat predstavlja prvič.
SREDA, 6. oktobra 1993 ob 17. uri
Večnamenski prostor OŠ Frana Albrehta
V okviru prireditev
v Tednu otroka vabimo na LUTKOVNO PREDSTAVO: DVA ZMERJAVCA
Predstava izpod peresa slovenskega literata Lojzeta Kovačiča v izvedbi Lutkovnega gledališča Kranj s svojo lahkotnostjo in enostavnostjo ter živobarvno scenografijo posreduje sporočilo, ki ga boste zlahka razumeli in se ga tudi držali: NE SE ZMERJAT'! Vstop prost!
VABLJENI!
RAZPISI INTERESNIH DEJAVNOSTI
LIKOVNA ŠOLA
Predšolski otroci bodo preko igre in pravljic spoznavali svet likovnega ustvarjanja, .šolarji pa bodo dopolnjevali znanje o likovni umetnosti in iskali svoje poti ustvarjanja. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš ob TORKIH in SREDAH popoldne, začela pa se bo prvi teden meseca OKTOBRA.
Mentorica: Mojca Koncilja Cene tečajev (prvi semester):
- predšolski otroci: 1.200,00 SIT (1 ura tedensko)
- šolarji: 2.000,00 SIT (2 uri tedensko)
Vpis bo v TOREK, 28. in SREDO, 29. septembra 1993, od 16. do 18. ure
v prostorih likovne šole (nad Galerijo Miha Maleš)
IGRARIJE
V letu družine ZKO Kamnik nadaljuje z ustaljeno obliko celostne estetske vzgoje za najmlajše »IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA«
S srečanji, ki so namenjena predšolskim otrokom od 4. leta dalje, želimo vzpodbuditi skupno petje, pripovedovanje zgodb, izdelovanje igračk iz prijaznih materialov, malih instrumentov,
itd-
Mentorica: KSENIJA BARONIK, IVANKA UČAKAR Čas: vsak drugi ČETRTEK ob 17. uri Kraj: Dvorana Veronika, Kamnik
Prvo srečanje bo v ČETRTEK ob 17. uri
Tema: KAJ PA TI PISKAŠ,' KAJ PA TI VRISKAŠ
Vstopnine ni!
PLESNA ŠOLA Z MATEJO JUVAN
Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj. Čas: vsako soboto: umik bo oblikovan glede na število prijav (razdelitev v skupine)
Kraj: Mala dvorana kina DOM Kamnik, Fužine 10 Obseg: 9 vaj po dve šolski uri za šolarje, 9 vaj po eno šolsko uro za predšolske otroke ter zaključna prireditev, kjer bodo vsi * tečajniki pridobljeno znanje lahko pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa. Mentorica: Mateja Juvan Cene tečajev: predšolski otroci 2.100,00 SIT
šolarji 2.500,00 SIT
popust za bratce in sestrice
Začetek plesne šole bo v SOBOTO, 2. oktobra 1993
Vpis: 23., 24., 27. in 28. septembra od 17.30 do 19. ure
v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2.
IN ŠE NEKAJ SAMO ZA DEKLETA
ZKO in Mestna godba Kamnik vabita dekleta k sodelovanju v MAŽORETNI SKUPINI »VERONIKA«, Kamnik Pogoj je starost od 13 do 18 let, smisel za ritmiko in veselje do plesno-ritmičnega izražanja v tovrstni dejavnosti.
Prijave bo zbirala mentorica NATAŠA HRIBAR v preddverju Razstavišča Veronika, Japljeva 2 v Kamniku, v ČETRTEK, 30. septembra in v PETEK, 1. oktobra, od 16. do 19. ure, v SOBOTO, 2. oktobra, pa od 9. do 12. ure.
Dodatna pojasnila in informacije:
ZKO KAMNIK, Japljeva 2, tel. 831-612!
VABLJENI!
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
z novim šolskim letom organizira
dejavnosti za predšolske otroke in odrasle (upokojence)
- vsak torek ob 17.00 uri bodo ure pravljice za otroke od 4. leta starosti dalje (otroci bodo risali, se igrali, peli in se srečevali s sovrstniki)
Prvo srečanje bo v torek, 5. oktobra, ob 17.00 uri.
Na ta dan (Teden otroka) bomo imeli »DAN ODPRTIH VRAT«.
- ponovno bomo organizirali
šolo za najmlajše: BIBE (OD 2.-3. leta) MURNČKI (OD 3.-4. leta)
Vse starše, ki želijo otroke voditi k »Bibam« in »Murnčkom«, vabimo, da se 11. oktobra ob 17. uri udeležijo informativnega srečanja in otroke obenem tudi vpišejo.
- tudi letos smo se odločili, da bomo ponovno organizirali
lutkovne predstave
(enkrat mesečno).
- za odrasle smo tudi poskrbeli in sicer nadaljujemo
UNIVERZO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE.
Srečanje bo vsako tretjo sredo v mesecu s pričetkom 20. oktobra ob 18.00 uri.
VABLJENI!
Vse informacije dobite na telefonsko številko 812-597.
CRNA KRONIKA
Kamniška policija je čez poletje obravnavala zelo veliko število pojavov, od katerih pa bomo navedli le nekaj najbolj zanimivih, pri čemer smo izpustili tiste, ki so bili že objavljeni v dnevnem časopisju. (Ker iz določenih vzrokov junijska Črna kronika ni bila objavljena v celoti, pričenjamo pregled dogodkov z drugo polovico meseca junija.)
18. 6. Ob pol peti uri je prišlo do pretepa v lokalu Darling. Mati je sporočila, da njenemu sinu z žepnim nožem grozi fant, s katerim je že prej imel spore. Sin se je pred njim branil s plinskim razpršilcem, nakar je lastnik oba ročno odstranil iz lokala.
22. 6. Ob šesti uri zvečer je v Smrečju v bližini gostinskega lokala »Pri Jurju« prišlo do prometne nezgode, v kateri je bil udeležen otrok. Voznik osebnega avtomobila, ki je vozil s Črnivca proti Stahovici, je v naselju Smrečje dohitel kolesarja-otro-ka. Med prehitevanjem kolesarja je le-ta nenadoma zavil v levo pred osebni avtomobil. Voznik je hotel preprečiti trčenje z umikom na sredino vozišča, vendar je kljub temu z desnim sprednjim odbijačem trčil v bočno stran kolesarja. Ta je bil lažje telesno poškodovan in bil odpeljan v UKC.
27. 6. PP Kamnik je bila ob deseti uri ponoči obveščena, da na Duplici gori osnovna šola. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do požara v zbornici nad čajno kuhinjo. Gorelo je okno in del lesenega stropa. Gasilci so požar lokalizirali. Požar je pov-
zročil prižgan kuhalnik v kuhinji. Škode je za 500.000 SIT.
V mesecu juniju je bilo veliko tatvin koles in koles z motorjem, predvsem zaradi tega, ker jih lastniki niso primerno hranili in zavarovali.
V istem mesecu smo obravnavali tudi skupino fantov, ki so vlamljali v osebne avtomobile, stanovanja ter izvrševali tatvine iz trgovin. V stanovanja so vlamljali tako, da so z doma izdelanim vlomilskim orodjem (»kocko«) vlomili cilindrične vložke in tako vstopili v stanovanja.
2. 7. Na Kranjski cesti sta se sprla M. D. in B. M., pri čemer je dekle uporabilo plinski razpršilec. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške.
3. 7. O. T. je pri odcepu za Gozd zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal izven vozišča in trčil v drevo. Pri tem se je potnica hudo poškodovala.
4. 7. K. I. je s steklenico razbil vetrobransko steklo na osebnem avtomobilu. Policisti so o tem obvestili tožilca.
V stanovanjski hiši je razgrajal in razbijal M. K., kasneje pa si je domnevno hotel soditi sam. Ugotovljeno je bilo, da je povzročil veliko premoženjsko škodo. Tako je bil izročen sodniku za prekrške.
6. 7. Ker je C. M. na regionalni cesti v Tuhinju vozil z neprilagojeno hitrostjo, je povzročil prometno nezgodo, potnik v vozilu pa je pri prevračanju dobil hude telesne poškodbe.
8. 7. J. je fizično obračunaval s svojo družino. Ker je resno gro-
KOČNA NAGRAJUJE
V vseh Kočninih poslovalnicah je od 28. junija do 4. septembra potekala velika nagradno-prodajna akcija, ki so jo kupci lepo sprejeli. Ob nakupu nad 2000 SIT je vsak kupec dobil nagradni kupon za žrebanje, ki je bilo v soboto, 11. septembra na Titovem trgu. Komisija, dr. Niko Sadnikar - predsednik in člana Dare Gjurin in Slavka Vrhovnik je imela kar precej dela, saj je bilo v avtomobilu R-5 kar 84.243 kuponov. Na prireditvenem prostoru ob zaključku nagradne akcije se je zbrala množica Kočninih kupcev in radovednežev. Pred komisijo je delila srečo Špela Močnik iz Kamnika. Sreča se je nasmehnila Francu Zavasniku iz Šmartna 44 v Tuhinju, ki je prejel glavno nagrado. Podelili so še 30 praktičnih daril in vrednostnih nagrad. (Na sliki: ključ avtomobila R-5 je Francu Zavasniku iz Šmartna izročil vodja maloprodaje iz Kočne Branko BREMŠAK.)
VERA MEJAČ
IcGčna
SEZNAM NAGRAJENCEV NAGRADNE AKCIJE KOČNA 11. 9.1993
GLAVNI DOBITEK AVTO R-5 prejme ZAVASNIKFranc, ŠMARTNO 44, LAZE
30 PRAKTIČNIH NAGRAD PREJMEJO;
PREŠEREN Leopoldina, Šipkova 10, Kamnik, LAMPIČ Egidij, Miklošičeva 1/b, Domžale, SUŠNIK Lojze, Žaga 11, Stahovica; PRELOŽNIK Jana, Kranjska 3/a, Kamnik; GERBEC Lidija, Pšajnovica 12; DRUŽINA PILICEK, Žale 8/b, Kamnik; VISTER Antonija, Klanec 21, Komenda; ANTONIN Ada, Mlakarjeva 5/a, Kamnik; JAGODIC Janez, Podgorje 92/a, Kamnik; Slavka ČIBEŠEK, Moste 37a, Komenda; PAVLIC Ivanka, Sidol 6, Laze; PILEJ Božidar, Tunjiška 2/b, Kamnik; PONIKVAR Janja, M. Blejca 14, Kamnik; TRATNIK Saša, Zagorica 12/a, Stahovica; KRAMAR Bojana, Vrhpolje 89, Kamnik; VRHOVNIK Nataša, Tunjice 32/b, Kamnik; LEBEN Marija, Nasovče 14/a, Komenda; KUHAR Alojz, Sovinja peč 2, Stahovica; KOROŠEC Mateja, Gmajnica 1, Komenda; MOVERN Martin, Kersnikova 17, Kamnik; KOSIRNIK Ivanka, Stolnik 13, Stahovica; MAJCEN Marko, Cankarjeva 34, Kamnik; GALIN Milan, Kališe 10, Stahovica; GOSTIŠČE ŠIMNOVEC - g. Šerbel; KRALJ Milan, Trzinska c. 29, Mengeš; KAPLJA Ivanka, Šlan-drova 2, Radomlje; SADNIKAR Valerija, Šutna 7, Kamnik; MRĆUN Silva, Topole 10, Mengeš; HALER Miro, Ljubljanska 3/c, Kamnik; PLAHUTA Marta, Jakopičeva 20, Kamnik.
KOČNA d.d. se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali v nagradni akciji in se priporoča za obiske vseh naših trgovin in skladišč.
zil, da bo s kršitvijo nadaljeval, je bil v vinjenem stanju pridržan do streznitve.
10.7. K. J. je v sporu z očetom grozil, da bo uporabil vojaški bajonet. Tega so mu policisti zasegli, K. J.-ja pa pridržali in o dogodku obvestili tožilca.
16. 7. S. H. je obvestil policijsko postajo, da se iz stanovanja L. S.-ja kadi. Ker tam ni bilo nikogar doma, so gasilci ob prisotnosti hišnika vlomili v stanovanje, na plinskem štedilniku pa našli fižol, ki se je zasmodil. Stanovanje in stopnišče sta bila v gostem dimu.
17. 7. Občan iz Kamnika je na podstrešju našel štiri ročne bombe iz druge svetovne vojne. Bombe so bile komisijsko uničene.
DEŽMAN V. GABRIELA
Žagam
metrska
drva.
Jerin, Križ 16, Komenda
ŠPORTNA TRGOVINA SERVIS ŠPORTNE OPREME
KAMNIK
Perovo 27, tel. 812-936
Poslovno trgovski center ob obvoznici
V športni trgovini vam nudimo:
- gorska kolesa SCOTT, dodatno opremo in rezervne dele SHIMANO
- nahrbtnike in šolske nahrbtnike FERRINO, INVICTA, CHAMP
- športne copate MIZUNO, ASICS, SPALDING, VOLKL, DIADORA
- planinske čevlje SCARPA, SALOMON
- športno konfekcijo MM, CHAMPION, DUBIN
- razno opremo za gorske športe
V SERVISU ŠPORTNE OPREME VAM NA ELEKTRONSKEM NAPENJALCU NAPNEMO TENIŠKI LOPAR, ALI VAM PRIPRAVIMO SMUČ. ZA NOVO SEZONO. SE PRIPOROČAMO,
Poročilo matičnih dejstev za mesec julij in avgust
POROKE:
7 ROMŠAK Peter, energetik iz Podjelše in TONIN Mojca, adjustirka iz Vasena
- LESKOVEC Marko, strojni ključavničar iz Šmarce in PAVLIC Vera, administratorka iz Buča
- JERAS Branko, delavec iz Mekinj in ZRIMŠEK Vilma, bol. strežnica iz Velesovega
- KAKER Igor, lesar iz Bistričice in HACIN Bojana, vrtnarka iz Kregarjevega
- HRIBAR Franc, gradbinec-zidar iz Domžal in SLEVEC Irena, gostinska delavka iz Zg. Stranj
- FIDERŠEK Dušan, delavec iz Kamnika in KAJBA Marta, šivilja iz Kamnika
- SEKAVČNIK Mihael, dipl. ing. strojništva iz Šmarce in ROTAR Alenka, dipl. ekonomist iz Kamnika
- JERAS Matej, dipl. ing. iz Zg. Stranj in BURKELJCA \ Darinka, tur. tehnik iz Jeranovega
- KAKER Anton, mizar iz Tiroseka in VRANKAR Janica, šivilja iz Buča
SMRTI:
- KOTNIK Tomaž, km. delavec s Hriba pri Kamniku št. 10, star 62 let
- MOČIVNIK Antonija, upokojenka iz Šmarce, Habja-nova 4, stara 85 let
- NOVAK Janez, upokojenec iz Kamnika, Frana Albrehta ul. 2, star 79 let
- BODLAJ Ljudmila, druž. upokojenka iz Zakala št. 5, stara 83 let
- HRIBAR Marija, os. upokojenka iz Ljubljane, Proletar-ska 12, stara 86 let
- BERGANT Zdravko, voznik, iz Kamnika, Perkova 14, star 59 let
- KOCEVAR Stanislav, os. upokojenec iz Kamnika, Medvedova 5/A, star 59 let
- KOMAT AR Peter, delavec iz Mekinj, Molkova pot 1, star 53 let
- JUTERŠEK Angela, gospodinja iz Podgorja 28, stara 80
let
- LAMPE Marija, os. upokojenka iz Gmajnice št. 58, stara 70 let
- MAREN Marjeta, os. upokojenka iz Gmajnice št. 3, stara 89 let
- - PALČIČ Jožefa, upokojena učiteljica iz Kamnika, Zupančičeva ul. 1, stara 81 let
~ VREŠ Viktor, komercialist iz Črne pri Kamniku 8, star 49 let
- SLANOVEC Jurij, dijak iz Mekinj, Cesta treh talcev 15/ A, star 19 let
- KOPČA VAR Anton, učitelj v pokoju iz Kamnika, Aškerčeva 2, star 79 let
- URH Andrej, upokojenec iz Županjih Njiv46, star 77 let
- ISKRA Marija, os. upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva 49, stara 87 let
- WIEGELE Marija, upokojenka iz Podgorja 127/B, stara
- PREGL MARIJA, druž. upokojenka iz Kamnika, Tunji-Ška cesta 2/C
- PETERLIN Frančiška, druž. upokojenka iz Križa št. 40, v stara 83 let
iggAJj OGLASI
Za pomoč v gospodinjstvu (enkrat tedensko) iščem žensko. Tel. 815-811.
Skodle (šinkelne) za vaš vikend ali vrtno uto zelo ugodno prodam. Tel. 811-663, svečer.
V Kamniku najamen garsonjero ali enosobno stanovanje. Pokličite dopoldan po tel. 815-460
Iščemo urejeno žensko za čiščenje stanovanja, pranje, likanje - enkrat tedensko. Tel. 811-056.
Ugodno prodam novo otroško klavirsko harmoniko. Tel. 811-208.
Vodovodne instalacije - popravila in montaže izvajam. Klopčič Vili, Loke 24,61219 Laze.
»KGM«
TRGOVINA S PREMOGOM
JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609,824-424
Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja.
Sprejemamo naročila za nakup nemških briketovin čeških kock.
Omogočamo vam plačevanje s čeki. Veselimo se vašega obiska ali klica.
Se priporoča TRGOVINA »KGM«,
Janez Kalan
GROS
d.o.o.
GROS, d.o.o.
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
Godič 75 a, Stahovica Tel. 825-152
Bombažne trenirke za otroke in odrasle od 1.300 SIT dalje.
Obiščite nas v Marketu Količevo (nasproti tovarne Helios-barve) in v Godiču 75 a, Stahovica, telefon 825-152 (dopoldan).
JEANS CLUB PALMAS
Ste letova 25, Kamnik
(nasproti SKG)
Velika izbira JEANSA, majice (3 kom 800 SIT), majice BEVERLV HILLS, svilene trenirke po zelo ugodnih cenah.
Ponudba jeseni!
kavbojke CASSUCI 3.950 SIT
čevlji medvedki 2.190 SIT
jakne-puloverji termovelur po ugodnih cenah
Možnost nakupa na dva čeka.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
TMevina »VERIGA«
Tomšičeva 17, Kamnik
(v bližini tržnice) tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
barve - lake - Jupol - Belton 1014.540 SIT - Valit - čopiče - posodo - porcelan - steklene izdelke - sanitarno keramiko - lepila za les in parket - NOVO: KRAUTOL LAK ZA PARKET, 515.000 SIT, Candyprogram, žeblje, kolesa, žarnice 25 do 100 VVAT65 SIT, sušilce za perilo, gospodinjske strojčke Gorenje, ročno orodje... Prodaja na tri čeke!
Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Mornar, d.o.o. trgovina Veriga se priporoča!
IZPOSTAVA KAMNIK
Uubljanska 1, tel. 812-083
V imenu študentov in dijakov se zahvaljujemo vsem podjetjem in obrtnikom, ki so omogočili počitniško delo. Vse naše člane vabimo, da obnovijo članstvo in nas obiščejo, saj za jesenske počitnice že pripravljamo nov paket del.
MLADINSKI SERVIS
Sveže zaklane (očiščene) KOKOŠI
stare 15 mesecev, bomo prodajali 24. in 25. septembra. Teža kokoši ca. 1,3 kg, cena 180 SIT/kg.
JARKICE
- zelo lepe, stare 19 tednov, ca. 10 dni pred nesnostjo bomo prodajali 27. in 28. septembra.
Prosimo, da nas za večjo količino jarkic prej obvestite po telefonu.
Resnik - Moste 76, Komenda, tel. 841-118.
PROTIVLOMNI ALARMNI SISTEMI
Montaža, vzdrževanje in nadzor!
Podjetje Xastor d.o.o.
Tel. 832-403 in 0609 613-116.
POPRAVILA:
TV sprejemnikov Radijskih aparatov HI-FI aparatur Video opreme
ODPRTO: 10- 12 16-18
CICIBANOVE URICE
V VVZ ANTON MEDVED KAMNIK
Otroci, če želite v vrtcu preživeti prijetne in zabavne urice s svojimi sovrstniki ob igri, poslušanju pravljic, petju, likovnem ustvarjanju ter gibalnih igrah, prosite starše, naj vas pripeljejo v naše vrtce.
Vabimo otroke, rojene v letu 1988 in v letu 1989, ki niso vključeni v redne vzgojnovarstvene oddelke, da se nam pridružijo.
Pisne prijave, ki morajo vsebovati priimek in ime otroka, rojstne podatke in naslov, pošljite na UPRAVO WZ ANTOM MEDVED, Kidričeva 23, do 1.10.1993. 0 začetku cicibanovih uric boste pisno obveščeni.
PRIČAKUJEMO VAS!
•0*0.
Parmova 19. Kamnik, tel. 831-644
NOVI ŠPORTNI CENTER
v starem delu mesta Kamnik vam nudi:
FITNESS, CAROIOFITNESS, BODYBUILDING, DIETNO PREHRANO, PROTEINE, NAPITKE, ORGANIZIRANO VADBO ob priletni glasbi In v družbi dvanajstčlanske skupine oblikovane po dogovoru.
Lahko se sprostite v SAVNI, si izboljšate prekrvavitev, se zavarujete pred zimskimi prehladi in gripami, vaša koža pa bo dobila svež in zdrav videz. Odločite se lahko tudi za klasično tajsko aH refleksno consko MASAŽO stopal. Spoznali boste samega sebe In pot do boljšega počutja ter zdravja bo mnogo lažja.
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, Od 10. do 13. ure In od 18. do 22. ure. ZADOVOLJNI BOSTE.
SVEČARSTVO RODE
Zagorica 9, Stahovica
tel. 825-124
- (pod cerkvijo v Stranjah)
Po najugodnejših cenah vam nudimo veliko
izbiro nagrobnih sveč
- pokrite sveče že od 50 SIT dalje.
Pri nakupu nad 2.000 SIT priznamo 5% popusta.
Pri plačilu s čeki je odlog plačila do 30 dni. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure
Se priporočamo!
S4VI
daa
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b; 61230 Domžale tel.: (061) 721-730 in 712-059 tel./fax: 713-288
VAM NUDI GRADBENI MATERIAL:
466,50 SIT/vreča 354,00 SIT/vreča 445,000 SIT/vreča 87,60 SIT/kos
41,80SIT/kos 5.667,00 SIT/m3 2.089,00 SIT/rola
* cement Anhovo PC 450
* APNOIAK
* maltit
* Bramac strešnike nad 1.700 kosov nudimo prevoz do kupca
* opeko modularni blok
* stiropor
* vobitekt, 3 mm
UGODNO
Cement beli, strešnik bobrovec (dobava do 20 dni), salonit kritina, Schidel dimniki, porolit opečni, siporex vseh vrst, betonsko železo, armaturne mreže, novoterm, kombi plošče, rabitz mreža, keramične ploščice Keramix, teraco ploščice, parket lamelni, lepila za parket, keramiko in siporex, prozorne EVAL plošče šest in osemvalne, okenske police in drugi gradbeni materiali.
Se priporočamo!
Delovni čas: 7-19h
7-13h sobota
plesni klub
i*wJF TEN-TEN DOMŽALE
TEL.: 061/712-067
ČETRTEK, 23.9. AGR0P0P & LIFE POZOR
SNEMANJE NOVEGA SPOTA »SRČEK MOJ«
V ŽIVO Z VAŠIM SODELOVANJEM OD 21. DO 23. URE.
DO 23. URE BO PROST VSTOP.
PO SNEMANJU NOVEGA VIDEO SPOTA BO
NADALJEVANJE VELIKEGA ŽURA
ZAGROPOPOM IN DRUGIMI ZNANIMI
GOSTI.
NAGRAJEN BO NAJLEPŠE IZDELAN SRČEK. ČAKAJO VAS PRESENEČENJA IN NAGRADE TER SUPERZABAVA.
SOBOTA, 25.9. LIFE V KAMNIKU
POP DESIGN
V ŠPORTNI DVORANI KAMNIK
pričetek ob 20. url
predskuplne: SO VVHATIn SPIN
PETEK, 1.10. PLAVA TRAVA ZABORAVA
VSAKO SOBOTO MAKSI ŽUR OB GLASBI, KI JO SAMI IZBIRATE (zagotovite si sedež z rezervacijo po telefonu in pridite vsaj do 22. ure predvsem zaradi velikega števila obiskovalcev)
POZOR!!!! IZOGNITE SE GNEČI IN NAS
OBIŠČITE OD NEDELJE DO ČETRTKA
- DISKOTEKA LIFE JE ODPRTA VSAKDAN
nudi:
FITNESS CLUB FIT & SEXY
Podgorje 56, Kamnik tel. fax: 812-811
9.-12. ure 17.-22. ure
* vadbo na TECHNOGYM napravah
* individualne programe vadbe
* raztezne vaje - streching
* aerobiko
* stepaerobiko
* Hatha yogo
* program »OD CELULITA DO SEXY POSTAVE«
Dodatna ponudba:
plesne vaje za najmlajše jazz balet plesni pari
V OKTOBRU promocijski popusti za vpis novih članov.
HRANILNICA
HlPOdd
Tel.: 061/713-696, 061/723-378 Fax: 061713-699
Hranilnica in posojilnica je bila ustanovljena leta 1991, kot mešana delniška družba, poslovati je pričela marca 1992. Preferančna delničarja sta Stanovanjska zadruga Domžale In Škof ja Loka, dvaindvajset pa je rednih delničarjev. Njen nastanek sta narekovala interes in potrebe po razširjenosti
in konkurenčni ponudbi na finančnem področju ter odpiranju alternativnih ponudb varčevanja in kreditiranja za občane, obrtnike, osebe s samostojnim poklicem in manjša pravna podjetja.
NAŠA PONUDBA JM
a) ZA OBČANE
Občani lahko prejemajo preko hranilnice svoje osebne dohodke, vežejo tolarske depozite po konkurenčnih obrestnih merah in vodijo žiro račune.
Občanom so namenjeni različni krediti:
- gotovinski
- potrošniški krediti za različne namene
- kratkoročni stanovanjski krediti
b) ZA OBRTNIKE, MALA PODJETJA, KRAJEVNE SKUPNOSTI, DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE
Iz ponudbe različnih oblik sodelovanja omenjamo:
- posojila za osnovna in obratna sredstva,
- kratkoročne kredite za tekoče poslovanje,
- vodenje vpoglednih sredstev in depozitov,
- vodenje žiro računov obrtnikov.
Obrestne mere oblikujemo sproti in so prilagojene ponudbi in povpraševanju. Lahko je uporabljena valutna klavzula, ali pa je obrestovanje vezano na rast drobnoprodajnih cen. Jamstva za kredite so lahko različna: od < zavarovanja pri zavarovalnici, poroštva kreditno sposobnega garanta, zastavitve nepremičnin, vrednostnih papirjev, garancije banke.
C) DRUGE DEJAVNOSTI HRANILNICE
Hranilnica opravlja še:
- menjalniške storitve,
- posle plačilnega prometa za občane in obrtnike
- izdaja lastne vrednostne papirje
Za hranilne vloge, fekoie in žiro račune ter depozite obtanov famfl prvovrstna poslovna banka s tajim in
Poslovno stanovanjski prostor - 75 m2,
CK, lasten vhod, veliko parkirišče
ugodno prodam.
Tel. 831-175, 817-153.
Vodenje računovodstkih storitev za podjetnike In obrtnike.
Telefon 825-601
Za pravilno in zakonito poslovanje so odgovorni:
DIREKTOR HRANILNICE IN POSOJILNICE: JULIJA BARLIČ, UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR
PRI NAS TEČE ČAS PO NOVEM
zato nas obiščite na Ljubljanski 76 v II. nadstropju, da vam bomo podrobneje predstavili našo ponudbo.
Ob kamniški obvoznici ODPRTA NOVA TRGOVINA z A VTOELEKTRO OPREMO. Kamnik, Perovo 26~tel. 812-888
- akumulatorji po zelo ugodnih cenah: TOPLA - od 40Ah do 100 Ah VESNA 135 Ah, 150 Ah
- avtoradiji.in avtozvočniki
- ostali avtoelektro material ter
- dodatna oprema avtomobila
UGODNE CENEI
Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah ^ od 8. do 13. ure. j
JANEZ VREČEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovl 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- piStole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala
- hidrocol beli 1947 SIT (30 kg)
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE ,(naravna, voskana, lakirana)
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
TRGOVINA MOJCA
(na Grabnu) Medvedova 16, Kamnik
preseneča
z izjemno nizkimi cenami:
sladkor 2/1 a 84 SIT olje Zvezda 1/1 143 SIT moka 30/1 48 SIT
moka Ferina 1/1 74 SIT Bar kava 100 g 69,90 SIT polžki 1/2 kg 59 SIT
margarina - uvoz 1/2 kg
103 SIT
- tune 185 g 98 SIT
- mehčalec 4/1, uvoz 298 SIT
- persil 3 kg 973 SIT
- sveče:
- kocka velika 139 SIT
- piramida velika 128 SIT
Prodajamo na dva čeka, brez obresti.
Pri nakupu nad 5.000 SIT dobite za darilo mehčalec 4/1.
Trgovina je odprta tudi vsako nedeljo od 8. do 11.30.
VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU!
OBVESTILO
Publicus d. o. o. obvešča občane Kamnika, da se nadaljuje akcija razdeljevanja posod za odpadke na naslednji način:
- osebni prevzem Je možen po vključno 4. oktobru vsak delavnik od 6. ure zjutraj do 16. ure popoldne ter v soboto, 9. In 16. oktobra med 8. in 16. uro. Osebni prevzem je možen z osebno izkaznico na prekladalno sortirni postaji Suhadole;
- strankam, ki same ne bodo prišle po posode, bomo te dostavljali po 18. oktobru;
- večstanovanjskim hišam (blokom) bo posode dostavilo naše podjetje.
Prostornino posod in njihovo število določamo glede na število oseb v stanovanjski hiši.
Razdeljevanje bo potekalo v skladu z novim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki v občini Kamnik, objavljenem v Ur. I. RS št. 39/93.
Podrobnejšo razlago bistvenih novosti odloka bomo objavili v naslednji številki Kamniškega občana.
PUBLICUS D. O. O.
POGREBNA SLUŽBA
DAN in NOČ, d.o.o.
Danica Petrič
Domžale, Ljubljanska 82
Ko se v najtežjih trenutkih poslavljate od svojih dragih, ne pozabite, da niste sami. Pokličite pogrebno službo
DAN in NOČ.
Nudimo vam pestro izbiro kompletne pogrebne opreme, cvetja, in prevoz po domovini in tujini po zmernih cenah.
Pokličite po tel. 712-985, 313-904 od 7. do 20. ure in 724-333 od 20. do 7. ure.
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
V 33. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi brat, stric, nečak .
BENO SELINŠEK
Pot 27. julija 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Titana in Elektro Ljubljana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom za ganljive besede slovesa, GD Titan in drugim gasilcem, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sestra Slavi z možem Borisom, nečakinja Marjana In nečak Matjaž ter drugo sorodstvo
September 1993
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi. časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
5 ZARJA KOVIS,
3 kovinska proizvodnja, Inženiring in steklarstvo, d.d., Molkova pot 5, ZARJA 61240 Kamnik
objavlja
prosto delovno mesto in vabi k sodelovanju VODJO PRIPRAVE DELA
z željo po zaposlitvi, z ambicijami po samostojni ustvarjalnosti na delovnem mestu
Pogoji:
- srednja ali višja strokovna izobrazba strojne smeri
- tri leta delovnih izkušenj v stroki
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- možnost uporabe lastnega prevoznega sredstva in vozniški izpit »B« kategorije
- poskusno delo traja 3 mesece
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po odločitvi.
Hvala Ti, mama, hvala za vse. Za skrb in trpljenje, za zlato srce.
ZAHVALA
8. septembra 1993 je v 80. letu starosti tiho odšla od nas ljuba mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
IVANA KOSIRNIK
iz Tnnjiike mlake 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem tovarne Titan za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in Ivanu No-grašku za ganljive besede slovesa. Posebno se zahvaljujemo dobri patronažni sestri Jani za njeno nesebično pomoč pri negi na domu in dr. Dolenčevi za zdravljenje. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Tunjice, Briše, Skaručna, Želodnik, Kamnik, Zurich, september 1993
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi; je res, da tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA PREGL
rojena SITAR iz Kamnika, Tunjiška 2/c
Toplo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi patru Franciju Pivcu za lepo opravljeni pogrebni obred, cerkvenim pevqem in pevcem Solidarnosti za ganljivo zapete pesmi, osebju Doma upokojencev za pomoč ter g. Antonu Modicu za besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, Ljubljana, Godič, Stranje, Maribor, avgust 1993
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda in strica
ANTONA KOPČAVARJA
iz Kamnika, Aškerčeva 2
izrekamo najlepšo zahvalo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče za njegov grob. Globoko smo hvaležni zdravnikom in zdravstvenemu osebju Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni Golnik in Zdravstvenega doma Kamnik za njihov trud ob njegovi dolgoletni bolezni. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in tople besede. Prav tako tudi najlepša hvala za prelepe besede slovesa sodelavcev Osnovne šole Tomo Brejc Kamnik, gospodu Cmiljaniču in gospe Ogorevc ter njegovemu učencu g. Virantu iz Soteske pri Novem mestu, lci se mu je v imenu učencev zahvalil za njegovo bogato vsestransko prosvetno dejavnost iz leta 1937. Najlepša hvala tudi prof. Krtu za globoko čutečo odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste mu naklonili poslednjo pozornost.
Vsi njegovi
Kamnik, Ljubljana, Kranj, avgust 1993
TRGOVINA COF
V MENGŠU NA KERSNIKOVI 27 tel. 739-580
umu,-mu
nudimo:
- otroške bunde od 3.600 do 4.100 SIT
- otroške kombinezone od 4.200 SIT
- otroške polo majice 1.270 SIT
- pajke od 450 SIT
- ženske bluze viskozne 2.350 SIT
- moške hlače 2.600 SIT
- moške suknjiče 8.100 SIT
in še veliko drugih izdelkov za vse generacije.
Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric
JANEZ ŠTEBE
iz Podboršta 14
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali.
Žalujoči: sinova Janez in Milan, hčerke Kristina, Zinka, Angela in Štefka z družinami ter drugo sorodstvo.
Podboršt, Mlaka, Komenda, Žeje, Šenčur, Kanada, avgust 1993
		Čas ni dal, da bi nam roko vsaj podal.
		
		ZAHVALA
		V 92. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče in pradedek
		FRANC BRULC iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, sočustvovanje, izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeno zadnje slovo in pevcem za ganljivo petje.		
Žalujoči: sin Stane z ženo Nežko, vnuk Stane, vnukinji Breda in Irena z družinami		
Šmarca, september 1993		
		ZAHVALA
		
		Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica
		JURETA
		KRAMARJA
		iz Golic 6 v Tuhinju roj. 8. 7. 1965
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem tovarne Stol za iskrene besede sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo GD Zgornji Tumnj, vsem sosedom za nesebično pomoč, pevcem za lepo petje ter g. župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli našega Jureta radi, mu poklonili čudovito cvetje in sveče in ga ohranjate v lepem spominu.		
Žalujoči vsi njegovi		
		September 1993
16
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
22. SEPTEMBRA 1993
i)
AZUR KAMNIK
VRHPOLJE 170, Tel. 832-875, 831-566 trgovina z gradbenim materialom
vam v mesecu septembru nudi najugodnejšo in najpopolnejšo izbiro blaga:
— lepilo za keramiko NOVOFIX
— mavec 40 kg — vreča
— cement
— beli cement
— apno
— maltit
— mivka
— modularna opeka
— betonski blok 20
— betonski blok 30
— armaturna mreža 9/6
— strešnik Bramac
— salonitna kritina 8 V (nad 100 kom)
— silikatna opeka
— lamelni parket rustik
— dimnik Fl 20 z zračnikom
— pocinkane cevi 1/2
— pocinkane cevi 3/4
19,00-22,00 SIT/ka 39,00 SIT/kg 525,00 SIT/vreča 1.950,00 SIT/vreča 399,00 SIT/vreča 500,00 SIT/vreča 330,00 SIT/vreča 45,00 SIT/kom 68.00 SIT/kom 85,00 SIT/kom 4.100,00 SIT/kom 88,00 SIT/kom
720,00 SIT/kom 54,60 SIT/kom 672,00 SIT/m2 3.450,00 SIT/m 1.248,00 SIT/kom 1.548,00 SIT/kom
AKCIJA!
Pri nakupu keramičnih ploščic keramix vam ta mesec podarimo keramično lepilo N0V0FIX (3 kg/m2)!
POSEBNO UGODNA PONUDBA!!!
- GRADBENIH LEPIL
- DIMNIKOV SCHIEDEL
- ITALIJANSKIH RADIATORJEV APOLLO
- ITALIJANSKIH TERACO PLOŠČIC
NOVO!
Na zalogi ves instalacijski material za vodovod in centralno kurjavo po najugodnejših cenah.
PORTAL TRADE D.D.
vhodna fasada
Kamnik, Vrholje 170
V obrtni coni B-17 na Duplici tloris pritličja pri Kamniku prodajamo 18 lokaiov v velikosti od 23.60 do 191,20 m2, namenjenih za različne dejavnosti.
Ugodne cene!
1.100-1.550 DEM/m2
Ugodni krediti!
tloris etaže
Vse informacije dobite na tel. 061/832-800
AZUR KAMNIK, Vrhpolje 170.
27
Prijeten gostinski lokal v Kamniku
Nov gostinski lokal v Kamniku - Hram Lužar na
(foto: Mejač)
Cenjeni občani!
Obveščamo Vas, da smo ponovno odprli tradicionalno SLAŠČIČARNO »LENČEK«, v KOMENDI, Krekova 10
Na razpolago so Vam slaščice vseh vrst, sladoledi, sadne kupe, kava, alkoholne In brezalkoholne osvežilne pijače.
Obiščite nas ter nam zaupajte Vaše skrite sladke želje, katere Vam bomo skušali izpolniti.
ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 21. URE.
Sprejemamo naročila za pecivo In torte vseh vrst Telefon: 061/841-291.
SE PRIPOROČAMO
Janez Lenček slaščičarski In kuharski mojster
V znani, stari meščanski, sedaj lično obnovljeni hiši na Kidričevi ulici 6 na Šutni v Kamniku sta zakonca Lužar odprla nov gostinski lokal - Hram Lužar. V arhitekturno izredno zanimivi hiši je projektant dipl. ing. arh. Feliks Hribernik ohranil vse tiste historično zanimive arhitekturne člene in elemente, ki dajejo novemu gostinskemu ambientu še posebno draž in vrednost. Tudi arhitekturne novitete in gostilniška oprema se po zaslugi lastnikov in omenjenega arhitekta dokaj solidno vklaplja v ves interier. Skratka, v Kamniku smo dobili nov, ličen in prijeten gostinski lokal, v katerem bo prijetno posedeti, po-kramljati, lahko pa si bomo tudi »privezali dušo« ob pestri ponudbi hrane in pijače.
Tako nam Hram Lužar nudi testenine na različne načine in izbiro solat iz italijanske kuhinje, razne mesne jedi, domače mesne narezke in druge jedi po naročilu. Posladkali se bomo lahko z italijanskimi sladolednimi tortami in podobnim. Torej se v Kamniku, ki mu kronično primanjkuje gostinskih lokalov z dobro hrano, ponudba le izboljšuje. Omenimo še, da do novega leta razstavlja v lokalu svoje najnovejše slike, predvsem na temo Kamnika, akademski slikar Dušan Lipovec.
DUŠAN LIPOVEC
w
domark Domžale
iSPf      Trgovina in storitve d.o.o. Ljubljanska 59 tel. 711-777, 712-153
NOVO V DOMARKU
Na 500 m2 prodajne površine v PRODAJNEM CENTRU DOMARK Domžale nudimo nov prodajni program
FAMILY SHOP!
* italijanska moda; oblačila in obutev za vso družino
- superge 900 SIT
- trenirke vseh velikosti 1.500 SIT
- volneno žensko krilo 3.000 SIT
* tekstilni izdelki za dom in gospodinjstvo
- pregrinjalo za dve postelji 3.800 SIT
- komplet - 3 ponve, teflon 1.500 SIT
DISKONTNO PRODAJO
živil, delikatesnih izdelkov, pijač, čistil...
Obiščite nas, prijetno boste presenečeni nad zanimivo ponudbo in ugodnimi cenami.
V DOMARKU VSE ZA VAS IN VAŠ DOM.