Štev. 11. Leto LXKV.
V LJubljani, 13. marca 1924«
Poštnina plačana v go.ovinl.
V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredniStvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1 Vse po-Jiiiatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon oredn. 313.
907.	___
L,'CeaJna knjižnica
—-
UCI10JSKITL ii u
Glasilo Udruženia Jugosl. Učiteljstva • Poverieništvo Liubiiana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Dm. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Osnovno šolstvo v Jugoslaviji.
Po zadnjih podatkih je v Jugoslaviji vsega skupaj 6219 osnovnih šol.*
Od teh jih odpade 1726 na Hrvatsko in Slavonijo, 1477 na Srbijo, 1022 na Vojvodino, 822 na Slovenijo, 508 na Bosno in Hercegovino, 450 na Dalmacijo in 214 na Črno goro.
Ako primerjamo število šol z ozirom na površino zemlje, tedaj pride v Sloveniji ena šola na 19 km2, v Vojvodini tudi na 19 km2, v Hrvatski in Slavoniji na 25 km2, v Dalmaciji na 28 km2, v Srbiji na 64 km2, v Črni gori na 66 km2, v Bosni in Hercegovini na 101 km2.
Z ozirom na število prebivalstva samega pride v Sloveniji ena šola na 1585 prebivalcev, v Dalmaciji na 1346 prebivalcev, v Vojvodini na 1350 prebivalcev, v Hrvatski in Slavoniji na 1574 prebivalcev. v Črni gori na 2032 prebivalcev, v Srbiji na 2830 prebivalcev in v Bosni in Hercegovini na 3694 prebivalcev.
Z ozirom na število učiteljstva dobimo nastopno sliko: na Srbijo. Vojvodino in Črno goro pride 9345 učiteljev, v Hrvatski in Slavoniji je 3753 učiteljev, v Sloveniji jih je 2982, v Bosni in Hercegovini je 1061 učiteljev, v Dalmaciji je 803 učiteljev.
Na enega učitelja pride v Sloveniji 354 prebivalcev, v Srbiji, Črni gori in Vojvodini 616 prebivalcev, v Hrvatski in Slavoniji 724 prebivalcev, v Dalmaciji 754 prebivalcev in v Bosni in Hercegovini 1772 prebivalcev.
Z ozirom na površino pride na enega učitelja v Sloveniji 5 km2, v Hrvatski in Slavoniji 12 km2, v Srbiji, Črni gori in Vojvodini 13 km2, v Dalmaciji 16 km2 v Bosni in Hercegovini 48 km2.
Šoloobiskujočih otrok ima Srbija, Črna gora in Vojvodina 373.644. -Hrvatska in Slavonija 257.209, Slovenija 166.552. Bosna in Hercegovina 49.907 in Dalmacija 49.734.
Na eno šolo pride torej v Sloveniji 203 otrok, v Hrvatski in Slavoniji 149 otrok, v Srbiji. Črni gori in Vojvodini 138 otrok, v Dalmacji 110 otrok in v Bosni in Hercegovini 98 otrok.
Velika pomanjkljivost v naši državi je to. da se ne objavlja statistike vseh šolodolžnih otrok, iz katere bi lahko raz-videli, koliko otrok ne pohaja v šole sploh, da ostajajo brez pouka.
Številke nam odkrivajo precej žalostno stanje prosvete v naši državi in nam kažejo ogromno delo, ki nas čaka na šolskem polju, preden bomo lahko rekli, da smo s podatki naše šolske statistike — zadovoljni.	—k.
FR. ŠKULJ:
Šolske stavbe v Sloveniji.
Potujoč po Sloveniji sem z velikim zanimanjem opazoval javne stavbe. Karakterističen in za opazovalčevo oko zelo ugoden vtis napravljajo cerkvice po naših gorah in brdih. Človeku se nehote vsiljuje misel, da bi izgubili posamezni kraji in cele pokrajine na svoji romantiki in lepoti, če bi odstranili te stavbe. Naši pradedje so imeli naraven okus pri izbiri stavbišč in čut za lepoto stavb. Čisto drugačen je vtis okolice ter so-v očivid-nem nasprotju z značajem pokrajine. Zde se mi kakor nož zaboden v živo telo — stalna bolečina za oko, ki zna ceniti harmonijo stavbe z okolico.
Največje pomanjkljivosti nam kažejo šolske stavbe po deželi. Tu ne govorim o starih stavbah, ki so bile večinoma prirejene za šole iz privatnih hiš, temveč o šolskih poslopjih novejše dobe, ki so bila le v ta namen zgrajena. Omenjene stavbe nam služijo^mnogokrat kot opomin, da ni in ne sme biti vsaka stavba dobra za šolo. Temu se spričo razmer v polpreteklem času ne smemo čuditi. Bile so za-počete v nejevolji, mržnji, hujskanju in celo po dolgoletnih pravdah. O stavbah
* Podatki so vzeti iz »Jugoslovanske Njive«.
so odločevali često ljudje brez volje, brez prakse in brez estetičnega čuta. Zgradba stavbe jim je bila breme, ki so se ga skušali čim prej otresti. Zidali so tja v en dan, samo da so zidali in zadostili nujni zahtevi, kako, ni vprašal nihče, niti se za to brigal. V tem oziru so mnogo zakrivili bivši avstrijski okrajni glavarji in njim prideljeni, večinoma tuji inženirji. Vzorci načrtov za eno-, dvo- in večrazrednice so ležali zaprašeni v predalih, in menda je bila že težava in nadloga, vzeti jih v roke, kaj šele, da bi se kdo vanje duševno poglobil, saj je za šole vse dobro.
Nihče od merodajnih gospodov ni poučil .ljudstva, nadzornikova beseda je bila bob ob steno, učitelj skoro ni smel govoriti, ker je bil seveda on kriv stroškov nove šole. Glavna briga jim je bila, da se tega posla čim preje iznebe. V takem razpoloženju so zidali lepo število stavb, ki ne odgovarjajo ne praktični potrebi, ne higijeni, še manj pa estetskemu čutu. Novejše šolske stavbe po vaseh in trgih so največkrat nestvori. podobni ogromnim zidanim zabojem, ki s strme-čimi očmi vprašujejo, kako so semkaj zašli. Tak zaboj strmi tja v vaške hiše kakor neokreten slon. Če stopiš v tako stavbo, opaziš takoj, da je Šablonsko delo. Vse je nepraktično, neekonomsko, težko in pusto. Po večini so si podobne vse šolske stavbe in vendar je v teh poslopjih toliko narodnega premoženja, na katerega pa narod ni in ne more biti ponosen. Pri takih stavbah naletiš na stvari, da se, čeprav lajik. primeš za glavo. O površnosti vpije vsak prostor, vsak zid. V največjih slučajih sploh niso mislili na razširjenje šole. Kako je hudo občanom, če so prisiljeni par let potem, ko je bila nova šola sezidana, zgraditi še eno novo, ker je ravnokar zgrajena postala v par letih pretesna. Ni čudo, če ljudstvo mnogokrat godrnja! Zal, da pada ta njegova jeza navadno na učiteljstvo, ne pa na prave grešnike.
In kaj naj porečem o izbiri stavbi-šča? Včasih ponudi kdo kako parcelo brezplačno — že ve zakaj — in dobra je, pa naj bo prostor še tako neprikladen za šolo. Darovalec je dobrotnik in javna zahvala mu je zajamčena. Če ni brezplačnega prostora na razpolago, se po dolgem prerekanju določi parcela, na kateri se ne da dobro postaviti niti šolsko poslopje, na prepotrebni šolski vrt ni mislil nihče. Mnogokrat se stara šola dozidava, prezidava in dviga brez okusa, ter postane še večji monstrum in potvora, kakor je bila prej.
Na učiteljstvo se le redkokedaj misli. Nadučitelju sicer odmerijo prostore, ki mu gredo po zakonu, toda prostore, ki mu ne nudijo udobnosti, ki bi se dale z malenkostnimi stroški udejstviti. Da ne mislijo na večrazrednicah na ostalo učiteljstvo, je umevno. Kdo bi si s takimi rečmi belil glavo! In vendar bi bilo mogoče brez pretiranih izdatkov pripraviti vsaj za učitelje-samce stanovanja. Ker v mnogih slučajih ne dobi učiteljstvo na vasi primernega stanovanja, je primorano iskati si službo drugod.
Zakaj to pišem? Vsak narod se ponaša s tem. kar si je sam ustvaril. Tudi naš narod ni zaostal za drugimi, večjimi na kulturnem polju ter si je ustvaril tudi svojo lastno narodno umetnost in značilne stavbne tipe. Ne smemo dalje trpeti, da se zabija narodno premoženje v nestvore. Naši stavbeniki bi se morali zanimati za naše domače izrazite stavbe po deželi in za našo ljudsko ornamentiko in to upoštevati z ozirom na skupni pokrajinski milje tudi pri šolskih stavbah. V tem oziru vrši »Probuda« kot dosedaj edino merodajno društvo važno kulturno in nacijonalno misijo. Ona razpolaga s strokovnjaki za vse panoge stavbarstva in ima razentega na razpolago ogromno folkloristiško zbirko.
V Sloveniji imamo glede šolskih stavb več zakonov in ministerialnih odredb. Posebno važni so: za nekdanje Kranjsko ministerialni ukaz z dne 9. julija 1875. štev. 2868 d. z. št. 22 in min. ukaz za nekdanje Štajersko: ukaz z dne
4. februarja 1870, štev. 15 d. z. min. odredbe z dne 16. maja 1883, štev. 1054 ex 1882, štev. 10 d. z. ter z dAe 20. novembra 1888, štev. 54 d. z. Vse te zakone bi bilo treba revidirati ter prilagoditi današnjim razmeram in potrebam. Vsekakor pa je v tej zadevi potrebna enotnost zakona.
Navedenim nasvetom pri današnjih razmerah kaj lahko ugodimo. Imamo dokaj domačih arhitektov, umetnikov in znanstvenikov. Opozarjam tu vnovič na »Probudo«. Imam ž njo stike in povdar-jati moram, da me je dovedlo do tega članka razmišljanje o ciljih »Probude«. Dobil sem vpogled v njena stremljenja in njene smotre. Imel sem priliko pregledati lepo število raznih načrtov za šolske in druge stavbe, ki bodo izvršene, ponos Slovenije. Čul sem. da so se že nekateri krajni šolski sveti in razentega kol prvi na čelu napredka, nadzorniki za Ljubljansko okolico in Črnomeljski okraj, obrnili v tej zadevi na gradbeni odsek »Probude«.
Če bodo oblasti uvaževale moje skromne misli in nasvete, sem uverjen, da dobi Slovenija nove šolske stavbe, ki bodo imele vse vrline, ki jih mora imeti taka stavba. In ljudstvo ne bo reklo več: »To je šola!«; temveč: »To je naša šola!«
Vestnik meščanskih šol.
—c Tridesetletnica književnega delovanja ravnatelja Josipa Brinarja. »Nova Doba« prinaša o jubilantu sledeče simpatične vrstice: Skoraj neopaženo za širšo javnost je slavil pred kratkim jubilej dela ravnatelj Josip Brinar. Trideset let! — Dolga doba za prosvetnega delavca, ki je dal šoli in narodu kar je mogel. Kdor bo nekoč pisal zgodovino slovenskega meščanskega šolstva, bo moral naslednje ugotoviti: Brinar je bil prvi ravnatelj prve slovenske meščanske šole in napisal je prve slovenske učne knjige za nacijo-nalne predmete, ki se poučujejo na meščanskih šolah. Prišedši v Postojno za ravnatelja, je moral one kroge, katerim je pravzaprav namenjena meščanska šola, šele zanjo zainteresirati. Pod njegovim vodstvom so potem zgradili moderno šolsko poslopje, ki je v vsakem oziru vzorno. To je bila prva slovenska meščanska šola na slovenskem ozemlju v nekdanji Avstriji. Ni pa bilo učnih knjig. In Brinar je prijel za pero ter sestavil »Čitanko« v treh delih ter »Zgodovino za meščanske šole«. Poslednja se odlikuje posebno v tem. da ima razmeroma mnogo snovi iz slovenske in slovanske zgodovine, kar je v tedanjih časih za narodno vzgojo naše mladine mnogo pomenilo. Je to izraz njegovega odločno narodnega čuvstvovanja. Po preobratu je dodal svojim trem »Čitankam« še četrto ter nanovo predelal svojo »Zgodovino«, ki je izšla v dveh delih. Njena vrlina je posebno ta, da je največ prostora odmerjenega jugoslovanski in sploh slovanski zgodovini. Za osnovne šole je spisal »Slovensko slovnico« v treh delih, katere III. del je namenjen tudi meščanskim šolam. Kot pomožne knjige je izdal nadalje pred vojno »Zgodovinske slike«, lansko leto pa »Do-moznanstvo« za 4. in 5. šolsko leto osnovnih šol. Sodeloval je pri pedagoškem listu Popotniku«, izdal posebno študijo o Slomšku kot pedagogu, priobčeval v letopisih »Slovenske Šolske Matice« kritične preglede slovenske mladinske literature itd. Pa tudi kot mladinski pisatelj se je poizkusil. Izdal je za mladino knjižico »Na rakovo nogo. — Čukova gostija«. Pri »Mohorjevi družbi« je pa lansko leto izšla že v drugem natisu njegova »Lisica zvitorepka«. Ko je še izhajal pred vojno leposlovni list »Slovan«, je bil Brinar tudi njegov sotrudnik. — To je kratek, nepopoln pregled Brinarjevega književnega dela, iz katerega je razvidno, da je bila doba tridesetih let — en sam dolg delavnik, namenjen predvsem šoli. — Neumorno delavnemu in vedno odločno narodnemu možu pa kličemo' ob njegovem jubileju: Hvala Ti za Tvoj trud. za Tvoj svetel vzgled delavnosti in narodnega
čuvstvovanja! In ne odloži še peresa! — Tudi mi se pridružujemo želji »Nove Dobe«, naj bo dano tovarišu ravnatelju še mnogo dni krepkega dela v procvit našega šolstva in prosvete
Splošne vesti.
»UČITELJSTVO NA DEŽELI IN SAMOSTOJNO KMETSKO GIBANJE«.
Popolnoma razumemo današnji
težavni položaj učiteljstva. Napredni kmetie bi morali ta položaj učiteljstva uvideti ter biti učiteljstvu v pomoč vsaj s cenejšimi živili. Res je naša sramota, če podpiramo bogate samske duhovnike in pustimo glado-vati učitelje s številno družino. Prav in človeško je, če podpiramo revne duhovnike, toda ravno tako bi se riorali podpirati tudi učitelji.
V mnogih krajih naši ljudje to tudi delajo. Veliko pa je tudi pritožb od učiteljstva, da niti za denar ne morejo dobiti potrebnih živil.«
Tudi glede službene dolžnosti učiteljstva bo treba na deželi izpre-memb. Ljudsko šolstvo bo treba pre-reformirati. Ljudska šola mora podeželskemu ljudstvu več dati, kakor pa mu danes nudi in sicer z istimi stroški in v istem času. Da se pa to izvede se mora ljudskošolski učitelj otresti vplivov meščanskega strankarskega vodstva in iskati stikov za sporazum s kmetskim razum-ništvom na deželi.
To se pravi: učitelj mora delati z narodom za narod, iz katerega je izšel in za katerega je nastavljen.
Z narodom pa ne more iti učitelj, ki nasprotuje politični osamosvojitvi naroda in zato se učitelj, ki je pristaš meščanske stranke in kot tak nasprotnik kmetske stanovske stranke na deželi, ne more med narodom uveljaviti. V tem je bistvo spora.<. Ivan Mrmolja v »Kmetijskem listu«, štev. 10. z dne 5. III. 1924.
Pod gornjim naslovom je odgovoril na naša zadnja izvajanja v »Kmetijskem listu« g. Mrmolja. Njegovi nazori in izvajanja bi nas zadovoljila, če bi ostal dosleden glede svoje teze, ki jo postavlja v sredini svojega članka, kjer pravi: »Od učitelja pričakujemo le, da dela za pro-sveto naroda in popolnoma smo zadovoljni z njegovim čisto nestrankarskim delom.«
Toda ob'koncu svojih izvajanj prav izrazito pove, da prosvetnega dela brez politiškega strankarstva absolutno ne priznava.
Ugovarjati pa moramo tudi — popolnoma stvarno — drugim izvajanjem: Učiteljstvo se je z vso odkritostjo pridružilo na deželi kmetskemu gibanju v 1. 1920., ne samo radi antiklerikalizma, temveč ker je imelo vedno zmisel za težnje prebivalstva in si je želelo izpremembe razmerja, ki ga je ustvarjal edino klerikali-zem s svojim hujskanjem proti šoli in učiteljstvu. O kakem vplivu pogajanj glede »naprednega bloka«, da so ugasnile prvotne simpatije učiteljstva v 1. 1923.. ni govora! Na drugi strani priobčujemo pisma naših tovarišev z dežele, ki smo jih prejemali med 1. 1920.—1923. Dejanja so, ki so ubijala vsako voljo in v tem oziru moramo vodstvu SKS pripisati mnogo krivde, ker ni genilo niti z mezincem, da bi izpremenilo razmerje in položaj na deželi. Po teh dejanjih je sodilo učiteljstvo stranko in edino ta dejanja so ga odbijala in odbila!
Nepobitno je tudi dejstvo, da je bilo pri nas gibanje stanovske kmetske stranke že v pričetku usmerjeno na odbijanje inteligence. Neutajljivo je, da je stranka takoj ob ustanovitvi z veliko gesto odbila inteligenco in se jo je vodstvo vedno branilo; menimo, pa, da smo v zadnjih izvajanjih prinesli tudi dovolj trden dokaz, da se je do leta 1923. to stopnjevalo direktno do preganjanja inteligence, o čemer je dovolj priče oni letak proti učiteljstvu.
Za ponesrečeno smatramo tezo. da se učitelj onemogoča kot vzgojitelj naroda zaradi pripadnosti k meščanski stranki. O učitelju buržuju nI govora pri nas, ne dejansko in ne po nazorih in udejstvovanju učiteljstva pri izvenšol-skem delu. Tudi so še daleč časi, ko se bo lahko govorilo o strogi razredni diferenciaciji, kajti prava razredna zrelost je še pri našem kmetu popolnoma meglena. O vsiljevanju in vplivu političnega na-ziranja na vzgojno in prosvetno delovanje učiteljstva, še manj pa o onemogočanju za vzgojno delo naroda zaradi političnega nazlranja ne more biti govora. Seveda, če se pa hoče narod držati pri reakcionarnih nazorih — v vodah klerikalne ideologije in nazorih glede šole in učiteljstva, ki jih je klerikalizem ubijal desetletja v maso ljudstva — potem natn je razumljiva tudi gorenja teza.
»Ljudsko šolstvo je treba prereformi-rati in treba je nuditi več z istimi stroški in v istem času.« Gosp. Mrmolja nam bo oprostil, če imenujemo vse besede o prereformiranju — frazo. To pa za to. ker vse vpije o reformi, reformi in reformi, nihče pa ne ve. kaj hoče!? Vse je megleno in s to meglo se pita mase ljudstva. »Z istimi stroški in v istem času« se že da več doseči; toda kdo pa je oni. ki zagovarja šolske oprostitve in olajšave? Pa daj, če moreš! Na eni strani vpitje proti izrabljanju mladine, na drugi strani pa zagovarjanje izrabljanja!! Tudi učiteljstvo je za prereformacijo! Toda v istem času je nemogoče, ker vsaka stopnja razvoja potrebuje svojega časa, po katerem se more ravnati tudi vzgoja in preko katerega ne more. Glede osnovne šole pa govorimo čisto odkrito: »Ona naj bi učila to, kar rabi kmet!«, tak je klic. Kako si pa predstavljate poklicni pouk brez osnovnega znanja v računstvu, čita-nju in pisanju ter temeljnih pojmov, oziroma naravoznanstva in domoznanstva? In kdo je za to tu? Osnovna šola! Ali naj začnemo že v prvem razredu govoriti otroku o kmetijstvu, ko še občih osnovnih pojmov nima in ne razumevanja za višje pojme?
Vse to je demagogija in klerikalna taktika, ki vidi višek reforme edino v absolutnem vplivu klerikalizma in duhovščine na pouk in šolo sploh.
Pač pa bi lahko govorili o preosnovi učnega načrta na višji stopnji. Tudi bi se dalo govoriti o nadaljnih kmetijskih tečajih po dokončani šoloobvezni dobi. čemur je učiteljstvo zelo naklonjeno. Toda v istem času, med šoloobveznostjo, je nemogoče vse doseči iz naravnega razloga, ker potrebuje vsaka stopnja vzgoje svoje razdobje zrelosti za isto, Prehiteti se ne da. Treba je pa za to tudi žrtev od druge strani, materijalnih, kakor časovnih in kdo tu odreče — učiteljstvo ne!
Vzemimo še eno: Ali je učitelj kriv, če ga je učiteljišče vzgajalo dosedaj le za delo med štirimi stenami in za šolo učilnico, ne pa za produktivno šolo!? In radi tega nazivate učitelja, da je pristaš meščanske stranke in kot tak nasprotnik kmetske stanovske stranke, ter da nasprotuje politični osamosvojitvi naroda.
Tu je korenina vsega zla: privatna iniciativa učiteljstva je pa dosedaj že do-voljno dokazala, da so ti očitki krivični!
Iz vseh izvajanj je menda dovolj jasno razvidno, da so vse pregrade med učiteljstvom in kmetskim slojem umetno napravljene in da je bistvo vsega spora med SKS in učiteljstvom v dejstvih, ki smo jih zadnjič navedli in v posledicah dejanj, ki jih navajamo s pismi na drugem mestu v današnji številki.
Eno izmed krivd pa je g. Mrmolja sam iznese! v svojem članku in jo citiramo na čelu, namenoma je pa nismo hoteli omenjati sami že zadnjič.
Vodstvo stranke ima ključ do izpre-membe položaja v tem in drugih ozirih — poslanci pa imajo v rokah odločilno moč glede šolskega zakona in prerefor-miranja šolstva. Veseli nas, da se uvidi potrebo prereformiranja, želimo le podpore, da reformo izvedemo, in sicer tako reformo, ki bo napredek — ne pa nazadovanje —< za prosveto in šolstvo!
— Funkcijske doklade šolskim voditeljem se zopet izplačajo. Dovoljeni so naknadni krediti, iz katerih se izplačajo tudi vodstvene nagrade šolskim voditeljem. Te nagrade se izplačajo za čas od 1. avgusta 1922 naprej do časa, ki bo naveden v tozadevnem odloku, katerega izda »Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani«. Žalibog so te nagrade veljavne le za nazaj, ker novi budžet teh nagrad zopet ne predvideva in bo potrebna nova borba, da se dosežejo z naknadnimi krediti.
—	Prevedenje učiteljstva po novem zakonu. Iz Beograda poročajo, da se je že pričelo podpisovanje odlokov o preveden ju na nove plače. Ko se bo to izvršilo, bo upokojeno večje število učiteljev in učiteljic — po novem zakonu —■ in sicer v prvi vrsti oni, ki so dosegli 65. leto starosti. Vsi pa ostanejo do novega šolskega leta na svojih mestih.
—	Učni tečaji za rokotvorni pouk na učiteljišču v Leipzigu v šolskem letu 1924./25. Smoter teh tečajev je: teoretično in praktično obvladovanje rokotvornlh panog in usposobljenje, da jih smotreno uveljavlja v delovni šoli. Sprejemajo se učitelji in učiteljice vseh kategorij, in sicer iz Nemčije brezpogojno, iz inozemstva pa odloča pri vsakem slučaju posebej vodstvo tečaja. Tečaji se dele v celotne (celoletne) in delne (mesečne). Celoletni tečaj prične z letošnjo Veliko nočjo. Počitnice trajajo od 15. julija do 31. avgusta, o binkoštlh in o božiču.
A.	Praktični pouk: 1. dela s papirjem in lepenko; 2. dela z lesom; 3. dela s kovinami (predvsem žica in pločevina); 4. risanje (okraski, strokovno risanje); 5. tehnologija; 6. modeliranje; 7. pomožne tehnike za pouk (n. pr. projekcijski aparat).
B.	Teoretični pouk: psihološko utemeljevanje delovne šole, v zvezi z rednim hospitiranjem; obsega najrazličnejše vrste šol. Sodelovanje s pedagoškim Institutom tamošnjega učiteljskega društva (Leipziger Lehrerverein), Ogle-davanje javnih zbirk, industrijskih podjetij. osobito industrijskih učil.
Delni tečaji se vrše: 10. marca do 5. aprila; 5. maja do 31. maja; 16. junija do 12. julija; 6. oktobra do 1. novembra 1924: zadnji v marcu 1925. Tu se podaje najvažnejše iz vseh panog.
Učnina znaša začasno 3 zlate marke mesečno; inaterijal oddaje vodstvo tečaja po lastnih cenah, večja orodja daje brezplačno na razpolago, manjša (risala, škarje, nož) si morajo oskrbeti udeleženci. Inozemci plačajo zvišane pristojbine. Vsem udeležencem je obširna knjižnica brezplačno na razpolago. Prijave je pošiljati na »Kanzlei des Seminars, Leipzig, Scharnhorststrafie 20«.
—	Obolel je predsednik UJU Milutin Stankovlč. Iskreno mu želimo skorajšnjega okrevanja.
—	Žalostna usoda upokojene učiteljice. Službovala je v tužni Istri celih 25 let ter okusila vse šikane in vsa preganjanja zagrizenih Lahov, ki so bila na dnevnem redu tudi še pod prejšnjim režimom. Slovensko učiteljstvo in slovenska duhovščina je prestala težke boje z mnogo močnejšim sovražnikom. Ko je bil nekoč nadzornik pri njej v šoli, je dejal, videč njeno delo in trud: »Vaše ime bo zapisano v šolski kroniki z zlatimi črkami.« Ironija! Med vojno ji je bil ubit en sin, ki je bil takrat edina njena opora. Iz Julijske Benečije je morala bežati z otroki v Jugoslavijo. Vojne odškodnine za vse svoje imetje, ki je propalo v Gorici, ni dobila od nikoder. Skromna penzija ji je jedva zadostovala za najskromnejšo eksistenco. Sin V., uradnik na kmetijskem oddelku, je bil sedaj reduciran. Sin duhovnik, ki ji je bil v pomoč, je bil ves čas italijanske okupacije ogrožen, da ga Lahi pošljejo v Sicilijo. Vedno šibkih živcev je radi vedne vznemirjenosti zbolel in je sedaj v umobolnici na Studencu. Najhujše je pa to, da se ji je še ona mala penzija odtegnila za nedoločen čas. Ž njo je komaj životarila, ker je morala ž njo podpirati še dva sina dijaka in tretjega duhovnika. Tako se godi materi-učiteljici, ki je žrtvovala vse svoje moči za rodbino in za narod. Obrnila se je tudi na »Kolo Jugoslovanskih sester« za podporo, kamor naj se pošljejo zneski, ki bi jih eveutuelno nabrale naše koleginje v ta namen.
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne
in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 23. aprila ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji naj se prtdiože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 15. aprila v rokah izpraševalne komisije. Prošnje naj se pišejo na celo polo in kolkujejo s 5 + 20 Din, vsaka priloga pa z 2 Din. — M. Pire, predsednik.
—	Naročnikom Učiteljskega koledarja. Kljub ponovnim opominom v »Učiteljskem Tovarišu« nam dolguje še okrog 40 naročnikov naročnino za Koledar. Prihodnje dni vpošljemo vsetn naročnikom naše položnice z nadpisom »Koledar« in prosimo uljudno, da se prav zanesljivo nemudoma odzovejo opominu ter takoj vpošljejo dolžne zneske, ki bodo
označeni na položnici. Če je kdo plačal Koledar naravnost centrali v Beogradu, naj nam to sporoči po dopisnici.
Prosimo torej ne odlašajte! Čas je že, da uredimo to zadevo.
Glavni blagajlnik.
—	Kronika. Društvo »Krščanska šola« v Ljubljani je imelo dne 3. marca v dvorani KTD v Ljubljani ustanovni občni zbor, ki je izvolil sledeči odbor: Katehet Andrej Ažman (blagajnik), dr. Karel Ce-puder, dr. Janko Brejc, ravnatelj Anton Dokler, profesor Ivan Dolenc, dr. Lam-bert Ehrlich (predsednik), nadzornik Fran Lavtižar, učiteljica Ana Lebar, dr. Gregorij Pečjak, učitelj Avgust Pire, ravnatelj Ivan Štrukelj in katehet Janez Žerjav (tajnik).
—	Društvene blagajnike opozarjam, da zapade 1. aprila članarina za I. četrtletje 1924. Pričakujem nakazila, ker denar vedno rabimo. — Nekatera društva so na dolgu še za pretečeno leto. — Prosim, uredite že enkrat to, da ne bo treba večno opominjati.
—	Dannadan prejemamo pisma glede novih predpisov za službena mesta. Na to odgovarjamo skupno, da je po členu 12. uradnega zakona navesti v prošnji sledeče in je priložiti sledeče priloge: Kdor želi vstopiti v državno službo, mora napisati prošnjo ter v njej označiti: i m e in priimek; kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo: dotedanji poklic; šolsko izobrazbo, ki jo imajo; jezike, ki jih govori in piše; zakonsko stanje število otrok in njih rojstna leta. Prošnji se prilaga: izpričevala o rojstnem dnevu; o zakoniti zakonski zvezi; o letih otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblast v a o državljanstvu; dotedanjem poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblast v a o ureditvi vojaške obveznosti; če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo. — Prošnjo je kolekovatl s 5 Din, za odgovor 20 Din, vsaka priloga po 2 Din.
—	Honorarji reduciranih profesorjev, Ministrstvo prosvete je odločilo, da imajo vsi reducirani profesorji in suplenti pravico zahtevati dvojne honorarje za vse nadure v zadnjem mesecu svojega službenega poslovanja.
—	Nabiralcem »Zvončkovlh« naročnikov smo razposlali pretečeni teden tiskane in frankirane dopisnice, ki naj se jih poslužujejo ob naročevanju mesečnih številk. Že danes prosimo nabiralce, naj nam pravočasno sporoče število naročnikov za 4. številko, da jo bo mogoče okrog 1. aprila natisniti. — Zneske za naročene številke vpošljete lahko tudi po 1. aprilu.	Uprava »Zvončka«.
Opozarjamo na današnji oglas „T»0'> niče u< I in Šolskih potrebSiin" in prosimo vse tovariie In tovarlSice, da se pri nakupu In oddaji del ozirajo na to naSe stanovsko gospodarsko podjetje.
—	Učiteljski izpiti. Ministrstvo prosvete je odobrilo nov pravilnik za polaganje praktičnih in dopolnilnih učiteljskih izpitov.
—	V Križevcih pri Ljutomeru je na-gloma umrl nadučitelj Anton Herzog. Dopoldne je še poučeval. Ko je hotel iti popoldne po obedu zopet v šolo. ga je v trenutku, ko je prijel za klobuk, zadela srčna kap, zgrudil se je na tla in v trenutku izdihnil. Rajni je služboval skoraj 40 let, bil je vesten, točen in marljiv tovariš.
—	Počitnice na morju. Iz »N a r o d-
ne Prosvete« povzemamo: Kdor želi prebiti počitnice na morju udobno in poceni, naj se obrne na naslov: B. A. Smrdelj. Sipanjska Luka pri Dubrovniku, Dalmacija.
Učiteljski pravnik.
BREZPLAČNA OSKRBA UČITELJSTVA V BOLNICAH.
V vsaki državi delajo zakone, da se od strani poklicanih državnih funkcionarjev izvajajo, od državljanov pa brez izjeme vestno izpolnjujejo, ne glede na to, če je posamezniku to težko ali ne, če mu koristi ali ne.
Ako je zakon kot tak enkrat razglašen, uveljaviti ga je treba in če drugače ne, z vso razpoložljivo strogostjo, kar da državni upravi ugled. Če državna uprava ni v stanu doseči spoštovanja sprejetih zakonov, potem nekaj ni v redu in ugled države pada na znotraj in zunaj. Ako pa se zakoni delajo, a ne izvršujejo, ne izvajajo, potem so zakonodajne skuDŠčine — nepotrebne, nepotrebna posebno na-
rodna skupščina. Prihranimo si tako vsaj ogromne vsote, ki jih parlament dnevno porabi. Pred zakonom bi morali biti vsi enaki in izvrševati bi se morali vsi sklenjeni zakoni. Tako n. pr. se vojaški zakon izvaja do pičice natančno kot se glasi, dočim se zakon o civilnih uradnikih izvaja popolnoma poljubno, kakor je slučajno — »cvenka« v državni blagajni. Z uveljav-ljenjem zakona se mora najti tudi potrebno kritje in se tudi vsikdar najde, le za izvedbo uradniške pragmatike — ni nikdar kritja, četudi so bile potrebne vsote stavljene v proračun.
Po uradniškem zakonu se zahteva strogo izvrševanje nam predpisanih dolžnosti, ne gleda se pa na to, da bi se tudi izvrševali paragrafi o dobrinah. Zakaj tako enostransko postopanje? Človek z normalnimi možgani bi mislil, da smo kolikortoliko enaki, ker smo pod istim kraljem in poleg tega še v državi s centralistično upravo! Kaj še!
Člen 112. zakona o civilnih uradnikih odloča brezplačno zdravljenje državnih uradnikov in njih rodbin po državnih bolnicah. To se seveda izvaja drugje — pri nas ne — vkljub zakonu. In zakaj ne? Ministrstvo za narodno zdravje je z odlokom od 27. novembra 1923, št. 866 odločilo, da se člen 112. v obče ne nanaša na bolnice v Sloveniji, ker se iste ne vzdržujejo izključno v breme državnega budžeta. Tako je ministrstvo s par črkami oropalo slovensko učiteljstvo dobrine brezplačnega zdravljenja. Kaj more državni uradnik za to, ako v Sloveniji ni bolnic, ki bi se vzdrževale izključno od države. Mesto, da bi država bila vesela. da še kdo drugi lajša breme bolnic, pa dela to za povod, da oropa del svojih nastavljencev za dobrine. Mar zdravljenje po državnih bolnicah ničesar ne stane? Ako pa se morajo stroški zdravljenja plačati po državnih bolnicah, zakaj bi se stroški ne mogli kriti po slovenskh javnih bolnicah? Mar se naj gre beraški državni uradnik mimo naših javnih bolnic zdravit drugam — v državne bolnice?
Enako čudno postopanje je — upokojitev učiteljstva! Upokojen uradnik mora mesece čakati na svojo pokojnino — dočim se vojaškim upokojencem ta takoj izplača. Se li res ne more najti modus, da plači sledi pokojnina? Če drugače ne pojde, bo treba poslati kako komisijo v Francijo ali Anglijo to zadevo študirat. Morda se potem najde modus!
Zbog takih odredb in postopanj se potem ni čuditi, ako se dan za dnem krepi avtonomistična struja in poglablja plemenska nestrpnost mesto bratske vzajemnosti.	M.
—§ Križe v pot brezplačne oskrbe državnih nameščencev v državnih bolnicah po členu 112 uradniškega zakona. Zdravstveni odsek za Slovenijo. Štev. 20.120. V Ljubljani, dne 6. decembra 1923. Okrožnica vsem bolnicam in blaznicam nod državno upravo v Sloveniji. Dodatno k tuuradni okrožnici z dne 30. novembra t. 1., štev. 19,958 se upraviteljstva obveščajo, da je ministrstvo za narodno zdravje z odlokom z dne 27. novembra t.l., štev. 866 tukajšnjemu zdravstvenemu odseku naznanilo, da se člen 112. zakona o civilnih uradnikih v obče ne nanaša na bolnice v Sloveniji, ker se iste ne vzdržujejo izključno v breme državnega budžeta. — Sanitetni šef dr. Katičič s. r. — Predsedstvo pokr. uprave za Slovenijo. Štev. 8784. V Ljubljani, dne 11. decembra 1923. Vsem oddelkom ix>krajinske uprave, vsem okrajnim glavarstvom in političnim ekspozituram, policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, policijskemu komisarijatu v Mariboru in osred. njemu poveljstvu državne varnostne straže v Ljubljani. Zdravstveni odsek za Slovenijo je z dopisom z dne 30. novembra 1923, štev. 19.958 sporočil, da se glasom odloka ministrstva narodnega zdravja z dne 23. novembra 1923, štev. 37.407 člen 112. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih glede brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah do na-dalinega ne more uporabljati, dokler ni rešena finančna stran tega vprašanja. Radi tega bodo državne bolnice pri iz-terjavanju oskrbnih stroškov za državne uslužbence postopale tako, kakor pred objavo navedenega zakona. — Za pokrajinsko upravo dvorni svetnik dr. Stare s. r. — K štev. 440/pr.
Obrambni vestnik.
MALO ODGOVORA »KMETIJSKEMU LISTU«.
(Samo par pisem z dežele.)
Kaj čakate vi pijonirje ljudske na-obrazbe, podeželski učitelji? Vaše mesto je med kmetskim ljudstvom, ker vi ste
njegovi poklicani učitelji... (»Kmetski list« od 13. decembra 1922).
Ni ga danes skoraj lista, ki bi se ne obregoval ob nas in naše delo. Potem, ko so nam dali v domovini življensko zmožnost prihaja vsakdo nad nas in vsakdo se repenči: Učitelj delaj, delaj čudeže, ustanavljaj društva in posojilnice, bodi politično delujoč član in pokaži vsak dan sproti svojim priganjačem uspehe dela in bodi pokoren sluga vsakomur m vsala čas! Skratka bodi »ein Mädchen für Alles
und für Alle«.
Tistega pavšalnega kritikovanja ne prenesem, ker nisem najmanj prizadet. Če v kakem kraju učitelj ne dela, pograbite ga in denite ga na »pranger«!
lzvenšolsko delovanje je v ^sedanjih razmerah zelo nehvaležno. Ce imaš uspehe v izvenšolskem delovanju, se hitro najde kdo, ki ti je tega zaviden in celo nekaterim nadzornikom so izvenšol-sko delujoči učitelji prava nadloga. Najtežje je pa delo izobrazbe ljudskih mas. ki vedno bolj nasedajo političnim hujskačem in demagogom. Zato učitelj uspehov imeti ne sme! Vsak učitelj, ki ima uspehe, je takoj eksponiran raznim napadom, ki navadno prihajajo iz njegove najbližje okolice, ki se boji za svojo pozicijo. Danes je politično življenje pri nas že tako razvito, da tudi učitelj zlate sredine držati ne more. Če je tudi nevtralen, mu ena ali druga stranka posili pritisne političen pečat, ki navadno tudi potem odločuje o njegovi nadaljni usodi. Danes ne velja tvoje delo, če ni prevlečeno s političnim lakom. Proti šolstvu pa snuje vse, eni javno, drugi pa tajno — vsi uspešno. Zaščite ne uživa učiteljstvo pri šolskih oblastih in tudi drugod prav nobene. Ali hočemo pogrevati Veliko Dolino? Hočete. da vam povem nekaj svojih stvari ali pa svojih tovarišev tod okoli, kaj se godi. Potem pač ne bo nihče več dvomil, zakaj ne moremo med ljudi.
Ljudska hvaležnost je sledeča: Lani sem imel spomladi kmetijsko predavanje o cepljenju na šolskem vrtu. Že proti koncu pride precej nakresan kmet. posluša nekaj časa. potem pa reče: »Piš me v ..., ja znam više kaj ti i svi drugi...« Obrne se in gre in z njim — vsi drugi. Tovariš M., ki je deloval skoraj 40 let v P., je pred letom umrl. Tisoči so hodili k njemu v šolo. neštetim je pomagal na en in drugi način. Nekemu županu je tajni-koval dolga leta in ni ga bilo na njegovi zadnji poti. Tovariši so ga nosili in tovariši so ga dobesedno zagrebli, ker ni bilo nikogar, da bi bil ta posel opravil. To je bil za nas žalosten dan, ker smo videli, kako »hvaležen« je narod svojemu učitelju. ki je bil 40 let med njim in delal zanj.
Dokler se bode boril en del podeželske inteligence samo zato, da napravi iz ljudstva samo pokorno čredo, toliko časa ni misliti na naše uspehe. Naslovite torej gospodje drugič svoje levite tja, kamor spadajo, potrkajte sebe na prsi, kakšne razmere ustvarjate!
*
Da se resnica prav spozna, se morata slišati dva zvona, pravi pregovor.
Že med vojno se je jel razpasovati, posebno med producenti živil, prej neslu-ten materializem, po vojni pa žalibog ni ponehal, ampak je šele prav kruto zavladal. Nekaj tipičnih dejstev naj pokaže, kako je po vojni in kdo ima boljše kot prej, producent ali inteligent-konsument.
Junija meseca pred letom sem prosil svojega dobavitelja drv, naj mi jih pripelje prav kmalu en seženj. Odgovor je bil, da nima časa, ker mora voziti drva na kolodvor. Ta stoji 10 minut od moje šole! Ko so bili vagoni, namenjeni Mussolinije-vim fašistom, nabasani, mi da dotični na znanje, da mi pripelje zahtevana drva, toda en seženj stane zdaj (!) že 1300 K, dočim jih je vozil Lahom po 1100 K! Drva so bila namreč kratka, 64 cm d.).
Meseca septembra istega leta mi pripelje drugi kmet 1 m dolga drva, seženj po 1800 K. Ker jih je bilo blizu dva sežnja (7 m3), mu moram našteti 3200 K. S težkim srcem mu pokladam denar v roko za blago, ki ga vidim v neizmernih množinah po hribih, ter plaho pričakujem, da bo dejal: no, pa bodi 3000 K dovolj. Zaman, niti »hvala« ni rekel, ampak obratno, z nezaslišano trdovratnostjo je silil vame, naj m" vendar še doplačam napitnino (!) za 1 liter vina. Hoteč ganiti njegovo srce, mu razložim, da sem bolan in da bolezen stane, da sem si moral polovico Izplačane vsote še izposoditi — bilo je 21. septembra — da zdaj niti za žemlje ni več ostalo, da imam štiri nepreskrbljene otror ke, a on le enega samega krepkega kletnega sina; toda s tem ga nisem omehčal, nevoljno me je pogledal in tirjal od mene vsaj nekaj tobaka in cigaret.
Po tem mučnem dialogu se podam v svojo samotno sobico, da premišljujem o pomanjkanju dejanske vere in krščanskih čednostih, ki sem jih videl pred 35 leti v svoji očetovi hiši negovati. Primerjal sem svojo plačo iz leta 1914., ki je znašala blizu 200 K na mesec, s sedanjo ter ugotovil, da bi bil ž njo na prejšnjem službenem mestu kupil lahko 15 sežnjev drv, a
danes jih jedva zmorem tri.
♦
Drugi dogodek: Poleti prikrošnjari k meni kmet od štajersko - hrvatske meje. Prodaja rjuhe (prte) in ker jih res rabim, vprašam po ceni. Krošnjar: Ena stane 500 kron.
Jaz: Za kaj smatrate vi krono z ozirom na prejšnji denar?
Krošnjar: Krona je prejšnji krajcar.
Jaz: Dobro, prej sem kupil tako rjuho za 170 krajcarjev. Ali ne bi bili zadovoljni z 200 K za eno rjuho?
Krošnjar: Ja gospod, dandanes imate pa tudi lepšo plačo!
Jaz: No, to se da pač izračunati: Ako mi vi prodaste 10 rjuh po 500 K, dobite za nje toliko denarja, kolikor znaša moja mesečna plača. Pred vojno pa bi lahko kupil vsak mesec 50 rjuh. Sedaj pa sami presodite, koliko boljšo plačo imam kot prej kedaj!
Krošnjar zamrmra nekaj nerazločnega in nejevoljno odide. Pa tudi jaz sem bil nevoljen, ker si nisem mogel kupiti potrebnih rjuh.
Iz navedenega se vidi, kako nekateri sloji zavistno gledajo na našo plačo. Vidijo le tisočake in ne mislijo, da dobijo že za tri sežnje drv več denarja, kolikor znaša plača učitelja z več kot 20 službenimi leti!
* .
Kako težko je z mlekom na deželi, bo tudi mnogoteri tovariš vedel zapeti žalostno pesem. Niti za denar ga ne dobiš. Leta 1917. je bilo, ko so jele cene živilom skokoma rasti. Stopim v vaško gostilno med ondi zbrane kmete. Govori se o vsem različnem. Med drugim slišim svojega soseda vehementno dokazovati, da je »boljše« dajati mleko prašičem nego ga prodajati, da po mleku raste mast itd. Besede so me v srce zazeble, v par dneh pa so me zeble tudi v želodec, ker mi je sosed odpovedal še tisti IV2 liter mleka, ki sem ga doslej dobival. Sosedove pol leta stare pujske pa sem s čudnimi čustvi gledal, kako so srebali mleko, ki bi ga tudi svoji nežni deci rad privoščil!
To so trdote, da se ne izrazim drugače, ki ti stisnejo srce in onemijo jezik! Prej polnega navdušenja in ljubezni do slovenskega kmeta, ki sem mu pomagal ustanavljati gospodarske zadruge, predaval o različnih gospodarskih panogah in šel kmetu zmirom. posebno še med vojno na roko, sem mu zdaj nepotrebno zlo, rajši vidi verižnika, ki mu spravi pridelke za lire in franke čez mejo! Ob takih okol-nostih se mi zdi ironija, da bi stopil pred kmeta in ga učil. Dejal bi, revež, ti boš nas učil gospodariti, mi sami dobro znamo, cene moramo vam, gospodi, zasoliti, to je vsa copernija. da se kmetu boljše godi!
In res, cene živilom (jajcem, krompirju, moki, masti) in lesu stoje precej nad ziato pariteto z ozirom na predvojne razmere, dočim je naša plača daleko pod njo. Toda kmet se bo tudi varal s svojim računom, ker konjunktura ne bo stalno ugodna, in ako odbije in ugonobi svojo inteligenco, bo čutil gorje na lastni koži. Kmet odbija tudi posle, ker jim ne mara dajati — radi visokih cen seveda — primerne hrane. In ako pogledamo na kolodvore, kdo se tam šeta in čaka na vlak, kakor kmetsko ljudstvo in verižniki! Ako ima kmetica le 30 jajc in eno kuro na prodaj, se pelje v 30 km oddaljeno mesto, da zapravi čas in denar, doma pa zanemarja gospodinjstvo. Tak beg od dela in smešne razvade bodo upropastile nas vse! Med vojno je dejal kmet, prijatelji: Boste videli, če bo enkrat kmet imel denar, se bo cd njega težko kupovalo.
Od nobenega stanu se ne zahteva iz-venuradnega dela kakor ravno od učiteljstva. Da je pa tako delo ne le s trudom, ampak tudi s stroški zvezano, ve in misli malokdo. Kdor upa, da daje učiteljišče gojencem že perfektno gospodarsko izobrazbo, se zelo moti. Učiteljišče v najboljšem slučaju le zbudi zanimanje za gospodarska vprašanja, vse drugo pa mora poskrbeti praksa in lastna nadaljnja samoizobrazba. To si pa učitelj le pridobi, ako čita strokovne knjige in časopise, kar pa stane toliko denarja, da moram odslej vse gospodarske liste radi neizha-janja s plačo opustiti. Li veste, kaj to pomeni?
Reči pa moramo, da vseh teh razmer ne ustvarja kmet in jih tudi kmet ni toliko kriv, kakor njega voditelji!
Varanec.
Književnost in umetnost.
KOSMOS.
Človek si nI podvrgel sveta s svojo močjo, temveč z znanostjo. Dandanes človek prav težko životari, če ničesar ne ve. Učitelj pa, ki vzgaja in uči narodovo bodočnost mora znati veliko. Tisto, kar je prftiesel Iz učiteljišča je zelo, zelo malo in revno. Zato mora napredovati tudi po svojih študijah. Skoraj dan za dnem se odkrivajo skrivnosti naše zemlje, svetovja, kemije, fizike itd. In če ne sledi človek temu, je revež! Treba je vzeti knjige v roke in študirati do smrti. Dandanes pa so knjige silno drage. Ker pa nekaj le mora bfti za samoizobrazbo, priporočam vsemu učiteljstvu, da se naroči na znanstveno revijo »Kosmos«, kl Jo izdaja družba prijateljev narave v Stutgartu — (Nemčija). To je ugleden iti svetov-noznan list, ki izhaja že veliko let. In kar Je glavno — je zelo poceni.
Izhaja mesečno in Je bogato ilustriran. Z naročnino so obenem že plačane tudi štiri znanstvene knjige, ki jih dobijo člani vsako četrtletje. Člani imajo tudi to ugodnost, da dobijo po znižani ceni (tudi na obroke) vse druge knjige, ki jih Je izdala ta družba — in vse znanstvene inštrumente, ki Jih ima v založbi.
Da bo pojem o ravnovrstrvosti razprav te revije jasnejši, navajam vsebino letošnje prve številke. 1. Narava in človek; 2. Kako nastanejo gorovja; 3. Interesantni fotograf, posnetki rib v akvariju; 4. Kokain; 5. Ledeniki se premikajo; 6. Transplantacija glav: 7. Samo en gib z roko (Možgani) in še mnogo drugih krajših zanimivosti. Člani pa dobijo za letos sledeče knjige zastonj; 1. Narod hroščev; 2. Astrologija; 3. Živalska in človeška duša; 4. O nastanku oblek. (Seveda v nemškem jeziku.)
»Kosmos« je strogo internacionalen list in se ne vmešava ne v nacionalna ne v politična vprašanja.
Za letos stane četrtletno 26 Din (Četrtletno dobi član 3 zvezke in eno knjigo) kar je zelo malo.
Kdor se hoče naročiti, naj mi to sporoči in naj priloži v pismu listek sledeče vsebine: Unterzeichneter tritt dem Kosmos, Gesellschaft der Naturfreunde, Stuttgart, bei, erbittet seine Mitgliedskarte und erhält jeweils nach dem Erscheinen kostenlos:
1.	Kosmos-Handweiser, jährlich 12 Hefte.
2.	Ordentliche Veröffentlichungen 1924 . 4 Bücher und zahlt Vierteljahrsbetrag 26 Dln.
Poštnina in ovojnina se računa posebej in nl velika. Zelo koristno bi bilo, ko bi se na ta lepi list naročile tudi šole in učiteljska društva za svoje knjižnice. Naročila sprejema: T. SeliSkar. učitelj. Reka pri Laškem. Denar pa pošljejo naročniki potem sami, ko dobe knjige, v katerih le vsako četrtletje priložen ček.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu in šolam, posebno oa Soiarskim, vsom lavnim Ijurfskim In društvenim ter učiteljskim* st-okovnim knjiž-ricam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi 'ahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani. Frančiškanska ulica, Stev 6.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Sodne takse po novem taksnem zakonu je Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v posebni brošuri, ki velja s poštnino vred 6 Din 50 par.
—kpl Janko Samec. »Življenje«. Pesmi.
Splošna knjižnica št. 16. V LJubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 15 Din, vez. 20. Din.
—kpl. A. Fogazzaro: Svetnik, prevod drja. Budala. Strani 333. Cena 64 Din, vez. 72 Din, poštnina 3 Din več. — Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
—kpl Priporočena knjiga. Prosvetni oddelek za Slovenijo priporoča z razpisom z dne 19. februarja 1924, sšt. 2214 Jakob Dimnlkovo knjigo »Kralj Aleksander I.« učiteljskim, šolarskim in dijaškim knjižnicam v nabavo. Knjiga je prav dobro sredstvo za pospeševanje patrljotlčne in dinastlčne vzgoje šolske mladine. Knjiga je vezana, šteje 279 strani; med teksjom je 9 podob; cena 40 Din. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Ocene.
—k Janko Samec: »Življenje«. Naša lirika nam zadnje čase nudi malo novega. Pred nedavnim časom so sicer po teh gajih pokale gore, rodila se pa ni niti — miš! Zato s tem večjim veseljem pozdravljamo Samčevo »Življenje« pesmr, ki značijo na njivi naše lirike zdrav in dozorel klas. Kakor čuti in živi, kakor trpi in se raduje, tako nam prepeva Janko Samec. Zato je njegova pesem iskrena, topla in nas prevzema zona neodo-ljivosti, kakršno brezpogojno zahtevamo od lirike. Številni motivi iz Primorja bodo gotovo ogreli in navdušili zlasti pesnikove ožje rojake, naše Primorce, da bodo segli z ljubeznijo po tej knjigi.
—k. Ant. Fogazzaro. Svetnik. — Roman »II Santo« je izšel v točnem in sočnem prevodu drja. Budala. Delo, ki predstavlja v prvi vrsti tajinstve-nega reformatorja, je doseglo v svetovnih umetniških krogih glasen odziv. Glavni junak Giovanni Selva očita v njem katoliški cerkvi, da ni v sve-čeništvu nič več evangelskega smisla, da neopravičeno povsem izključuje laištvo iz cerkvenega
življenja, da je preveč oblastna lažnivost, vlado-hlepnost, grabežljivost In miselna negibnost prt duhovščini, ti štirji grehi so rodili v »svetniku« odpor in rodili katoliški modernizem, ki mu Je potem takem Fogazzaro početnik. Rimska kongre-gadja je postavila umotvor na indeks prepovedanih knjig. Dejanje zanimivo in prikupno vsebuje silno sugestivno moč, zato Je morda nl italijanske knjige iz ene dobe, ki bi si bila pridobila uglednej-še mesto v zgodovini evropske misli. Nihče nI nadkrliil avtorja v prepričljivem času, ki si z njim osvaja srca.
Maša gospodarska organizacija.
—g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. V zadnjem izkazu (št. 10. »Učit. Tov.«) je tiskarski škrat uganjal svoje predpustne burke. Najprvo je hotel razdružiti tov. Pirkoviča in njegovo sestro, ki jo je izbacnil iz izkaza, dasi je pošteno plačala Din 25 za Ganglov kamen; v skupnem izkazu daril Škoci-janskega učiteljstva (Din 90) je pa vendarle prizanesel tem 25 Din. V končni skupni vsoti nabranih daril je pa hotel dati škrat blagajniku Din 100 nagrade, ker je izkazal Din 100 premalo; ne Din 11.347, ampak Din 11.447 znaša nabrana vsota. Končno se je pa ta predrzni škrat hotel pošaliti še z Ganglom, ker je njegove »Materine sanje« izpremenll v »Materine solze«. Hvala Bogu, da je konec predpusta in je nastopil čas pokore in resnega dela! — Nova darila: Tov. Amalija Kregarjeva, učiteljica prt Sv. Petru v Ljubljani, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov. Matija Hiti, nadučitelj v Dobu pri Domžalah, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. — Tov. Božo Račič, nadučitelj v Adlešičih v Be-"okrajini Din 50. — Tov. škerle Antonija učiteljica v Sinjem vrhu ob Kolpi. Din 25 (2. rok) brezobrestnega posojila. — Tov. Lojze Weber, učitelj v Novem mestu. Din 125 brezobrestnega posojila namesto venca na krsto pokojnega Ivana Ferllča v Novem mestu. Bog plati! — Današnji izkaz: Din 400; zadnjič izkazanih: Din 11.447. Skupaj Din 11.847. To so darUa učiteljic in učiteljev, ki so dobre volje in blagega srca. — Jakob Dimnik, blagajnik.
—g. Rezervni sklad — prostovoljni organlzačnl davek. Blagajniško stanje po
II. izkazu..... 3672 Din 56 p.
Novomeško učit. dr. . 700 » — »
skupaj . 4372 Din 56 p.
Čast zavednemu učiteljstvu novomeškega okraja, ki je prvo sledilo vzgledu bratskega društva iz Laškega. Naj bi našlo še obilo posnemalcev Upravnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= Odborova seja okrajnega učiteljskega društva za Ljubljansko okolico se
vrši 19. marca t. 1. v Učiteljski tiskarni ob 10. uri dopoldne. Udeležba dolžnost.
Poročila:
-f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor dne 9. februarja t. 1. v Brežicah. — Navzočih od 60 članov 48
Tov. predsednik se v nagovoru spominja v decembru pret. leta umrlega nekdanjega predsednika našega društva, nadučitelja Morica iz Sv. Petra. Obenem tudi pozdravlja nove društvene člane: Jereb Frana, Miklavčič Antonijo, Ježov-nik Antonijo, Šuligoj Savico, Lang Hildo, Rainer Dragico, Štravs Milana in Župevc Slavkota.
Letno poročilo izkazuje ob koncu poslovnega leta 60 članov. Vsi društveni sestanki so bili dobro obiskani v dokaz, da se članstvo zaveda svoje dolžnosti.
Blagajna je v preteklem letu lepo napredovala. Društveno premoženje znaša 2346.14 Din — seveda le na papirju; resnici na ljubo pa je blagajna nekoliko lažja, ker imamo par tovarišev, ki še niso poravnali zaostale članarine. Želeti bi bilo, da store isti nemudoma svojo dolžnost!
Predavanji. 1. Tov. Drnovšek nam je v kratkem obrazložil pomen in cilje »P o m 1 a d k a rdečega križa« in je mnenja, da sedanje razmere naših dveh okrajev niso ugodne za širjenje ideje »P. R. Kr.«. ker je treba pri ljudstvu najprej odstraniti materializem in ustvariti novo generacijo. Pozneje pa bo učiteljstvo to idealno nalogo izvrševalo tudi brez članarine. K temu poročilu se na predlog tov. Čopiča soglasno sprejme sledeča resolucija:
Sedanje socialne in gospodarske razmere naših dveh okrajev za enkrat onemogočajo ustanavljanje »P. R. Kr.« po razredih.
Glede vzgojnih in moralnih načel, ki jih propagira »P. R. Kr.« je učiteljstvo že tudi dosedaj delovalo v tem smislu in bo tudi v naprej.«
2. Nadalje nam je tov. Čopič obširneje raztolmačil najvažnejše točke o »Novi službeni pragmatikiza civilne državne nameščence«, za kar je žel splošno odobravanje.
Na predlog predavatelja se je soglasno sprejela sledeča resolucija:
»Poverjeništvo UJU v Ljubljani se poziva, da deluje z vsemi močmi,
a)	da ostane učitelj nepremestljiv na podlagi čl. 71., odst. 7. uradniške pragma-tike.
b)	da minister za nar. zdr. izda izvršilno naredbo k čl. 112. uradniške prag-matike,
c)	da se za učiteljstvo predpišejo primerni disciplinarni predpisi na podlagi čl. 170. uradniške pragmatike.«
Volitve. Ker je dosedanji društveni predsednik tov. Knapič Janko, ki je vodil društvo celih 25 let, podal izjavo, da iz zdravstvenih ozirov ponovne izvolitve ne sprejme več, se mu tov. Pečnik Josip v imenu društva zahvali za njegovo vestno in točno vodstvo v tej dobi. Obenem se ga soglasno imenuje častnim društvenim predsednikom. Isto izjavo kot predsednik poda tudi podpredsednik tov. To-minc Blaž. nakar se je konstituiral sledeči odbor: Drnovšek Fran predsednik, Pečnik Josip podpredsednik. Ravbar Ciril tajnik, Gomilšek Ljudmila blagajni-čarka. Kokot Ferdo pevovodja. Čopič Venčeslav odbornik. — Namestniki: Jerše Josip. Novak Vincencija, Vadnal Fran. — Pregledovalci računov: Tominc Avgust. Kladnik Josip, Knapič Viktor..
Resolucije so se sprejele na predlog tov. Drnovška sledeče:
1.	Protestiramo proti žaljivim izjavam srednješolskh profesorjev, češ, da osnovna šola preslabo pripravlja za srednjo šolo. Sklicujoč se na ugotovitve svojih uradnih predstojnikov konstatiramo, da vrši osnovna šola svojo, z zakonom ji predpisano nalogo, v polni meri. da pa osnovna šola po svojem namenu ni pri-pravljalnica za srednje šole. Priprava za sprejem v srednjo šolo je popolnoma privatnega značaja, zato z ogorčenjem zavračamo slične napade.
2.	Protestiramo proti taksnemu zakonu, v kolikor tangira osnovno šolstvo, ker je protiustaven ter zahtevamo njega takojšnjo odpravo.
3.	Protestiramo proti protiustavni redukciji učiteljic ženskih ročnih del in ukinjenju njih sistemiziranih učnih mest.
4.	Protestiramo proti redno se ponavljajočemu prepoznemu obveščanju glede praznovanja državnih in patriotič-nih praznikov.
5.	Pristojne oblasti naj že vendar enkrat prenehajo z izdajanjem dovoljenj raznim »čarovnikom« in drugim delomrž-nežem za »produkcije« po šolah.
Prihodnje zborovanje meseca maj-nika na Vidmu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC je imelo svoj redni občni zbor dne 7. februarja t. 1. Od 31 članov je bilo navzočih 26.
Predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, zlasti novovstopivšo članico tov. Rottovo iz Šmiklavža pri Slovenjgradcu in tov. Šinigoja. ki je po dolgem bolehanju zopet okreval. Nato je kratko orisal društveno delovanje v preteklem društvenem letu ter se zahvalil vsem članom za pridno udeležbo pri zborovanjih. predvsem tov. Repiču. ki kljub daljni in težavni poti nikdar ni izostal od zborovanj. Prečital je še došle dopise in razpravljal o tekočih društvenih zadevah.
Poročila funkcijonarjev: Tajnica poroča, da je imelo društvo v preteklem društvenem letu 5 zborovanj, na vsakem po 1 predavanje. Zborovanja so bila večinoma dobro obiskana. Blagajna izkazuje 3384.62 Din prejemkov, izdatkov pa 3019.50 Din. torej prebitka 365.12 Din. Poravnale so se vse obveznosti.
Predavanje je radi obolelosti predavatelja izostalo.
Volitve. Izvolil se je stari odbor, le namesto odišlega odbornika tov. Mlinše-ka je bil izvoljen tov. Klugler.
Resolucije: Sprejete in odposlane so bile resolucije: 1. Za ukinjenje kolekova-nja šolskih naznanil in izkazov. 2. Glede izposlovanja pravice do več nego trikratne polovične vožnje po železnicah. 3. Glede izvršilne naredbe k zakonu radi izplačevanja stanarine in ogreva do 1. oktobra 1923.
Prihodnje zborovanje bo dne 3. aprila v Slovenjgradcu.
+ OBČNI ZBOR OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA V DOLNJI LENDAVI se je vršil dne 16. februarja t. 1. v državni meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Razen starih in nanovo vpisanih članov se je udeležil zborovanja tudi okrajni šolski nadzornik g. Cvetko, ki je podrobno podal navodila za organizacijo »Podmladka Rdečega Križa« ter naglašal in po potrebi tolmačil nekatere zadnje za Prekmurje važne odloke in dopise šolskih oblasti. Nadalje je opozoril na teme za letošnjo okrajno učiteljsko konferenco in podal v to svrho potrebne informacije. Tudi iz lastne inicijative je dal nekaj dobrodošlih navodil glede vzgoje in gojenja jezikovnega in računskega pouka v osnovni šoli.
Predavanje. G. nadzornik tov. Cvetko nam je natanko in razločno razložil pomen in podal navodila v »Podmladku Rdečega Križa«. Razen tega je naglašal in po potrebi tolmačil nekatere zadnje, za Prekmurje posebno važne odloke in dopise šolskih oblasti. Opozoril je na teme, ki se bodo obravnavale na letošnji okrajni učiteljski konferenci. Podal nam je tudi nekaj dobrodošlih navodil o vzgoji in pouku učnega jezika in računstva.
Blagajnik poda poročilo o gospodarskem poslovanju društva v preteklem letu in prosi za poravnavo zaostale članarine. Omenja neprilike, ki nastanejo vsled tega. da se v druge okraje odišli člani ne odjavijo pri prejšnjem društvu in jih ima raditega blagajničar v evidenci ter ima z njimi nepotrebni posel.
Slučajnosti: Sklene se, da se razpusti v našem kraju podružnica F. S., in sicer radi premajhnega števila članov. Kdor želi, naj pristopi k mariborski podružnici.
Protest radi odpusta učiteljic ženskih ročnih del se na predlog tov. Ber-gantove vpošlje ministrstvu prosvete.
Protest na naslov ministrstva prosvete radi ukinitve višjega šolskega sveta prečita predsednik ravnatelj Gorišek.
Volitve novega odbora: Izvoljeni so: za predsednika Fr. Golob; podpredsednik Drag. Čižek; tajnik Mirko Klanjšček; blagajnik J. Preininger; odborniki: Zinka Cerjak, Pavla Bregant, J. Aničič; namest. odb.: Szep Janez. Hisar Nikolaj in Rantež Melhijor.
Spomenica poverjeništvu UJU in višjemu šolskemu svetu, kjer se predlaga državne nameščence celega Prek-m urja in ne . samo V obmejnem pasu 10 km širine za zvišane dnevnice. — Predlog in sestava spomenice po tov. Peternelu. — Ker v ministrstvu prosvete nočejo poznati in se zanimati za Prekmurje in njegove razmere, si naj po končnem predlogu g. nadzornika Cvetka nabavi Učiteljsko društvo list »Narodna prosveta« za dva člana, ki bosta podajala o njem točna in obširna poročila o Prekmurju v informacijo merodajnih krogov.
P. Fer. Saveza ni poslovala, ker ni prišlo do konstituiranja odbora.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
zborovalo dne 22. februarja t. 1. v deški meščanski šoli. Od 116 članov je bilo navzočih 96.
Po običajnem pozdravu poživlja predsednik vse članstvo k agilnemu sodelovanju. Vsak član naj poskusi poživeti naša zborovanja z aktualnimi predavanji, vprašanji in predlogi pedagoško-didakti-ške in šolsko-politične vsebine.
Predavanje: Tov. Hren nam je v svojem predavanju »O utisih iz Prekmurja« podal jasno sliko o naši slovenski Sibiriji« — o Prekmurju. Za svoja zanimiva izvajanja je žel obilno priznanje. Na splošno željo učiteljstva se predavanje prihodnjič nadaljuje.
Slučajnosti. V interesu šolstva in prosvete vztraja društvo glede oblastne šolske uprave v Sloveniji pri tozadevnem predlogu, ki je bil sprejet ob razpustu »Zveze« leta 1922. v Mariboru, da imej vsaka oblast svojo lastno šolsko upravo. Na omenjeni predlog naj se opozori tudi druga društva mariborske oblasti.
Društvo je sklenilo čestitati pisatelju Josipu Kostanjevcu ob njegovi 60-letnici.
Stik z učiteljiščniki. Tov. Hren poroča. da se je oživotvoril stik z učiteljiščniki, katerim se predava vsako nedeljo; obsk je prav dober.
Matični listi. Dolgo se je debatiralo o , odpravi Matičnih listov in Izkazov, a se prepušča končna odločitev posameznim šolam.
Neuspehi v srednjih šolah. Višji šolski svet opozarja šolska vodstva, da navajajo srednje šole med vzroki slabih učnih uspehov svojih učencev slabo pod-
lago na osnovni šoli. Odklanjamo v tem oziru vsako krivdo. Največja krivda neuspehov je v tem, da se sprejema nezrela mladina, ki ne more slediti predavanjem profesorjev. Za sprejem na srednje šole naj bi bilo merodajno izpričevalo osnovne šole. ne pa sprejemni izpit. Otrok naj bi po dovršenem 5. šolskem letu, ne po 4. kakor sedaj, bil sprejet brez izpita na srednjo šolo, kakor je to uvedeno za meščanske šole.
Samopomoč. Tov. Alt poroča, da prizadevanje razširiti Samopomoč na celo oblast, zunaj ni našlo odziva, radi tega ostane delovanje Samopomoči omejeno kakor doslej na Maribor.
Brezplačno zdravljenje. Uradniško društvo je izposlovalo na inicijativo našega društva brezplačno lečenje v državni bolnici III. razr.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 18. februarja 1924 ob 9. uri v Domžalah. Od 74 članov se jih je udeležilo 40.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik je v svojem pozdravnem nagovoru tudi ostro kritiziral napadanje učiteljstva od strani stranke, o kateri se ni nikdar pričakovalo in tudi učiteljstvo ni zaslužilo takega napadanja. Vsled tega ne sme zavladati v naših vrstah maloduš-nost. še bolj se je treba oklepati organizacije in iti po začrtani poti naprej. Ministrstvu prosvete se je odposlala brzojavka glede prosvetne uprave.
Nato sta prišli na vrsto tajniško in blagajniško poročilo, kar se je vzelo na znanje. Sklenilo se je. da se dotične člane, ki ne plačajo članarne, opozori z dopisnico, ako bi to ne pomagalo, se jim pošlje poštni nalog, oziroma se jih črta iz imenika članstva.
Predavanje. Tovarišica Rupnikova iz Kamnika je predavala nato o dobesednem govoru in tovariš Tiran iz Moravč je poročal o Žgečevi brošuri. Obema referatoma je sledilo učiteljstvo z zanimanjem in pozornostjo.
Volitve odbora so se vršile po listkih, izvoljen je bil zopet stari odbor, in sicer: Tomo Petrovec, predsednik; Matija Hiti, predsednikov namestnik; Ela Tavčar, blagajničarka; Gizela Ušeničnik, tajnica; Rudolf Knez, Ante Nanut, Marica Salaba, Viktor Sotenšek, odborniki; Jelo Janežič, Zinka Bole, namestnika.
Predlogi: Tovariš Ravnikar iz Šent Gotarda je predlagal sledeče: Učiteljsko društvo kamniškega okraja se izreka za to. da ostanejo šolski okoliši Št. Gotard, Motnik, Špitalič in Čemšenik pod ljub-l]ubljansko oblastjo in se jih ne prideljuje v mariborsko oblast.
Tovariš Germek iz Krašnje je predlagal to-le: Učiteljstvo kamniškega okraja izreka svojo veliko nezadovoljnost nad upeljavo kolkovanja šolskih naznanil. Vsled tega naroča UJU. poverjeništvu Ljubljana, da ta naš protest tolmači pri ministrstvu prosvete. da to pouči finančno ministrstvo, da naj ne devlje prosvetnih zadev v davčni vijak in naj UJU, poverjeništvo Ljubljana vse ukrene, da se kolkovanje šolskih naznanil, oziroma izkazov o napredku takoj ukine, ker je to protiustavno proti zakonom, ki določajo, da je pouk prost. Ako se ne odpravi ta taksa, naj se pa odpravi tudi klasifikacija,
ki izgubi s takim ukrepom ves pomen in podpira brezbrižnost ljudstva do šole.
Glede učiteljic ženskih ročnih del je
predlagal tovariš Šmajdek sledeče: Ker niso vse učiteljice ženskih ročnih del prevedene, prosi kamniško učiteljsko društvo, naj UJU, poverjeništvo Ljubljana vpliva na merodajnem mestu, da bodo vse učiteljice ženskih ročnih del prevedene.
Članarina se plačuje četrtletno naprej in znaša za celo leto 105 Din, in sicer 100 Din članarina in 5 Din za rezervni sklad. Meseca aprila se plača 30 Din. sicer pa 25 Din.
Sklenilo se je, da se vrši prihodnje zborovanje meseca marca v Radomljah.
Končno se je predsednik zahvalil predavateljema in zborovalcern ter zaključil zborovanje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Dopisnikom In društvom sporočamo, da zaključimo list ob torkih z večerno pošto, kar naj upoštevajo posebno društva pri vpošiljanju vabil za. zborovanja. S članki zaključimo poprej.
— lu Klasifikacija v ponavljalni šoli in kolekovanje naznanil. Prosim v sledečih zadevah pojasnila v listu. 1. Šolska naznanila v ponavljalnih šolah se izdajajo glasom odredbe pokrajinske uprave za Slovenijo oddelek za prosveto in vere štev. 488 z dne 1. februarja 1922 samo enkrat letno, in sicer ob sklepu pouka te šole. rii pa pojasnila, kolikokrat naj se vrši klasifikacija v katalogu. Nekateri tovariši so mnenja, da se ponavljavce klasificira dvakrat letno, drugi pa samo enkrat. Kako je prav? Odgovor: Klasifikacija se vrši 31. januarja in koncem leta (aprila). 2. Odlok višjega šolskega sveta št. 316 z dne 12. januarja 1924 glede kolekovanja uidi ni povsem jasen. Prvič znači, da se i z k a z i
0	šolskem napredku kolekujejo polletno a 5 Din; drugič pa šolska naznani-
1	a, kjer se še niso nadomestila s knjižicami (brez pripombe letno ali polletno) a 5 Din. Odgovor: Kakor smo se informirali izide o tem še eno navodilo.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
fftit«nmitmimmf*intm»vm«
3
IIMMMMIttl
•HilNIMIMIMIIIUMIIIIMIMtU
IIMIIMIMMMII
r. z. z o. z.
v Ljubljani (podjetje gospodarske učiteljske organizacije)
opremlja vse kategorije šol, šolske pisarne in učilnice najmoderneje, najsolidneje in najceneje. Izdeluje razne vrste klopi, table, računala z 20 in 100 krogljicami, risalne deske, šestila za table, ravnila, trikote in druge šolske potrebščine. V zalogi ima tudi bogato zbirko nagačenih živali, toplomerov, tlakomerov, šestil, kompasov, magnetov, itd. itd.

Postrežba točna.
Cene konkurenčne.