2. številka.
Februar — 1911.
Letnik ftCJClV.
CERKVENI
GLASBENIK.
Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 4 krone. (JredniStvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, !. nadstr.
Dr. Rndrej Karlin, škof tržaško-koperski.
"S
M
ta

ta
IN CATHEDRA SANCTI IVSTI SEDENS
FORT1S IVSTITIA
SV AVI S CARITATE DE1 GRAT1A AVX1LI0QVE FRVARIS!
Dr. Rndrej Karlin, škof tržaško-koperski.
ne 20. januarja f. i. z Dunaja došlo brzojavno uradno poročilo, da je Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef L imenoval stolnega kanonika ljubljanskega, preč. g. dr. Andreja Karlina za tržaško-koperskega škofa, je napravilo veliko veselje vsem poštenim Slovencem. Se posebno pa smo se tega imenovanja v z rado stili mi cecilijanci, ki smo presvetlega novoimenovanega tržaško-koperskega škofa imeli dosedaj v svoji sredi in sicer kot odličnega borivca in voditelja na- polju cerkvene glasbe.
Presvetli tržaško-koprski škof dr. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, v Ljubljani pa je študiral gimnazijo in bogoslovje. V mašnika je bil posvečen dne 27. julija 1880 in služboval potem kot kapelan: v Smledniku (od 1880 do 1883), v Št. Juriju pri Kranju (od 1883 do 1885) in pri sv. Jakobu v Ljubljani kot kapelan in kateket (od 1885 do 1890). Tega leta se je — od knezoškofa dr. Missie poslan — podal v Kini študirat pravo. Po preteku dveh let se je kot doktor obojega prava vrnil v domovino in bil do 1. 1894. naprej učni prefekt v deškem semenišču Alojzijevišču, od 1894 do 1900 pa gimnazijski kateliet in profesor v Ljubljani. L. 1900. je dobil Kiirch-pergov kanonikat, bil od 1. 1903. dalje tudi nadzornik verouka za ljudske in meščanske šole in učiteljišča, od 1. 1905. do 1910. pa še vodja Alojzijevišča.
Za petje in glasbo je bil presvetli tržaško-koperski škof dr. Karlin vnet že od mladih let. Kot gojenec Alojzijevišča se je pri Foersterju učil glasbene teorije, petja, igre na klavir, harmonij in deloma tudi na orgle, in naukov iz harmonije. Za cerkveno glasbo se je posebno navdušil pod nekdanjima alojziviškima prefektoma, pokojnim prelatom Smrekarjem in pokojnim realčnim profesorjem in urednikom „Cerkv. Glasbenika", Gnezdo. Že takrat je dr. Karlin začel posegati v cerkvenoglasbeno prakso. Bil je tri leta organist v Alojznici, tri leta pa je vodil petje gg. bogoslovcev v semenišču. Tudi kot kapelan v St. Juriju pri Kranju je dve leti poučeval tamošnji cerkveni pevski zbor. Kot cerkveni pevovodja je kajpada gojil le dobro cerkveno glasbo, uravnano po volji sv. Cerkve. In kako tudi ne! Saj je stal ob zibelki cec. društva za ljubljansko škofijo in se že v ranem jutru našega cerkvenoglasbenega preporoda nasrkal onega z požrtvovalno in vstrajno delavnostjo spojenega navdušenja za pristno cerkveno glasbo, katero izredno navdušenje sploh opažamo pri naših prvih cecilijancih. — Kakor kot kapelan tako je škof Karlin tudi kot prefekt in pozneje kot vodja Alojzijevišča jako hvalevredno podpiral in pospeševal cerkvenoglasbeno gibanje med gojenci zavoda in prav mnogo dobrega storil v tem o žiru.
Pri X. občnem zboru cec. društva 1. 1896. je bil izvoljen za društvenega podpredsednika in tajnika; istotako pri XI. občnem zboru 1. 1899. in pri XII. 1. 1902. To službo je opravljal zelo vestno in marljivo. Kot društveni tajnik je sestavil 1. 1902 ob petindvajsetletnici cec. društva »Spominsko knjigo", kjer kratko in jedernato, a obenem jasno in točno popisuje zgodovino cec. društva, njegov razvoj, delovanje in uspehe. Po smrti
prof. Gnezde 1. 1904. je prevzel dr. Karlin uredništvo »Cerkv. Gl.-a" in ga kar najbolj spretno urejeval do konca lanskega leta. Naročnik in dopisnik našega lista pa je bil od prvega počctka do danes. Hkrati z uredništvom je prevzel I. 1904. tudi poduk liturgike in zgodovine cerkvene glasbe v orglarski šoli ter poučeval ta dva predmeta štiri šolska leta do 1. 1908. Pri XIII. občnem zboru 1. 1905. je bil izvoljen društvenim predsednikom, in 1. 1908. pri XIV. občnem zboru zopet. Kot društveni predsednik je storil veliko delo zlasti s tem, da je 1. 1908. preskrbel našim organistoni in drugim prijateljem cerkvene glasbe cerkvenoglasbcni podučni tečaj (od 1. do 4. septembra), pri katerem je imel tudi sam predavanje o glavnih litnrgičnih pravilih za cerkveno petje in glasbo z ozirom na Motuproprio Pija X. Zabiležiti treba dalje, da je pod njegovim predsedništvom dobilo eec. društvo od visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje podporo v znesku 800 K. — Ko se je 1. 1904. ustanovilo cec. društvo za stolno cerkev sv. Nikolaja, si je tudi to društvo dr. Karlina izvolilo za predsednika.
8 presvetlim novoimenovanim tržaško-koperskiin škofom dr. Karlinoni smo imeli torej ceciiijanci zares toliko in tako tesnih stikov kot ne kmalu s kom drugim. Zato ga o priliki njegovega škofovskega imenovanja na starodavno in veleslavno stolico sv. Justa še prav posebno iskreno pozdravlja ni o in Mu najudaneje časti tamo. Globoko hvaležni smo in ostanemo Presvetlemu za vse mnogoštevilne ure, ki jih je obrnil v prid našega gibanja in dela, v prospeh cerkvene glasbe na Slovenskem. Plačnik naj bo vsemogočni in neskončni dobri Bog!
Ko Te, Presvetli, na eni strani z največjim veseljem pozdravljamo, na drugi se pa z žalostjo od Tebe poslavljamo, Ti kličemo od srca: Naj Te na Tvojem novem prečastnem, a obenem težavnem in odgovornosti polnem mestu vodi sv. Duh, da boš modro, pravično in ljubeznivo vladal in vodil izročeno Ti čredo preko časne do večne sreče. Po priprošnji sv. Cecilije pa naj s Tvojim prihodom v Trst po celi tržaško - k o p e r s ki škofiji tudi cerkveni glasbi zašije lepša zarja!
Višja cerkveno-glasbena šola v Rimu.
(Scuola superiore di musica saera.)
akor je naš dični „ Cerkveni Glasbenik" že poročal, se je s 1. janu-arijem tekočega leta otvorila v Riniti višja cerkvenoglasbena šola. Duša vsega dela za ustanovitev te šole je znani jezuit P. De Santi,1) sedanji predsednik splošnega italianskega Cecilijinega društva, velik pospeševalec idej, ki jih je v slavnoznanem Motuproprio (22. novembra 1903) začrtal sveti Oče. De Santi je ud komisije za izdajo tradicionalnega korala in že
') 1'. De Santi tudi dobro pozna našega zaslužnega skladatelja gosp. prof. Foersterja, ceni visoko njegove skladbe in se je zlasti o njegovi Missa soleninis v a molu večkrat jako laskavo izrazil. Proizvajal jo je tudi že sam kot nekak zgled Italianom, kakšna je prava cecilijanska glasba: kipeča življenja in svetega navdušenja.
izdavim oseben prijatelj sv. Očeta. Dolgo je že na to pravkar ustanovljeno šolo mislil, sedaj se je ideja udejstvovala in utegne veliko lepili sadov obroditi. Saj se je zadnji čas tudi v Rimu začelo jako živahno zanimanje za cerkveno glasbo po določilih Motuproprija; v marsikaki cerkvi se čuje krasno peti koral po vatikanski izdaji po novem tradicionalnem načinu, ki so ga francoski benediktinci z velikanskim trudom in ogromnim, neprestanim študijam skozi več nego štirideset let razbirali in v prakso uvajali.1) Reforma cerkvene glasbe v Rimu koraka sicer počasi, toda zdi se, da varnih korakov naprej do vzvišenih ciljev.
Oglejmo si nekoliko program novoustanovljene šole in nje značaj. Naj navedem poglavitne točke:
1.	Zavod odobren in blagoslovljen od sv. Očeta je postavljen pod varstvo odbora „ltalianskega Cecilijinega društva" in pod neposredno vodstvo posebne tehnične komisije. Pouk v raznih učnih strokah je poverjen dobrim in priznanim mojstrom,
2.	Učni tečaji nimajo namena izrejati glasbenikov in komponistov, ampak duhovnikom dati priliko, da se solidno pouče o gregorianskem koralu in da praktično upoznajo najbolj primerne metode, kako voditi in poučevati pevske zbore (scholae cantorum) prav posebno še v bogoslovskih semeniščih. Zato bodo gojenci imeli udobno priliko ponavljati nauk o harmoniji in kon-trapnnktu, če so ga že kdaj študirali, ali pa bodo prejeli v teh tvarinah prva navodila in ta študij v naslednjih letih v šoli lahko nadaljevali. Enako se bodo uvedli oni, ki so že vajeni igre na klavir ali harmonij, v orglanje oziroma bodo ponk nadaljevali, če so ga že sami začeli. Cirn večje bo torej njih glasbeno predznanje, temvečja bo korist, ki si jo bodo iz našega tečaja pridobili.
3.	Pouk obsega — kot obligatne tvarine — predvsem znanstveno teorijo, arheologijo, paleogratijo, zgodovino in prakso gregorianskega petja, ki je poglavitna, karakteristična stroka novega zavoda in njegov značaj določujoča; dalje splošna cerkvenoglasbena zgodovina in pa liturgija in cerkveni obredi; nazadnje harmonija in kontrapunkt v gori označenih mejah. Pouk v orglanju ni obvezen; gojencem bodo dvoje dobre orgle novejših sestavov za študij na razpolago.
4.	Koncem tečajev napravijo gojenci izkušnje, da postanejo „magistri" gregorijanskega petja, kakor določuje Italijansko Cecilijino društvo, in bodo dobili poleg tega še oficialno izpričevalo o delu in napredku v ostalih obveznih in neobveznih predmetih.
5.	Zavod ima zaenkrat sedež v kolegu Sinov Marije Presvete Brezmadežne,2) kjer bodo gojenci-duhovniki — katerim bo treba — primerno stanovanje in hrano dobili.
6.	Vstopiti morejo samo redni udje Cecil. društva, kleriki in laiki.3) Kleriki (z izrednimi izjemami iz važnih razlogov) morajo biti duhovniki, ki
so svoje bogoslovske študije že dovršili in morajo prinesti izrecno dovoljenje svojega škofa za sprejem in pa dovoljenje od kardinala vikarja, da jim je z ozirom na sedanje postave dovoljeno bivati v Rimu. Svetni gojenci se sprejemajo le, če jih priporočajo poznane osebe, ki so poroki, da so katoliškega mišljenja in lepega nravnega življenja.
7.	Notranji gojenci se morajo popolnoma prilagoditi redu, ki je zanje določen, vsi notranji in zunanji gojenci se morajo strogo držati učnega reda in učnih ur in vaj, kakor se jim naznani.
8.	Za stanovanje in hrano v zavodu se plačuje mesečno 80 lir. Vpisnina znaša enkrat 20 lir; za učnino za vse tvarine se zahteva mesečno 5 lir. Za posebni pouk v neobveznih predmetih in za rabo zavodovih glasbil se določi za vsakega gojenca posebno doplačilo.
9.	Šola se začne s l.januarijem in konča s 30. junijem; pouk se prične 5. januarija.
Italianski cerkvcnoglasbeni krogi so navdušeni nad novozapočetim delom. Sv. Očetu je šola zelo pri srcu, jako navdušen je zanjo tudi kardinal Ram-polla, pokrovitelj Cec. društva, msgr. maestro Lorenzo* Perosi') je pisal mogočno bodrilno pismo itd. Orglar Jeno Fedeli iz Foligna je daroval male orgle, večje je sv. Očetu za šolo podaril znani Oton Rieger2) iz Jagerndorfa.
Med učnimi močmi se nahajajo sledeča imena: P. Hugon Gaisser predava o znanstveni gregorianski teoriji, msgr. Antonio Rella3) poučuje gregoriansko prakso; p. Ildefonso Schuster, benediktinec pri sv. Pavlu: zgodovina gregorianskih napevov, njih razvoj in razmerje do Iiturgije; baron Kanzler: splošna cerkvenoglasbena zgodovina: p. De Santi: razlaga Motuproprija.
Profesor Cesare Dobici in D. Licinio Refice poučujeta klasično polifonijo, čitanje in estetsko-kritični študij najvažnejših skladeb sodobnih mojstrov, izvajanje večglasnih skladeb, vodstvo zborov in metodiko, harmonijo, kontrapunkt s fngo; orglanje prevzame cav. Filippo Capocci (razburit organist in skladatelj), kapelnik v Lateranu. Za druge tvarine mi imena še niso znana; kolikor vem, prevzame P. Antonio Minetti ceremoniale in rubrike glede cerkvene glasbe, profesor Raffaello Baralli koralno arheologijo in paleografijo.
Poleg tega bodo razni izborni glasbeni strokovnjaki imeli posamezna predavanja o raznih važnih strokah cerkvene glasbe.
Iz malih začetkov je vzrastel ta cvet na polju cerkvene glasbe; naj ga Gospod na priprošnjo sv. Cecilije blagoslovi, da se razvije, kakor gorčično zrno v širokovejnato utočišče in gnezdišče, kamor bodo, kakor na krilih po-letali od vseh strani neba pouka željni in navdušenja za visoke cilje svete glasbe polni mladi glasbeno nadarjeni duhovniki in laiki, da se bo iz mesta,
',) Ki smo njegovo „Kojstvo Zveliearjevo" tudi v Ljubljani slišali.
3) On je — kolikor mi je znano — rojen protestant; ime te tvrdke se je imenovalo nekaj časa v gibanju „Proč od Kima!" Morda si je hotel s tem darom smer „do Kima" zopet utreti in vsakemu škodljivemu govorjenju pot zastaviti.
3) Namestnik kapelnika sikstinske kapele, msgr. Lor. Perosija.
kjer je zagledal prevažni papeški dekret, krasno umetnost cerkvenega petja, da se vse strani tudi širil sveti ogenj, ki bo v srcih užgan!
ki z visokega obzornika motri pre-bo od tam z bliskovito naglico na tem zavodu v mladih, nadarjenih Fr. Kimovec.
Dopisi.
Zopet iz Istre in Dalmacije. — Predragi gospod urednik! Tudi danes nekaj veselega Vesele novosti prihajajo iz dveh mest najbolj južne Dalmacije, namreč iz Kotora in Dubrovnika. V Kotoru je, hvala Bogu, reforma zagotovljena. Pred kratkim časom se je namreč vrnil iz beuronske šole g. Sil v i d, mlad duhovnik kotorske škofije, kojega je preblagi, požrtvovalni škof Frane Uc cel lini (privatno Tiče) bil tje poslal. (Pri tej priliki naj bo čislanim bravcem najtopleje priporočena „Divna Gliinu"), (Dantejeva „Divina Commedia") v hrvaškem jeziku, s krasnim učenim komentarjem, katero je škof Uccellini izdal na svoje velike stroške, v korist svojega ljubljenca" biskupskog sjemeništa „Lavova". Presvetli gospod se priporoča posebno slovenski duhovščini. Cena delu je šest kron, franko. Kdor želi knjigo, naj se obrne direktno na: „Biskupsko sjemeuište „Lavovo" v Kotoru (Cattaro)".
Torej č. g. Silvič si, je precej preskrbel dober pevski zbor, katerega on neumorno poučuje v cerkveni glasbi in posebno v gregorijanskem petju. Iz prijateljskega dopisa mi za sedaj ni nič drugega znano, nego da se je zadnji dan leta v krasni katedralki izvajal Mittererjev „Te Deum" za i glasove. Le naprej!
Kavno tam, pa v frančiškanski cerkvi sv. Klare, se že več let z dobrim uspehom v reformi odlikuje superijor P. Benvenut Kode. Dober zbor in pa imenitne nove Majerjeve orgle so njegovo delo in čast. Tu se posebno o večjih praznikih izvajajo prav lepi komadi v koralu iu pa večjidel glasba izdana od turinske „S. Ceeilia". Le naprej!
Hvalevreden je tudi pevski zbor frančiškanskih bogoslovcev v Dubrovniku. Pod vodstvom nadarjenega bogoslovca Fr. Bernardina Sokola se je tam izvajala za božične praznike dobra cerkvena glasba. Le pogumno naprej!
Da je še tu in tam po Dalmaciji kak napredek v reformi, sem slišal, ali posebnosti mi niso znane.
Kaj pa v Istri? Pod novim škofom, prem. g. dr. Karlinom bo gotovo cerkvena glasba slovesno povzdignila svojo ponižno glavo. Tu ne morem drugega reči, nego vsklikniti z Gregorčičem: „ Pridi zvezda naša, pridi!" in kmalu „Jasne v nas upri oči!"
Iz odbora Cec, društva v Ljubljani.
Dne 5. februarja je imel odbor Cec. društva redno sejo, ki so se je udeležili p. t. gg.: Ferjaneič, Foerster, Gerbič, dr. Karlin, Premrl, P. Hug. Sattner in Steska.
G. predsednik dr. Karlin otvori sejo in poroča, da je odložil uredništvo „Cerkv. Glasbenika". Nato so bile na vsporedu sledeče točke :
t.) Preselitev orglarske šole v A lo j z i j e v i š č e. O tem je poročal društveni blagajnik in član odseka za adaptacijo novih šolskih prostorov, g. Steska. V Alojzijevišču bo imela orglaska šola štiri sobe v drugem nadstropju: tri nad kapelo, eno takoj zraven. Iz prejšnje velike sobe nad kapelo smo dali napraviti tri; eno primeroma večjo, kjer bodo stale orgle, in dve manjši V to s vrh o je bilo treba dati postaviti dve čisto novi steni. Glede kurjave smo se odločili za plinovo, in so cevi že vpeljane. Treba bo postaviti še tri nove peči. Vsi stroški za dostojno adaptacijo prostorov so proračunjeni na približno 2000 K.
Odbor je vzel poročilo g. Steske hvaležno na znanje in razmišljal o pokritju stroškov. Upati je, da se bodo stroški popolnoma pokrili tekom kakih štirih do petih let; če nam pa prideta država in dežela z izdatnimi podporami na pomoč, še preje.
•2.) Razgovor o eerkvenoglasbenem tečaju. Odbor seje zedinil v tem, da se tečaj v velikih počitnicah gotovo priredi. Nalogo za pripravo podrobnejšega načrta je poveril odbor g. Premrlu.
3.)	Poziv .Zveze pevskih društev" radi sodelovanja pri sestavi glasbenega oddelka za enciklopedijo, ki jo nameravata izdati jugoslovanski akademiji. Odbor se je načelno izrekel za sodelovanje; naročil pa glede te zadeve uredniku „Cerkv. Glasb.-a", g. Premrlu, da stopi v dogovor z „Zvezo", ki naj pojasni, kako si misli celo stvar in delo primerno porazdeli.
4.)	Slučajnosti. — Tu se je sukal razgovor še o nekaterih šolskih in listovih zadevah. — Glede tega, kdo ho poslej ud Oee. društva, se je sklenilo predložiti občnemu zboru premembo tozadevnih pravil.
Končno izjavi g. predsednik dr. Karliu, da odlaga predsedništvo, ker ga božja Previdnost pošilja iz Ljubljane. Izroča predsedniške posle g. podpredsedniku Sattnerju, ter želi Cec. društvu tudi v bodoče mnogo lepih sadov.
Dosedanji podpredsednik P. Hng. Sattner poroča najprej, da se je o priliki imenovanja dr. lvarlina za škofa tržaško-koperskega z odbornikoma Ferjančičem in Premrlom poklonil Presvetlemu in Mu čestital. V tem trenutku se Mu v imenu celega odbora najiskreneje zahvaljuje za ves trud, ki ga je imel kot društveni predsednik. Čestita tudi tržaško-koperski škofiji, ki dobi tako izvrstnega višjega pastirja.
G. Foerster se v prijaznem nagovoru spominja Presvetlega kot majhnega dečka v Alojzijevišču, ki je pel kot angelček, pozneje pa postal krepak baritonist. Izraža svoje veselje, da more sedaj že drugega svojega učenca pozdraviti kot škofa. (Tudi ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura je namreč Foersterjev učenec v glasbi.)
Presvetli se vsem gg. odbornikom zahvali za čestitke in najprijazneje od vseh poslovi.
P. IIug. Sattner: Te Deum za mešani zbor z orglami. Ljubljana 1911. Tiskala Blazni-kova tiskarna. Založil skladatelj. Prodaja Katoliška Bukvama. Cena part.: 1 K 60 vin.; posamezni glasovi a 10 vin. — S tem ravnokar izdanim in prav čedno litogratiranim Te Deumom smo Slovenci zopet obogateli za lepo, naravnost izborno in v vsakem oziru priporočljivo cerkveno skladbo. Odlikujejo jo bogata invencija, izbrane harmonije in modulacije, gladko in živahno tekoči stavek, in kljub zelo modernemu licu vseskozi cerkven duh. Skladba je složena tako, da se pogosto menjavata zbor in soli, in se posamui pevski oddelki na ta način lahko sproti odpočijejo. Orgelsko spremljanje je pisano na posebnem sistemu in je zlasti pri solo-mestih precej samostojno ter duhovito zaokroženo. Omenjati moram pa tudi par malih nedostatkov. Pri „recitandou mestu : „Tu ad liberandum suscepturus hominem" na str. 3. bi sprememba akordov pristojala bolj na II. in IV. dobo, in sicer vsled naglašenih zlogov, ki nastopijo na teh dveh dobah. Gosp. skladatelj je označil dotična dva zloga z * znamenji, na kar naj bodo gg. pevovodje še posebej opozorjeni. V predzadnjem taktu na isti strani (3.) se mi zdi, da bi se v gornjem delu orgelskega parta glasilo lepše tako-le:
Tik pred koncem naj se ponovi besedilo : „in aeternum", kar bo sigurno boljše nego samo „aeternum". Četrtinkc naj se vsled tega razdele: vsaktera v dve osminki!
An t. Foerster: 12. Pangne Lingua — Tantum ergo — Genitori za mešani zbor. Nova izdaja. Ljubljana 1911. Izdala in prodaja Katoliška Bukvama. Cena part.: 1 K 80 vin.; posamni glasovi a 50 vin. — To je ponatis starejših že znanih Foersterjevih Tantum ergov. Predvsem sta uporabljena cel op. G. in cel op. 10.; 11. štev. je iz op. 78., 12. (zadnja) pa iz op. 73., namenjena za ljudsko petje. Prvih deset skladeb je g. skladatelj
Oglasnik
Na strani 5. v 4. taktu orgelskega spremljevanja mora stati:

primerno prenaredil in izboljšal. Stev. 7 je obenem tudi transponirana za malo terco višje: iz F-dnra v As-dur. Vse skladbe so prav vzorno zložene in jih preveva strogo cerkven duh. Deloma so preproste, lahke, deloma tudi nekoliko bolj komplicirane, težje. Pa naj bo kako glasbeno delo tudi nekoliko težko, to naj nikogar ne oplaši, da bi ga meniničtebinič zavrgel. Nasprotno, prijatelji! Semtertje vzemimo v roko tudi kaj težjega, uglobimo se najprej sami v skladbo in jo dobro preštudirajmo! Potem pa jo pričnimo študirati z zborom ! Bodete videli, gospoda, da se bo na ta način dalo izvesti in še prav čedno izvesti marsikaj, o čemer se Vam prej še niti sanjalo ni. — V tem smislu priporočam tudi semtertje malo težjo Foersterjevo zbirko. — Omenjam še to, da je g. skladatelj podložil vsem dvanajsterim skladbam tudi besedilo „Pangue lingiia", ki bo dostikrat prav na mestu mesto dosedaj običajnega, a nikjer ne zapovedanega speva „0 salutaris". — Majhna tiskovna napaka se nahaja pri št. 5. V 1. taktu zadnjega sistema mora namreč stati v basu kot zadnja osminka b. V št. 12. pa naj pojo alti v G. taktu druzega sistema cis.
Anton Foerster: 10 evharistiftiih pesmi za mešani zbor. Op. 112. Ljubljana 1911. Založila in prodaja Katoliška Bukvama. Cena part. in štirim glasom: 3 K 50 vin.; po-samni glasovi a 40 vin. — Pri tej zbirki evharističnih pesmi je imel Foerster posebno srečno roko. Izredno preprosto so zamišljene ena kot druga, a hkrati tako čudovito prisrčno in nežnoobčuteno, da smo jih po pravici veseli. Ce te pesmi, lepo in pobožno popevane ne bodo ganile vernega ljudstva in ga vžigale v ljubezni do evharističnega Jezusa, ga druge tudi ne bodo mogle.
Naj bodo te najnovejše Foersterjeve cerkvene pesmi vsem prijateljem cerkvene glasbe še prav posebno priporočene. Naj bi se pa tudi vsakdo, ki jih bo izvajal, pošteno potrudil in jih natančno preštudiral s svojim zborom. Pesmi to zaslužijo. To zahteva pa tudi napredek naše cerkvene glasbe, po katerem nam je stremiti brez oddiha.	St. Premrl.
Darovi
za nove orgle v ljubljanski orglarski šoli.	K
(Prenos prejšnjih izkazov) ........................................376'—
Preč. g. Viktor Steska, ravnatelj knezoškof. pisarne v Ljubljani........20-—
Preč. g. Jan. Brence, župnik in kn. Škot. duh. svetnik v Preski................5-—
Vič. g. Nik. Stazinski, župnik v Cernučah....................5- —
Vič. g. Kar. Cerin, župnik na Boh. Beli....., . . 1 . . . ; . . . . &■—
Vič. g. Jos. Borštnar, župnik na Raki......................10- —
Preč. g. Mih. Arko, dekan v Idriji....... ...........50-—
Vič. g. V. Filler, župnik v Dolih pri Litiji...............20-—
G. Fran Slabe, organist v Tržiču .......................2'—
Tržiški cerkveni pevski zbor . . . .... ... , . . .' .'. . . . .	1-30
Stolni pevski zbor v Ljubljani . . ... . . i . ~ ; .<■......36' —
Učenci orglarske šole v Ljubljani . . . ..... . . ..• ... . . .	14' —
■ ■	-	Skupaj . . . 544-30
Iskreno se zahvaljujemo vsem p. t. darovalcem. Bog plačaj! Vsem'če, gg. duhovnikom in organistom pa, ki za nove orgle niso še nič prispevali, kličemo prav. vljudno: Ne pozabite orglarske šole!
Pozor gg. organisti!!
G. Luka Armeni, organist v Spitaliču ima na prodaj klavir, ki je stal nov 700 K, a ga sedaj prodaja za 350 K. Kdor bi ga hotel kupiti, naj si ga pride kmalu pogledat. Klavir je kupljen pri Matiju Ropasu v Celju. '	'	. «
Listnica uredništva.
Bisk. sjem. Osjek : Vse plačano. — Župni urad Šm. p. A.: Plačano za 1. 1909; naprej ne še. — Več gg. dopisnikom: Hvala za poslano. Pride na vrsto prihodnjič.
Današnjemu listu je pridejana 2. štev. prilog.