n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetja za vse leto - - . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 U [p O :J GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. .................. The largest Slovenian Daily in I the United States. □ Issued every day except Sundays q and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3S7S Entered ss Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA $878 NO. 33. — STEV. 33. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 8, 1330. _ SOBOTA, 8. FEBRUARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. SEDEMNAJST PREMOGARJEV SMRTNO PONESREČENIH STRUPENI PLINI SO ZAHTEVALI NADALJNE ČLOVEŠKE ŽRTVE V PREMOGOVNIKU pri HELPER Tri delavce še vedno pogrešajo, dočim so jih devet rešiii. — Premogovnik je v samoti, vsled česar je javnost šele naslednjega dne izvedela za nesrečo. — Ob času eksplozije je bilo v rovu devetindvajset izvežbanih mehanikov. POSVETOVANJA 0 AMERIŠKIH PREDLOGIH Japonski mornariški izvedenci so se sestali in pričeli proučevati predloge Združenih držav. TOKIO. Japonska, 9. februarja. Danes so se posvetovali najvišji japonski izvedenci ter se posvetovali glede brzojavke, ki je dospela z ja-HELPER, Utah, 7. februarja.--V četrtek zve- Ponskega poslaništva v Londonu. •i c4 J JI '11 i 1 J* Posvetovanje se je najbrž vršilo gle- c er so v premogovniku v Standardville eksplodira- de ameriškega predloga mj op*ste i) strupeni plini. Amerika. Anglija in Japonska do- 7J . | . ... . .. sedanje razmerje glede velikih boj- Z-daj so reševalci postavili provizoricne ventila- nih ^^ tor je, ki spravljajo strupen zrak iz rova. j _ . r 3 J r Japonska casniska agentura Ni- Sedemnajst trupel so že prinesli na površino, do ' pon DemP° izjavlja, da so se mor-- . • - j v • ' nariški izvedenci v principu dogo- cim tri se vedno pogrešajo. j voriii glede tcga predSagai da pa nc morejo razmišljati o vprašanju, ker še ni ničesar dognanega glede obsega in kalibra topov na bojnih ladjah. P0SKUŠEN UMOR ALI SAMOMOR ŠTUDENT STRELJAL NA PROFESORJA SKORAJŠNJE VOLITVE NA ŠPANSKEM Italijan zatrjuje, da si je Slednji pa se je skril pod Po zatrdilu novega špan-skušal sam vzeti živi je- mizo ter srečno ušel stre skega ministr. predsed-nje, dočim pravi njego- lom dijaka, katerega jc va hči, da ga je ona ob- moral suspendirati, strelila. - Premogovnik se nahaja v gorovju severozapad-no od tukaj v jako samotnem kraju, tako da je poročilo o nesreči šele danes dospelo v svet. Začasa eksplozije je bilo v rovu devetindvajset izvežbanih mehanikov, ki so pripravljali vse potrebno, kajti družba je sklenila, da prične zopet obratovati. , .. . ........ Mornariški izvedenci so pričeli po- bilen pok je naznanil njihovim družmam, da se J drobno študirati ameriško ponudbo, je pripetila V rovu eksplozija. Kmalu zatem SO se« temelječo se na enakosti z Anglijo, priplazili iz rova štirje možje. Reševalna dela so se takoj začela. Zaporedoma so spravili iz rova sedemnajst trupel in pet še živih premogarjev. Zadnjim se je bilo posrečilo uiti v nek prostor ter se zabarikadirati pred strupenimi plini, ki so začeli polniti ves premogovnik. Ostale tri delavce še vedno iščejo, pa imajo le malo upanja, da bi našli žive. Člani japonske delegacije v Londonu bodo v najkrajšem času .sprejeli od tukaj natančna navodila. LONDON. Anglija, 7. februarja. ker imajo na razpolago prvi konstruktivni predlog za resnično raz-orožcnjc. Konferenčni pododbor se je sestal ob enajstih zjutraj v St. James palači, da razmišlja o novih razvojih. Noben delegat petih velesil ni bil navzoč, pač pa so sestanku priso-st"ovali le izvedenci. V New Yorku so zaprli šestnajstletno Antonietto di Pictro. njen oče. 45-letni brivec se pa nahaja v nevarnem stanju v bolnici. Dekle je kričalo na policijski postaji: — Moj Bog, očeta sem ustrelila! Njen oče je pa izjavil: — Skušal sem ustreliti samega sebe. Biz-nes je slab. moja žena je bolna, sin mi je pa pred par dnevi umrl. Ranjen je na treh krajih, in ra- 1 ne bodo mogoče usodepolne. Antonietto so na^li. l:o se je brez cilja potepala po Bronxu. Policistu je rekla, da je ravnokar ustrelil:: i očeta, nakar jo je policist aretiral. Skoro istočasno pa je prišel njen j oje v bolnišnico ter izjavil, da si je sam nameraval vzeti življenje. » . j Hčerka je na policijski postaj: . pur ur pozneje izjavila, da jo jr . kušal oče napasti. Streljala je tudi j zato nanj. ker ji je rekel, da ne smo j hoditi s svojim fantom. Mati ji je baje na^vetovala, naj brani svojo čast z revolverjem. Decembra meseca je šla mati \ j Massachusetts k sorodnikom in iz- j za onega časa je Antonietta gospo-dinjiia očetu in svojima dvema bra- j "toma . Ker jo je oče večkrat nadlegoval si je preskrbela revolver. Ko ji v če- j trtek zopet ni dal miru, je pograci ; la revolver ter oddala nanj tri stre- i j Policija zaenkrat ne ve, komu bi verjela: hčeri ali očetu. DEOGRAD. Jugoslavija. 7. febr. Sedemnajstletni dijak gimnazije v Sremski. je včeraj skušal ustreliti svojega profesorja, M. Karloviča. ker ga je suspendiral iz vseh razredov radi slabega dela. Dijaka Nikolo Rokiča je informiral včeraj zjutraj pred vsem razredom o suspenziji. Dijak je zgrabil j svoje knjige ter odšel domov. Tam i je od:el v podstrešno sobico, kjer Je našel star armadni revolver ter mu- j nicijo. Oporinc se je vrnil Mfršolo I odprl vrata razreda, kjer je profe- J nika imajo vse stranke enako pravico do volilne kampanje. MADRID, Španska, 7. februarja. Ministrski predsednik Berengu^r je rekel časniškim poročevalcem, da se bodo v najkrajšem času vršile parlamentarne volitve. — Volitve za- parlament se bodo vršile čim prej mogoče — je izja-in sicer pod vladnim nadzorstvom. Skušal bom ugotoviti vso p<>-stavnost ter gledati na to, da ne bo pictežirana nobena stranka Ko so ga vprašali glede vladnega programa, je rekel, da bo skuhal o-sor predaval, skrbno pomeril ter od- j mehčati omejitve, katere je uveljavil diktator Primo de Rivera, da pa je prepričan, da je treba vse izpre-j membe počasi završiti. — Šest let diktatorstva je zelo skrila tablo. Streli so zgrešili svoj, ^^ strankc z lzjenio socijaiistov. Vsled tega bo treba po- dal dva strela na predavatelja. Profesor, ki dobro pozna balkanske navade, je pa opazil namerjen »tvoiver. Skočil jo na stran ter se cilj. D.jak je pobegnil, a se pozne je prostovoljno prijavil policiji, ka-trri je rekel, da je skušal usmrtit; profesorja. TAFT0VA BOLEZEN Bolnik je noč dobro prespal, in ko ga je ponečt obiskal zdravnik, ga ni hotel buditi. polne organizacije predno bodo mo-mogoče normalne volitve. Iz sedanje zmede se bodo najbr/ pojavile štiri konservativne skupino. zlata svetinja za bryda RUSI SO BAJE UMORILI K0UTEP0VA Pariška policija preiskuje gozd Montgaris v domnevi, da najde trup-1 o bivšega carskega častnika. PARIZ. Francija. 7. februarja. Onega jutra, ko je zagonetno izginil bivši ruski častnik in voditelj vseh protisovjetskih sil, Aleksander Pavlovič Koutepov, so se ustavili trije izmučeni moški pred majhno gostilno v bližini gozda Montaigu in zahtevali žganja. Seboj -so imeli vrečo. Mladi gostilničar je izjavil pozneje, da . e mu je zdelo, da je v vreči zaklan prašič ali pa tele. Danes je začela policija preisko-vatoi gozd. ker domneva, da je bilo v vreči truplo Koutepova in da si« ne neznanci zakopali v g jzdu. Avtomobil, v katerem so se vozili neznanci, je naličil avtomobilu, v katerem je bil Koutepov baje odveden. pet let ječe. ker je ukradel galono vina j CHICAGO, 111., 7. februarja ' Cikaška zemljepisna družba je po-j odredil včeraj sodnik Rosalski , klonila podadmiralu Bvrdu zlato svetinjo, ker je poletel preko Juž- Ameriški državni tajnik Stipmson j je v posebnem ugotovilu obrazlo-IH ^H HH : žil stališče Združenih držav. To je Reševalci izjavljajo, da je vseh omenjenih se-j bil najbolj važni razvoj na london-demnajst postalo žrtev plina, ne pa eksplozije. ski konferenci, odkar se je pričela. WASHINGTON. D C. MANIU DOBIL DOSTI GLASOV Kaj je bil direkten vzrok eksplozije, se zaenkrat še m dalo dognati. DVE NOVI EVROPSKI POGODBI Skoro istočasno »ta bili podpisani pogodbi med Italijo in Avstrijo ter Jugoslavijo in Bolgar-sko. RIM Italija. 7. februarja — Danes sta bila uveljavljena dva na-daljna koraka za zajamčenje miru na Balkanu in v Centralni Evropi Italijanski ministrski predsednik MussoLnl In Johann Sehober, avstrijski kaneelar sta podpisala lta-11 j an sko- avstrijsko prijateljsko pogodbo in judiciarne regulacij«. Italija bo dala Avstriji na razpolago tržaško pristanišče. Zastopniki Jugoslavije in Bol ar -ske so včeraj podpisali v Sofiji do-gavor za zajamčenje obmejnega miru med obema deželama. Neka brzojavka Izjavlja, da jc bil to največji prispevek k balkansk. harmoniji v petindvajsetih letih.* RUSID0LŽE AMERIŠKE IMPERIJ ALISTE POLJSKA SUHAŠKA KAMPANJA Glasilo boljševiškega vojnega komisarij a t a dolži Združene države, da vodijo vse sovražnosti proti Rusiji. MOSKVA, Rusija, 1. februarja. — Rcječa zvezda", ki je glasilo vojne-;a ministrstva, je naperila oster članek proti ameriškemu imperij aliz- mu. V članku je rečeno: — Ameriški imperijalizem je prevzel vodilno vlogo v naporih, da or-;anizira diplomatično intervencijo jroti sovjetski Uniji. Sovjeti so na-nreč mnenja, da skuša Washing- Ion v sedanjem času uravnati konflikte med Poljsko in Nemčijo, ki jo bili-dosedaj glavna ovira združene akcije proti Rusiji. — Tukajšnje javno mnenje je prepričano, da bodo mednarodni kapitalisti skušali udariti po sovjetski Rusiji preko Poljske, Ker se do torka ne bo vršila ni-kaka plenarna seja, bodo o ameriški ponudbi natančno razpravljali japonski, francoski in italijanski delegati. Anglija je že privolila v Stimpso-nov dogovor. Francoski ministrski predsednik Tardieu je izvedel svoj prvotni načrt ter odšel v Pariz. in ADVERTISE "GLA5 NARODA' 7. febr. — William Howard Taft je zadnjo noč t dobro prespal. Danes zo njegovi zdravniki mne-ii;a. da je zdravstveno stanje prejšnjega vrhovnega sodnika dosti boij bodrilno. Ko je bil o polnoči v bolniški sobi BUKAREŠTA. Romunska. 7. febr. dr. Claytor, je bolnik udobno po-Včerajšnje občinske in okra in? vo- cival, in zdravnik ga ni hotel pre-litve so bile tako ugodne za vlado buditi. Maniu-ja, da se je ugled kmečke Časniškim poročevalcem je rekel st. anke zelo povečal. Posebno v Be- pozneje: sarabiji in Transilvaniji, kjer so — Taftovo zdravstveno stanje je nemške ni madžarske stranke gla- zadovoljivo. Bolnik je dosti boljši sovale kot en mož zanj. so bile ve- kot je bil v torek, ko se je vrnil v čine za vlado Maniu velike ter so Washington. znašale nekako osemdeset odstot- j Taft je manj jedel kot sinoči, tokov oddanih glasov. Volitve so se j da z dosti večjim tekom. Tekom nje-vršile vsepovsod, s p-licijskim var- i govega pogovora jc bil zdravnik bolj stvom, a bile so v splošnem zelo j optimističen kot kdaj poprej izza mirne, z izjemo v Buzeu, kjer so so časa, ko se je vrnil s Taftom V spopadli pristaši raznih strani;. i Washington. j nsga tečaja ter si stekel tudi druga-dosti zaslug za zemljepisno ve- Vino je kontrabant pod Volst-ra-dovo postavo, a vsak človek ki sku-šo ukrasti vino komu drugemu, j ■ prav tako kriv poskušenc tatvin^, — j kot če bi se lotil demantov. To jf.- ko je obsodil Tomaža Knnedy-ja na p-*t let ječe v Singu Singu Kennedy je bil že prej kaznovan. do. Diužba. ga je že enkrat odlikovala, ko je poletel leta 1926 preko Severnega tečaja. sovjetski poslanik se vrača MEXICI CITY. Mehika. 7 ieb Sovjetski poslanik ar. Aleksander Makar je izjavil danes, da bo v nedeljo odpotoval iz Vera Cruza prot: Evropi. Njegovo odpotovanje je posledic* prekinjenja diplomatskih odnošajev med Mehiko in so* jetsko republiko. dr. charles mayo na CUhi HAVANA. Cuba, 7. februarja. Dr. Charles Mayo iz Rochestra. Minn , je dospel včeraj semkaj ix Paname ter je gost cuban^ke vlade Dr. Mayo bo dobil najvišje od likovanje, katero more podeliti vlada, namreč naslov častnega doktorja. Dr. Mayo bo ostal tukaj d » j^-vega narodnega kongresa vse-učiliskih profesorjev, ki se bo vrsi! v jadnjem delu tega me era Nato pa se bo vrnil domov v Minncsoto. OSTANKI OGROMNEGA AEROPLANA PERU KUPUJE AEROPLANE VARŠAVA. Poljska. 7 februarja P o vsej Poljski m vrii sedaj velika suhaška kampanja, pod patro-naneo številnih atsnemoatmh družb . LIMA. Peru. 7. februarja. — Vla-ter poijake vlade. Krajevna prohi- j da je naročila pri neki ameriški bicija obstaja *e v Iti vaseh. In me- druJfcl šestindvajset aeroplanov. Actio Hruško v je objavilo, da bo kana- roplani bodo veljali milijon dolar-to glasovalo (lede tega vprašanja. Jev. Vlada jih bo rabila za armado. Na stiki vidite ostanke ogromnega Maddux-aeroplana, ki je vsled go ste megle treščil ob tla pri San elemente, CaL Ob tej priliki se je smrtno ponesrečilo šestnajst os eb. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo v Jugoslavijo jj ............ $ 9.35 Ur i 00 " 1000 ........... ............... $18.50 H 200 " 2500 ........... ............. S 46 00 n 300 " 5000 ........... ......... $ 91.00 M 500 " 10,000 ........... ............ $181.00 L n 1000 S 5.75 $ 11.30 S 16.80 S 27 -4U $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6, Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% jj Za Izplačilo večjih zneskov kot gora J navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila. Is pačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I , NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N, Y. Telephone: Barclay 0380 OBI" NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY S, 193f The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. f "Glas Naroda'1 ] umS PublUbed by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rwfcWot LotHa Be&edUc. of bi«lp— of ttw corporation and addrwra of abo*« officers: OS W. 1«U» Street, Birift ef Maahatan. Ne« York City. N. Y rank GLAS NARODA (VoiN ef the Peeple) _ L aoed Krcrr Day Except Sundays and Holiday*. Cm crnlo ieto velja LUt es Ameriko in Kanado ................... pol ieu---------------4100 Ea četrt leta ..........................V 50 Za New York Za pol leta _ Uboj na Blejski Dobravi. Pred sodniki se je zagovarjal 31. julija 1902 rojeni tovarniški delavec Ignacij Jakopič, doma iz Dobrave zaradi zločinstva zoper življenje in telo. Ozadje tragične smrti Kun č ice -ve. ki je vzbudilo med prebivalstvom Za lnooemstro u celo leto Za pol leta celo leto _—S7.00 Blejskega kota splošno sočutje, je J3L50 bilo naslednje: Dne 24. novembra Subscription Yearly S«.00. Advertisement on Agreement. .$1.00 lani je bila v kuhinji gostilne Iva-^ na Stareta na Dobravi večja druž- _| ba, med njo tudi obtoženec in An- | drej Kunčič. Okrog 22. je odšel i Kunčič iz kuhinje v vežo, z name-"Qla» Naroda" Uhaja vtakl dan UtxemAl nedelj lp pravnikov. nom ^ opravi SVOJO p^bo. Obto- ženec je šel za njim. Ko se je ho-x w Plujejo. Denar naj se bla-i^j Kunčič vrniti v kuhinjo, ga je Strniti pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov.! Jakopič pri vralih prosimo, da m nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. i*tta Street, New Yerk. N. Y. Telephone: Chelsea 3S7S LIBERALNA STRANKA udaril s palico po desnem očesu z vso silo in mu je prizadel težko rano. Udarec je prelomil lobanjsko kost ter je nasto-j pilo zaradi infekcije vnetje možganskih open. Poškodba je bila rmrtno nevarna ter ji je Andrej Kunčič podlegel 29. novembra lani ob 6. zjutraj. Obtoženec je dejanje odkrito in v . . t i skesano priznal, zagotavljajoč, da ki ►Namurl < I itn It'll < liuivli je zbral v sajastem ilie- ni gojil proti pokjniku nikakega ht u Pitfshurglj krog t«el>c precejšnje števil«) prijateljev sovraštva, dočim so nekatere priče *.... ,. ,i.. i j., i i , . i • „ * izpovedale, da je med obema obsto- t« « jim iKncdal, da bo \ Ameriki v najkrajšem < asu usta- ; ja£ staro ^^ novi jena liberalna stranka. j Ignacij Jakopič je bn obsojen Njuneravana liberalna stranka bi bila v prvi vrsti na 3 ieta težkc ,robij«> in v ...... i-i *• i - i i •• i - izgubo državljanskih pravic za .i naperjena proti prolnbieijski zakonodaji, v drugi vrsti le*a pa tudi proti vsnn oblikam verskega vplivanja. Z izjemo rinin-lia, je menda slehernemu znano, da i J Se scdaj Ra I,Lso izs,edi,i- 4 i . , 4 Posestnik Jo.^ip Roman Iz Podre- taka stranka neiuoerora stvar. H i I • <=. , . , . . 4 . H • g S q ca pn Smledniku je imel te dni o- A današnjem easil, ko se vrše izraziti interesni l>oji, pravka v Ljubljani, kamor se je odpeljal z zapravljičkom. Med vožnjo v Ljubljano je srečal na cesti okrog 40-letnega moža. ki ga je vzel na voz. V Ljubljani se je neznanec stalno držal Rozmana. Ta je v neki gostilni prodal enega konja, docim ni mogoee pozvati v življenje stranke, ki bi bila naperjena proti eni sami postavi. N;tj je vprašanje prohibieije Še tako važno, naj ,ie izzvala še toliko resnih problemov, je treba pomisliti, da nazaj domov. Medtem ko sta sedela v gostilni, je poslal Rozman neznanca na dvorišče, naj pogleda za vozom, ki ga je imel na dvorišču. ne ^re v tem siueaju za razredni konflikt, ki bi mogel Se je hctei z drugim odpeljati spet spraviti v gibanje velike dele prebivalstva. Najboljši dokaz .-o nudile zadnje predsedniške volitve. Al Smith je bil izrazit zastopnik nasprotnikov pro- Neznanec tak°j ub°8al- vendar i -i • ■ • A se ni več vrnil. Zunaj je namreč se- lil bicije. i . „ _ ... * del na Rozmanov voz, pognal m iz- .Vsa njegova kampanja je predstavljala boj proti ginii neznano kam. osemnajstemu amendments katerega je hotel s svojimi' Rczman je P°zne^e zvede1' da se .. i.. i i - - , . . piše neznanec Janez Zupan in da je prijatelji bodisi odstraniti, bodisi mu zmanjšati sedanjo rodom iz Tržiča. Drznega tatu. ki I110t\ i je oškodoval Rozmana za okrog Ž d iim vwi, 1 , , i. , i; i;, i i i ^ i , • 6500 Din vrednosti, doslej še niso njun \ red je pa kandidiral na demokratskem ti- . , .... 1 izsledili. ketu suhaski senator Robinson. Vlomilec Kirbiš zopet v rokah pra - vice. Ako pa Harden < hureli domneva, da bi bilo mogoee i osnovati v Zdniženih državah liberalno stranko, ki bij 22. januarja je v župm cerkvi sv. stopila v boj proti netolerantnim presbiterijaneem, me- Danijela nagovoril cerkovnika Ko- huliidrnti i«. L.i».ti t..,.. v......1 rosea neki mladenič in ga vprašal. (odisiom ill DapT ^toin, s\ oje-Ainerikanee premalo pozna. ... . , , * r ali je cn cerkovnik, ter končno iz- fella ]>rot est antike eerkve jt- v Združenih državah tak.i javil, da namerava zmoliti par očs-mogoena, da bi se nobena stranka ne upala nastopiti našev Med navidezno molitvijo pa nroti 11 ii neznanec neprestano presedal iz I klopi v klop. kar je vzbudilo v cer-Zdaj si pa mimogrede oglejmo se družbo, ki name- kovniku sum. da tujec nima po- r&va priklicati v žhljenje liberalno stranko. Med temi žtenih namenov Skrivaj je cerkov" 4,i:i 1 M* 1 • • 1 . niic obvestil stražnika, ki je kmal'i liberalci so: inultimilijonar Pierre du Pont, Charles prižel v ccrkev. Med tem pa je mla. Sehwal), načelnik Bethlehem Steel Oorporation, mult i- 1 denič brez sledu izginil. Po dolgem milijonarka Mr«. Sabin, milijonarka Mrs. Harriman itd \iskanju sta stražnilk in cerkovnik j izsledila tujca, ležečega pod klopjo Z eno bersvdo rečeno, \<> so najbogatejši in najvee]i v Na stražnici so našit - , i,. - : 1 ■ , . • , - - , * * pri neznancu, v katerem so spezna- .tKtiotnjalni uiaguati, ki iz tega ah (»nega vzroka liasuro. JI « . _ . T h svojega dobrega znanca Fnca Kirbiša. 25-letnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika s Ptujskega pjlja. 36 cm dolg in 112 mm debel kos železa, izdelan kol nalašč za vlome, dalje novo električno žepno svetiljko in kos železa, odlomljenega pri neki cerkveni puščici, v katero je Knbič malo prej skušal viomiti. pa je bil najbrž prc-p-^den. V žepu je imel Kibiš tudi polliter-sko steklenico žganja. Kirbiš je bil šole pretekle dni izpuščen iz 3-mesečnega zapora, katerega si je zaslužil z vlomom v Kulichovo pisarno v Aškerčevi ulici, kjer je skušal odnesti v noči med 24. in 25. oktobrom peleg raznih manjših stvari tudi nrvo Kulichovo suknjo. K sreči pa je bil opažen in prijet. Na svobodi pa v ni mogei vzdržati niti 24 ur, da ne bi se zopet pregrešil zoper poštenost. V zaporu je skušal Kirbiš uiti in je v ta namen ra%ito-pal ob vratih policijskega zapora odprtine, v kateri je instalirana električna žarnica. Seveda je razbil žarnico i i pokvaril napeljavo. Zdaj bo zepet lomal v sodni zapor. uyejo prohibiriji. Ti ljudje so vse nekaj drugega kot pa liberalci v resničnem pomenu te besede. Poliiičiie stranke so izraz gotovih gospodarskih in-tere>ov, ki si prizadevajo udejstviti se na političnem p'j-lju. Prodno se je industrija tako daleč razvila, sta bili v Ameriki dve stranki, ki sta zastopali obe interesni skupini v meščanstvu. Republikanska stranka je zastopala veleposestnike in vrlrkapitahste, demokratska stranka pa nialomešča-ne in male kmete. Danes pa zastopata obe stranki velekapital, kajti takozfcTani srednji razred je v tej deželi skoro brez pome. na ter ne stavlja nobenih zahtev, da bi se ga politično ▼pošte valo. fn Mp" PETER ZGAGA * »ta- noviten, kar ga pa ni oviralo, da »e je preselil v Slo vensko-Amerikam ki Koledar za leto 1930. Napisal je par črtic iz svojega življenja in svojo resnično sliko objavil. Koledar z njegovo sliko vred (jki je po zatrdilu neke zlobne rojakinje sama tega denarja vredna) stane 50c. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Smrt šolarja pod lokomotivo. 2. januarja popoldne okrog 13. sta se brat France in Jože Plesko- vec z malimi sanmi pedala iz Bučne vasi v Muhober, kjer živi njuna stara mati, da od nje prepeljeta v bučnovaški mlin mernik žita. Mlajši 6-letni Jožek je spredaj vlekel sani. starejši 8-Ietni Francek pa je potiskal zadaj. Ko sta se ravno približala železniškemu prelazu pred Muhcbercm. se je na ovinku pojavila lokomotiva tovornega vlaka Jožck takoj popustil sanke ir. ?? pognal v dir s proge. Tako si je rešil življenje. Francek pa je hate! še v zadnjem hipu potegniti sanke s progo. A tisti hip so ga že prijela kolesa lokomotive in 7drobila mlado življnje. Lokomotiva je vlekla nesrečnega fantka še dobrih 100 metrev s srbci. nakar se je vlak vista vil. Bilo je seveda prepozno, kajti Jožkova lobanja je bila zdrobljena. Pes rešil par volov. Dcstdaj so se v Poljčanah zadovoljevali priložnostni tatovi z boij skromnim plenom tako s kuretino. z drvmi ali največ s kakim prešic-kom. Te dni ponoči pa so skušaL predrzno rokomavhi kar -lepo odnesti par volov, kar pa se jim je \ poslednjem trenutku izjalovilo. Priplazili sc sc prav proti polneči— bila je tema. ko v rogu - i. hlevu mladega posestnika Kecuja ix> demačt Krajnca pod Ljubično. Pes, priklenjen nedaleč od lileva jv,' sicer tako zalajal, a že tudi utihnil, ko so mu vrgli prebrisanci kos telečje glave, ki so jo bili nalas-.' zato prinesli s seboj. Zadeva ^ psom je bila tedaj v rrdu. Tr?ba je bilo odpreti le še zapahnjen hlev kar se jim je tudi hitro posrečilo Notri so se počutili že kar varni ir so. da bi lažje izbrali, vžgali luč. gospodar ima v hlevu razen volov še 8 glav prav lepe gcveje živine; 4 telice in štiri krave. Že je zarožljala veriga, ki so bih na njej pripeti krasni volički. kar začne pes, ki mu je medtem ž? zmanjkalo pečenke, tako neusmiljeno lajati in tuliti, da se je gospodar zbudil in takoj hitel pogledat, kaj se zunaj godi. Čim je opazil v hlevu luč, mu je položaj takoj bil jasen. Zato je kar tak. kot je bil naglo stekel po puško. Toda zaman je štirikrat ustrelil že za bežečimi tremi moškimi, ki so jo. čim so zaslišali odpiranje hišnih vrat, urnih nog popihali v temno noč. Tako je pes čuvaj, ki se je dal .sicer že zapeljati, vendar še v zadnjem trenutku rešil gospodarju vo- ! le in svojo čast. .. Nenadna smrt. | V Zgornji Šiški stanujočo 67-let-, no branjevko Marijo Dolžanovo jc našla niena hišna gospodinja mrtvo v postelji. Dolžanova je že nekaj dni tožila o bolečinah v želodcu in se je zaradi tega vlegla. Ostala je v bolniški postelji skoro teden dni. Pred nekaj dnevi jo je obiskal njen sin, ki ga baje pore j ni videla j že 20 let. Ker se Dolžanova ni pokazala iz sobe. je stopila gospodinja Lucija Šinkovčeva v njeno sobo in našla starko mrtvo. O dogodku je takoj obvestila policijo in je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico v Dravlje, stanovanje samo pa je po-ttcija zapečatila. Dopisi. BLAZNKOVIH PRATHC — nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda. Nasilni divji lovci. V lovskem revorju Petra Stepiča v Podutiku in tamošnjih gozdovih so se pojavili v zimskem času številni lovski tatovi, ki so pridno na delu. Podrli so že nekaj zajcev, morda tudi kako lisico in nekaj perjadi. kar najemniku seveda nikakor m po volji. Zaraditega je opozoril Ste pič lovska čuvaja Valentina Kopača iz Zg. Šiške ter Pavla Štreklja s Trate, naj stopita pogosteje čez polje proti gozdu in na vsak način iz-takneta divje lovce. Imenovana sta ga seve ubogala in ker je tudi nju sama jezila predrznost lovskih tatov. sta se trudila na vse kriplje. dr izsledita čim prej tega ali onega. V gozdu sta bila že kak teden sleher -ni dan, vendar se ju je dosledno držala smola. Pred par dnevi se je odločil Kopač, da ga skrivnostni tat ne bo vec vlekel za nos. V gozdu je baš nekajkrat počilo. Zopet je tat na preži. Kopač se je smukal med drevjem in opazoval na vse strani. Nenadoma je res ugledal kakih 100 korakov pred seboj v goščavi temno moško postavo. Zaradi megle je ni mogel natančno razločiti. Nenadoma pa je počil strel. Prihodnji trenutek je nameril že tudi Kopač in ustrelil. Neznanec pred njim je pobegnil in Kopač seveda ni mogel ugotoviti. da-Ii je zadel ali ne. Pač P? je sam že naslednji hip začutil bolečine v zapestju. Iz ranice mu je pričela teči kri in Kopač jc ugotovil. da mu je šibra iz puške lovskega tatu prebila žilo. Zaradi tega je meral kar hitro domov in nato k zdravnikO. ki mu je rano obvezal. Enako nesrečno je končnlo zasledovanje tatu. ki se ga je lotil Pavle Štregelj. Dan pozneje jc bii v gezdu pred Podutikom v bližini Ko-aez. Bilo je zvečer okrog 20.30 ko je, hoteč se ogniti nekim drevesom, zavil na pot. Nenadno pa je začutil na tilniku silno bolečino. Nekdo ga je udaril z vso silo po vratu in sicer najbrže s kopitom puške. Štrekeli je padel po tleh in se onesvestil. Omedlevica ni bila dolga. Ko sc je prebudil, je opazil, da ima razmesarjeno tudi tuan desne roke Najbrž je napadalec, potem ko ga je vrgel po tleh. vanj tudi ustrelil in mu pokvaril roko. Oba drzna napada sta bila prijavljena varnostnim oblastem, ki bodo skušale po svojih organih tatove na vsak način izslediti. Leto dni zaprt v hlevu. Tovarnar Tomaž Krajnc in komandir erežniške postaje Romih sta izvedela da imata neka dva zakonca. svojega 21-letnega sina Adclfa stalno zaprtega v hlevu. Napotila sta se tjakaj in uvidela, da je ljudska govorica resnična. Našla sta nesrečnega fanta v praznem hlsvu skoro popolnoma nagega na bornem ležišču. Ves premražen se je nesrečnež stiskal na senu, tišceo svoje premz-ažene roke med kolena. Preiskava jc dognala, da je mati zaprlr, svojega sina že pred letom v hlev in ravnala z njim kakor z živaljo. V tem dolgem času so se nesrečnemu sinu kite na nogah že pope lnoma skrčile, da nog ni moge! več zravnati. Komandir Romih je j Naročite Se na "Glas Naroda * -seveda takoj zapovedal, da morajo i najve*j, sj0Tenskl dnevnik v Zdru-fanta naslednji dan dovesti v Fram. odkoder naj bi sledil prevez v mariborsko bolnico. To pa se ni zgodilo in je moralo orožništvo s svojo navzočnostjo ukreniti, da so fanta prenesli do glavne ceste, ki vodi v Maribor, kamor so nesrečnika z vozom prepeljali v Maribor. Pozneje je tovarnar Tomaž Krajnc obiskal fanta, ki se v bolnici pra\ dobro počuti. Svojega rešitelja jc takoj spoznal in odgovarjal na vprašanja, spočetka tiho, polagoma pa se mu je razvezal jezik, saj fant skcro že celo leto ni z nikomur več govoril. V bolnici se dobro razvija. Preiskava pa bo seveda dognala, kaj vse se je z njim. godilo in kakšen jc bil povod tako nečloveškega ravnanja z lastnim odraslim otrokom. Durant City, Pa. Naznanjam Vam izredno veselo novico. Slovenski tenorist Svetozar Banovec priredi svoj koncert dne 15. februarja ob 7.30 zvečer v Durant City Hall Vljudno vabimo rojake iz St. Marys. Ridgway. Johnsonburg. Kane. Crosby. Vljudno ste vabljeni tudi vsi tisti. ki ste zaposleni v gozdu in farmarji. S seboj pripeljite tudi mladino. Niti eden naj ne izostane in ne zamudi redke prilike. Po koncertu se vrši ples. Pridite in se udeležite, ako hočete imeti par ur izrednega užitka Torej vsi na koncert! Pokažimo kako visoko znamo ceniti lepo petje in našo slovensko pesem. Nasvidenje dne 15. februarja ob 7.30 zvečer! Jernej Krajec. East Windsor, Ont, Cenjenim rojakom naznanjam da priredi društvo "Sv. Roka", štv 206 J. S. K. J veselico v prostorih 202 Drouiilard Rti . E Windsor, dr.' 15. februarja t 1. ob 8. zvečer. Na programu jc: Veseloigra v enem dejanju "Ljubosumnost", potem j ples in prosta zabava. Ker bomo imeli eno najboljših godb. kar jih je tukaj v Windsor-ju, vabimo naše rojake, da pridejo n;. ta dan. da se skupno povesellmo. Še posebej pa vabimo nase sobra -te in sestre iz Detroita in bližnje okolico da nas posetijo, za kar jim bomo j/ srra hvaležni. Vstopnina je samo za moški ženske so proste. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. J. Kobetič. — Za boga. izgubil se denarnico vso mesečno plačo' — je rekel rojak — Si jo že povsod iskal? — Seveda, tudi v enem hlačnem žepu — sem jo že iskal. — A v drugem? — V drugega se bojim poseči, ker bi me zadela kap. če bi ne bilo denarnice v njem Skladatelj povabi v družbo pevke. da bi kaj zapela. Na videz se je upirala, v resnici ji je pa bilo vabilo zelo ljubo Bojim se. mojster, vpričo tolikih ljudi. — se je branila na videz. — Nič ne de. saj vas itak n nihče poslušal, skladatelj. bo jo je potolažil edge sestavlja nov dogovor PARIZ. Francija. 7. februarja. — Poslanik Walter Edtie je sedaj neumorno zaposlen, da sestavi prvot ni osnutek francosko-ameriške tr-Rov.vke pogodbe, glede katere se bo-"Do pogajanja kaj kmalu pričela. Francoski zunanji urad izdeluje svoj lastni, neodvisni osnutek te pogodbe. blaženi žurnalist Gost: — Gospod krčmar. rad bi bil na vasem mestu — Dvomim, da bi bih zadovoljni, jaz imam težke skrbi. — Tako težkih gotovo ne. kakor jaz. Že dve uri si zaman belim glavo, kako bi vam plačal obed. Kako daleč ste z iskanjem morilca? - Zelo uspešno ga i .čem >. Ravnokar smo našli umorjenega in nož s katerim je bil umorjen. Zdaj jc treba prijeti samo se morilca, pa bo vse v redu Glej Mihce, to je torej novi papa, je rekla ločena in zopet jh)-rečena žena otroku — Toda, mamica, saj je bil prejšnji še čisto dober >f. Ti si se lani oženil ? Ah. da Ne bil bi se, da se ni-iem naveličal gosposke hrane. — Kako je pa sedaj s hrano? — Zdaj mi gosposka zopet tekne. * Bivši president Wilson je pri.šel v nebesa in zagledal Mojzesa. Mojzes je stopil k njtinu in mu segel v roko, rekoč: — Zelo se mi smilite. — Zakaj pa? — ga je vprašal Wil-| son. — Ker so ljudje tako malo spoštovali vaših 14 zapovedi. Wilson je pa segel Mojzeru v roko, rekoč: — Tudi vi sc mi smilite. — Zakaj ? —Ker spoštujejo ljudje vaše zapovedi še manj. Kakor poročajo pariški li.^ti. bo cerkev v bližnjem času proglasila za blaženega nekega žumalista. Ta srečnik se je za življenja imenovil Feron-Vrau in je bii ravnatelj ; * klerikalnega lista "La Croix". Umri PiaviJo. da se je italijanski kralj je kratko pred izbruhom vojne Se- naveiičal prestola. To je povsem u-veda si ni zaslužil svetniškega ni- mevno. Menda ni hujšega na svetu. ženih državah. slova nižjega reda samo z novinar-jenjem, temveč tudi kot veleindu-strijalec. Ustanovil je katoliško vseučilišče v Lillu in je pripravil ev-haristični kongres na Francoskem Cerkvena oblast se je že izjavila za to. da se prvi novinar proglasi za polsvetnika, tako da bo uradna proglasitev sledila vsak čas. Kako pravijo na Francoskem? "Žurnalizem vodi do vsega — seveda ga moraš najprvo opustiti." Ponesrečeni Bomšek umrl. V celjski javil bolnici je umrl 25. letni zidarski pomočnik Mihael Bcrnšek iz Spodnje Hudinje pri Celju, ki se je lani težko ponesrečil pri adaptaciji vojaške bolnice v Gaber ju. Bcrnšek se je nahajal kot preddelavec na 60 in pol metra visokem odru. Nenadoma se je deska, na kateri je stal, odtrgala in je Bornšek strmoglavil v globino. Pri padcu si je siromak zlomil hrbtenico. Skcro 3 mesece je ležal v bolnici, dokler ga ni rešila smrt. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE kot če vati. mora kralj molče kralje- — Ali verjameš, da se preseli po smrti človeška duša v žival? — Skoro bi verjel, če mislim na ranjko ženo in slišim govoriti papigo. * F«int, ki Je streljal na mehiškega predsednika Rubia. je imel v žepu šest nabojev in podobo Matere božje. Kdo ve, na kaj se je zanašal: da mu bo podoba pomagala srečno za-vršiti atentat, ali pa da mu bo pomagala po atentatu srečno pobegniti? * Bele vrane so redke, včasi se pa vseeno katera pojavi. Tako je naprimer te dni neki zagrizen suhaški voditelj priznal, da je po desetletni prelzkuinji prohl- bicija neizvedljiva. * Neki časopis poroča: — Delegat-je qa londonski razorožitveni konferenci se bližajo sporazumu. Poročilo bi bilo dosti več obetajoče. če bi se glasilo: — Delegatje se bližajo k razumu * V Rockford 111., živi 34-letni Ray Barry, ki se je v svojem mladem življenju šestkrat razporočii in sedemkrat poročil. Včeraj je pripeljal na dom svojo sedmo ženico. Možaku najbrž ni znan pregovor, da gre osel le enkrat na led, kajti on je šel sedemkrat. HIIIMIIHIIII 'MJ^II^^i^a-FSMfE^Og1!^^'V^m T™ NEW YORK. SATURDAY, FEBRUARY I, 193t The LARGEST SLOVENE DAILY la U. 8. A, a -'- -!! nj;1 i." VLADIMIR LEVSTIK — Janko'* Mara Je poča« utopila k možu. ki Jc spal na zcfi Njena hoja Je bi".* težka hi drsajoča, nič hUdega v it-kfftsi o tanj u ~ JankT) tri je ura! Aii ne boš narekoval1 Janko se je momlja je obrnil > ■leno Takoj po koailu j« bil zaspal in se ni in ni hotel zbuditi Čudno truden Jm postajal zadnje čase Še sanjalo ae mu je, da spi Spi. ne more se naspali, ljudje ga budijo, on pa kLr.il okoli sebe Čaaili je v spanju ptoval nadiežnike z besedami, kakršnih vede ni izgovarjal vpričo nje. A Mara mu tega ni povedala. »milil se ji je. Ubožec' — je zamrmrala zoaj. Toliko se ubija moj ljubi, toliko dela zame.... in zanj... Pri tej besedi se j? j h* t as t njenega obraz k. snoba prelil: na- ladko e pus al ni t O. k< je zpo iU ►pila mi. k mizi in razbiti pi- lo bi bik to mblil pred i<* življenje :.e ij drugače, nc- za klade ne bi rbri&ala iz svojega .sp )-o sta se »poznala v vo- ii bil vse letoma! Njur | obrnilo tolikai go sta pričakovala A vendar ... Za vse bila Mara mina dne zu rttstne železnice. Janko se Je vozli na tehniko, ona v zavarovalno pisarno Radovedno sta opazovala drug drugega: tako različna sta bila, dva človeka $ tako tujih kon-t rv življenja. On je sanjaril o u-spehlh. o nebotičnikih iz železa in bfkma, ona o tem, kako bi ie&tela m svojo črnolaso lepoto, plesala do nezavesti in vodila mihjonarje za nu.v Janko bi bil na vek? zapravil njeno milost, če bi jI bil rekel, da; ne bo nikoli M i s Evropa in filmska! zvezda: pa kje bi se bil upal, že od kraja je bil tako plah in nežen, kakor da sam ne dvomi o tem In tako se Je pričelo Kmalu nl-j ata mogla več dihati drug brez drugega. Mara je trepetala, kad lr je Janko zakašljal. Janko je obu-paval, če je bila ona slabe volje. Po«tala sta drug drugem jedro in zmisel sveta ter obkoprnela v gotovost, da so bile vse neobrzdane sanje le predigra tega razodetja.... O. lepo je bilo. Ostalo življenje ,,3 j utonilo v lesketanju njunih zvezdnatih noči, v zelenju in solncu ZADNJE POGLAVJE jela na enem izmed njih. ob rečici sta hodila in se držala za roke, snovati pravljico o bodočnosti: hišico boota imela, veselo hišico sredi gred in rož in njegova soba bo taka ~n njena taka Da ne bi sama živela v hišici bosta seveda imela sinka, vse-kako sinka, ne deklice. Vanja mu bo ime. nikakor ne drugače: Mara je tako odločila in če ie Janko pred lagal kaj drugega, je cepetala z nogo. Misel na Vanjo ju je prevzela kakor u klet je Mari so cvele oči, kadar je sanjarila o njem. Skladala je roke pred seboj in nihala z njimi, kakor da ga že pestuje ob dekliških nedrih. in Janko je#zato po-klekal pred njo. ji cbj?mal kolena in jih poljubljal do iznemoglosti... Hišica je stala še visoko v oblakih, ko je Vanja, vsekakor sinko nikakor ne deklica, potrkal na vrata življenja. V maju je bilo, na pa-robku gozda, tam daleč so žarele planine v večerni zarji ... In ko sc je Mira osvestila, so bila njene oči polne tihega smehljaja, do današnjega dne ga jc čutila v njih. Utrgala je dve cvetoči vejici nad tvoj j glavo, dala eno njemu, za spomin, in zacepetala. Vanja Vanja!.... Prve dni sta časih oba jokala od recc. A takoj.za tem ju je pretre-: lo vprašanje: kaj bo zdaj? Velikih ovir ni bilo. oba sta bila siroti, za-stran stricev in tet si ni bilo vredno beliti glave. In Mara je sredi svoje grozničave slutnje mahoma spoznala, da je prav za prav že od kraja malce pometala s perotničicanii, kakor ptička, če jo obide, da bi delala gnezdo ... A za»oba je bilo še tako zgodaj, bila sta skoraj otroka, dva siromašna otroka! Za kratko trenutje so se ujele njune oči. . Toda Mara je* obupno zmajala z glavico: Ne dam Vanje! — je zamrmrala. — Ne dam ga. .. — Ne daš ga! — Janko toliko da ni zavrisnil. — Pa ga ne dajva. '•va dni po tem jo je blažen pričakal z novico, da >e obesil tehniko na klin ter sprejel službo v u-rednistvu nekega dnevnika. Cez tri tedne je bila poroka in nato sva-tovska gostija v restoranu pri pticah pevkah. Mara je jela spletati dal od skrbi. — Zdaj se za Boga ne vznemirjaj.... Iz enega kosa kruh.' bova napravila dva. med tem se bodo vremena kako zjasnila in sploh . in vobee. — Tako dober je bi! Prestal je kaditi, v kavarno ni hodil več. za večerjo je jel krompir. ki ga je Janko proglašal zdaj za purana, zdaj za jastoga v majonezi; k temu sta imela šampanjec iz vodovoda in za deset Iju-beaen in smeh. In kadar se je Mare lotila otožnost, ji Je Janko po-pložil roko na život in zasepetal: — Vanja. .. Ljuba, najin Vanja! In že jima je bilo tesno od vsega lepega in nista vedela komu bi se zahvalila, da je živeti tako sladko. O, nič sile jima ne bi bilo, da niso ženske zbegale Mare s svojimi grozovitimi istorijami o porodih. Strah jo je zasul kakor plaz, ni se mogla izkopati iz njega. Toliko jih umre, kdo ve, ali bo ostala živa; in njen ubogi Vanja, vsekako deček, nikakor ne deklica! O, če bi bilo, kako* j ni, če bi mogla, kakor ne more, j skratka, če bi se Janko bolj potru-J dil, zakaj oče je vendarle, on jc j kriv.... j V tistem trenutku sama ni vede-} la, kaj govori, v naslednjem se je že spravljala na kolena, da bi -ia i prosila odpuščanja. A Janko je žalostno odkimal, jo posadil v naslanjač in dolgo molče stal pri o-knu. Potem ga je teden dni nosilo po mestu. Mara je kar ginevala od kesanja. dokler ni v soboto pritekel ves zasopel in rdeč: nekaj sil- lovanja in laskanja. Samo veliko usmiljenje Je še živelo med njima in nekaj kakor kes in obtožba samega sebe. Vsak izmed njiju si ie očital krivdo, ki mora drugi trpeti zaradi nje. In kup rokopisa je rasel, a ne tako naglo, kakor je bil Janko obljubil. šef ga je priganjal, stiska je trkala na vrata in Marina ura je prihajala, ne da bi prišla. Zdaj Je trepetala že osmi dan. a sveža posteljica zraven njene je še vedno čakala in Jankov roman še vedno ni bil končan. Oh. vse je bilo tako žalostno in tako veselo: smeh je bil kakor jok in solze so bile svetle od smeha. —» Janko! — Spet se je vzdignila. — Četrt na štiri je. vstani, ljubi... \istani, cte napiševa zadnje poglavje ! Zadnje poglavje je pomenilo denar. Črta pod zadnje poglavje — Mara bo smela leči. zapreti oči in brez skrbi zašepetati: Vanja, pridi!.... Vse te dni je molila, da bi mogla zdržati do konca. Vedeli je, da Janko ne bi napisal brez nje niti črke več. Prošnja njenih oči ie bila vsa njegova moč — ta prošnia in sladka pesem o Vanji, ki mu je že žvrgolela v srce Janko se je prevalil na zofi. za- j stokal, se pretegnil in vstal, kakor da ga teži grmada svinca. Pom?! si je oči in zagledal njo, ki je že sedela za strojem, s prsti na tip-' kah. z zrenicami temno uprtimi i vanj. In zdajci se je zavedel, ni- ! koli še ne tako, njenega trpečega stanja: tiha, ganljiva lepota je 53-vala od zaznamovanih črt. cd vzbo-čenega života, od vse mile. ubog" telesnosti tega bitja, ki je živelo ijubezni do njega. Glej, tu je sedela in čakala: sleherna sveža misel njegovih možganov, sleherna beseda njegovih ust je pomenila za- HUDIČ T TREBUHU V starem bretonskem gozdu Bre-zilianu, ki se ga drži mnogo po-šastnh pripovedk, se dogajajo se vedno skrivnostne stvari. Pred krat kim je našel kmet Pierre Gilet. prebiva ob robu tega gozda, ko se je vrnil domov, svoje ženo z raz-paranim trebuhom na postelji. Dejala je najprvo, da so jo napadli vlomilci, ko se je pa izkazalo, da to ne more biti res. je začela nekaj fantazirati o hudičih in demonih. Policija jo je trdo prijela, naj se izrazi določneje, in tedaj 'e ženska priznala, da je bila sama poskusila razparati si trebuh. Nje rana sicer ni bila tako težka, kakor so prvotno mislili. Vprašali so jo. čemu je to storila, in je dejala, da je hotela spraviti iz trebuha nekega hudiča, ki jo je obsedel, ko je jedla meso zaklete svinje. Zaman so jo skušali pregovoriti, da se moti. Ženska je čutila hudiča še vedno v sebi in prsd nekoliko dne\i se je obesila. »2 Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street cezarjev potomec New York, N. Y. NEBRASKA Omaha. P. Broderick IZGUBLJENI DEČEK Ko se je te dni vlak kanadsk? pacifiške proge ustavil v Wmnipegu. je pristopila starejša ženska k nekemu sprevodniku in mu jokaje začela pripovedovati, da je nje deček izstepil in da ga ne more nikjer njati. Celotno osobje je preiskalo vlak, da bi "dečka" našlo. Zaman, i i Obvestili so železniško policijo, potniki so pomagali iskati izgubi j en-j ca, vse zaman. Z dvignjenimi roka-: mi je prosila mati vlakovodjo, naj i vlaku ne da odpeljati, dokler nc Mister Julij Cssar. mestni svetnik in kemičar v Weymouthu na Angleškem, se jc napotil v Neapolj da poišče arhivne dokaze, ki bi a-gotcvili njegovo sorodstvo z velikim Rimljanom istega imena. Gospod kemičar je potomec Cezar i Adelmara, osebnega zdravnika kraljice Elizabethe in sinu italijanska vojvedske rodbine Cesarinijcv. Predno sc jc preselil na Angleško je bival v Neapolju in Padovi. Mister Cesar ima že nekatere pod like iz italijanskih arhivov, ki potr- najde svojega malega. Vse je pre- i jejo njegove zagotovitve. Zdaj hoče njo korak k odrešenju! olajšanje u-! sunila nje žalost, a kaj je pomaga-! upostaviti svoje rodoslovno drevo NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle OHIO Baiberton, Jonn Balant. Joe Hltl. Cleveland. Anton Bobek. C has, Karlinger, Louis Rudmau. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Ix>raln, Louis Balant in J. nlumfie Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar i Youngstown, Anton KikelJ. re, ki je morda ne bo preživela — kdo pa ve? Groza te misli se št: ni utegnila razliti po njem in že jc bil trezen. Čudno, kako lahko je bilo prav za nega se je bilo zgodilo! Vse je bilo i Prav t0 zadnje poglavje in kako ži- njunih samotnih izprehodov. Mara j gnezdo v mesečni sobi z dvema po- se je Ranjeno epominjaia. kako sta POZIV! Vsi naročniki katerim jc, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. steljama. v tretjem nadstropju kr-i tnežljave stare hiše v Krivi ulici.... t Izprva je šlo po sreči. Janko se je pokazal zmožnega, njegove drobne vesti so zbujale poeomost. glavni urednik je kimal, kadar je govoril o njem. Mara je še hodila vi živela sta in hranila :fa Vanjo, dokler ni neko opoldne pri-jokala domov: odpovedali so ji bili j službo! — Nič ne maraj. srčece, — jo jej tolažil Janko, čeprav je srepo gle- dobro, šef ga je bil poklical k sebi! "Prijatelj," mu je dejal, "romana, nimamo. Ali vas nikoli ne ščeni. da bi spisali roman? Vaše poročilo o zadnji ljubezenski tragediji je bilo sijajno.... Poizkusite. Nekaj tisoč i-,i se zaslužilo." Janko ni pomislil, ali bo mogel spisati roman. Mislil je nanjo, na Vanjo. In je samo vprašal, do kdaj mora biti roman končan. "V treh tednih, prijatelj! In za-stran snovi, da veste: krvav naj bo in blažiino naj vpliva, otrok naj ne pohujša in pikanten naj bo ... S j pogledom v bližnjo bodočnost, ve-I ste. kar moči fantastičen in pa zgo-i dovinski, iz turških časov ali tam okoli... Ubogi Janko je vse obljubil. In zdaj je stal pred njo res srečen, da 1 bo "mogla, Kakor ni mogla". Ni dvoma, da spiše roman. lo! Vlak je moral naprej. Teda.i baš v trenutku, ko so hoteli dati znamene za odhod, je pritekel neki; možak k obupani dami in ji velel: ! "Pcmiri se vendar, mati, saj vidiš j da sem se vrnil še pred odhodom ' vlaka.'* Tisti, ki so bili priče temu prizoru, so se spogledali, kakor da ne razumejo ničesar, in neki policijski uradnik je vprašal ženo: — ^ "Koliko let pa šteje vaš deček?' — "Tri in štirideset," je odgovorila ponosno srečna mati. vo mu je stalo pred duhom. — Kje sva ostala, ljuba? Da.... — Morilca je bila doletela zaslužena kazen. Vse je bilo odrešeno, nenadno razkritje je bilo postavilo bodočnost ljubeče dvojice v novo luč .. — Piši. dekletce, še osem strani. Da. da, to pot končava. j---------------' Nagnil se je proti njej in pričel: ! ..........................j — Milan in Zlata sta se bila u-' nem glasu, muka v očeh. zobje so; maknila na vrt. Šele zdaj bo tolikih si tiho šklepetali drug ob drugega I preizkušnjah, sta smela misliti na' ko je zamrmrala: Ce mu bo to uspelo, .se bo lalilto smatral za "n?'jstarejšega Angleža": saj je Julij Cezar osvojil Britanijo dolgo poprej, netio so dospeli v deželo Anglosaksi in Normani Samo to je žalostno na vsej stvari. da stari imperator, kolikor vemo ni ostavil — nobenega rodnega sina. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRiOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN A Mara je čisto drugače gledala na veliki dogodek: njenemu Janku se je odpiral strmi klanec slave. Iz ljubezni do nje se bo ovenčal z njo, zanjo bo ustvaril veliko delo: nekje v tem delu bo živil dih njenega bitja. .. Z zono vzhičena je začutila v sebi bogastva, ki bi mu jih hotela dati. — Ni dvoma, da moreš, ljubi. — je ponovila njegove besede. — Pomagala ti bom. Izposodiva^si stroj, pa mi boš narekoval. Mara bo sedela pred teboj in čakala: vsak dan deset strani. Dokler ne bo deset stranih polnih. .." — Dokler ne bo deset strani polnih? — Niti besedice, niti poljuba. Nič razgovorov o sladkih stvareh. — In ko bo deset strani polnih? — ie vprašal z svetlim nasmeškom — Kaj dobim? — Mojo pohvalo," je odvrnila Mara s kraljevskim vzgibom glave in ramen. In pomagala mu je. Vse popoldneve je presedela za strojem in visela s pogledom na Jankovih u-stih. čuteč, kako ga izpodbada pričakovanje njenih oči. Njena ljubezen je lila vanj, se prelivala v misel, se z zvokom besede vračala k njej, vihrala v plesu njenih prstov po tipkah in se kakor neviden o-genj zažigala v papir. Časih ga je ustavljala z domislicami in nasveti: čudno, kako napak si moški predstavljajo, kaj bi rekla ali storila junakinja v takem in takem trenutku.... In kadar je Janko odšel na nočno službo, je prebirala rokopis in hlipala od navdušenja. Resnično, roman je bil dober in njena sreča je bila brez mej. Toda opažala je, kako ga premaguje utrujenost. Izžemal se je. Mara se ni upala biti žalostna, kadar je po končanem delu naslonil glavo med dlani ter pozabil na vsa mi- svojo srečo. Ali bo prav tako? i Mara je tiho pokinaala. Skrivno-sten nasmeh ji je seval okoli ust. j Bog. še deset strani, da bi le str-pela! Občutek nečesa ogromnega, strašnega in sladkega je rasel od minute do minute. — Lepo bo. — je zamrmrala. — Vse, kar moj dragi reče. je lepo.... ; In je pisala kakor v omotici, sama ne vedoč, kaj piše. ne slišoč ga. kaj narekuje. V njej, v njenem srcu. v žilah, v slehernem koščku njenega telesa je zvonilo in molilo. — Vanja ... Vanja ... Vanja.... Janko je narekoval kakor še niko- ( li ne. Primere je kar sipal, stavki v i nežnem razgovoru zaljubljencev so — Tako.... kakor ti meni, ljubi takrat.... Šele zdaj se je zavedel. Široko j j je pogledal, se prestrašil in planii k njej: — Mara!.... Ubogo moje! Toda ona je zmajala z glavo. Hotela je končati. Skozi meglo bolečin, ki se je zgrinjala nanjo, je iskala tipko za tipko in sama dospisala besede, v katerih je bilo vse že naprej odločeno, njena sreča, njen up, njene želje in radosti in vsa svetost te minute: — Ljubim te.... molim te!.... In črto pod zadnje poglavje. .. Nato se je sesedla. Tako za čudo bedna in majhna je bila videti, ka- še užigali drug iz drugega in vi- kor da je vsa izginila in je ostalo hrali v majnikovo noč na vrtu. .. Od samo še dvoje; njen život, ki so ga vneme je prestal opazovati Maro.i stresali krči, in njen obraz, ki se je Ne kapelj ni videl, ki so se zbirale na njenem čedu. ne bolestnih drgetov, ki so jo izpreletavali, ne strmeče zamaknjenega prisluškovanja ki se je časih nalik gloriji razlilo po bledem, izmučenem obrazku. — Samo pet minut še, ljuba.... samo še eno stran.... Mara ni več pokimala. Pisala je brez misli, v snu, v svojem stras-nem in radostnem snu o Vanji. .. — Nu vidiš, ljubček, — je zdajci začula Jankov glas, — samo še ta stavek: kaj naj ji reče: Povej, kakšno besedo, naj reče svoji Zlati, da bo v njej vse izraženo? Komaj, komaj je našla moč. da ga je razumela. Muka je bila v nje- POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte toraj, da s«; Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. OREGON Oregon City, J. Koblar Ro- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane um $2— mmdti ga Prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA ti« West iS Street New York City pačil od groze. Poslednje, česar se je zavedala, je bil to, da je z divjim vzkrikom zasadila zobe v pjegovo desnico, ki jo je plašno božala po licu.... Dolgo nista ne on ne ona vedela, kaj se godi in kaj jima hočejo ženske ki so bile prišle in jele šariti po sobi. A sredi noči so muke ponehale in Mara je začudeno pogledala okoli sebe. Na mizi je gorela luč, prijazen star gospod si je umival roke in Janko je stal pred njo ter ji blažen kazal nekaj rdečega, presunljivega cvilečega... V Marinih očeh je zasijalo kakor zarja. Ta drobna rdeča stvarca je bilo njeno dete. Njen deček, kakopak. nikakor ne deklica. Marina pohvala Janku za zadnje poglavje ... Njen Vanja! CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch I ILLINOI8 Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew SplUar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicl', J. Zaletel, JoseDh Hrovat. La Salle, J. Spelich. Masdbutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. tTank PetkovSek In Jože Zelene. PENNSYLVANIA: Ambildge. Frank JakSe Bessemer, Louis Hribar Braddock. J A. Germ Eroughton, Anton Ip«»ec Claririge. A Jertn. Conemaugh. J. , Brezovec. V vanšek. L'rafton. Fr. Machek. Export, G. Pr?vič. Louis Jupad* čič, A. SkcrlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polam:, Martin Koroshetz. Krayn. Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Bma poleg j>a*torja fiturma. kajti s tem Je bil pričaran kos domovine! Takoj Je bila pripravljena za v.-e Pospravila je mizo ter postavila nanjo majhno perivo ter stekleničlco dobrega likerja. Prijetno kram-liaje so *edli za cvalno mizo. Kot prokletstvo je bilo odvzeto od nje. da nt zadela pastorja kletvica t* Reinshagena! Pripovedovala je o svojih stari ih. o družinah v vasi ter o svojem bratu Kristelu Vedno pa je i-kašala poaematt pastorja, ko je pripovedoval o gradu in kontes: Ingl Inga! Pa.stor večkrat pokimal — Kontesa Inga je tudi pripravila avojim narišem veliko zadrego' — Rekel je — Tudi--Ebba je nehote zarekla Kontesa Inga se je takoj po novem letu vmih Draždan v Feii hagen? V splošnem pa bo ostala tamkaj do 10. fe-uruar a N* Kaj je moralo biti s kenteso Ingo. da se ji nt bivanje v Dražita mh ver di padlo Meseca januarja so bili v Švici Kontesa pa je morala o.-tat! v Relnshagenu. Ntso je vreli s seboj! Jas si lab go mislim vzrok, gospod pastor. — je rekla Ebba pri-tajer.i Oc pa grofica je na vsak način zahtevala, naj se Inga žare« i s sinom neke prijateljice, baronic« Brauneck. Inga pa ni hotela stori u trga ker ljubi nekega drugega." Ta drugi pa ni nikdo drugi, — lot naš Kristel. gespod pastor! Starca »ta bila telo presenečena DUESSELDORFSKI MORILEC * Konec.) Jsto nedelje. namreč 25. avgusta, ko je bil razkrit strašni umor obeh mladih deklet, se je tudi v sosednjem predmestju Neussu vršilo žegnanje. Tega Je obiskala devojka Gertruda Schulte in se tam seznanila z nekim moškim v starosti o- Čez štirinajst dni — 25. oktobra — se je v istem okolišu izvršil nov napad. 34-letna ločena žena Meu-rer. ki stanuje v neki tamošnji baraki, je bila zvečer na povratku proti domu mpadena od moža. ki se ji je vsilil kot spremljevalec. krog 30 let. Pripovedoval ji je, da Drugače se je Meurerjeva vsak zve-je uslužben pri pošti in se je de čer vozila iz službe iz kolesom, ra^-kletu prav prikupil. Visok, svetlo- no tokrat pa je morala peš. ker las. zdravega obraz i. Nosil je tudi $e ie kolo nahajalo v repar^turi. naočniki. O&efcen • je "bil v svetlo Neznanec jo je v temi prav simpi- činec narisal tudi pokrajino in s križem označil, da je tam blizu na kraju, imenovanem Pappendell, zakopano še neko drugo truplo. Policija je začela kopati ter je slednjič res razkrila tudi truplo služkinje Marije Hahnove, ki je izginila iz službe 11. avgusta in se vdala prostituciji. Hahnova je bila zakopana 1.30 m globoko. Zemlja okrog trupla je bila okrvavljena. Truplo samo je imelo 20 vbodov, tri v smeri levega lica, 7 v vrat. 10 v prsi. Trije vbodi so predrli srce. (Cretan je Paraikov — Shipping News — Tako je torej duesseldorfski vampir lani v dobi od 3. februarja do i 15. novembra z vbodi ali udarci u-sivo obleko in enak klobuk. Proti Učno nagovoril in se celo hudpval moril štiri otroke, štiri ženske 'n večeru se je parček s cestno želez-( nad policijo, da posveča temu delu enega moža. napadel pa pet žensk ilico vrnil iz Neussa v duesseldorf- mesta tako malo pažnje. Na lepem sko predmestje Heerdt. kjer sta oba' je razgovor preokrenll. Začel je go- izstopila in se podala na sprehod voriti o umoru ' invalida Ssheera. ob Renu Ko sta bila čisto na sa-| kT je v Meurerjevi takoj vzdra-mem in v temi se je milo bojazen, tembolj, ker je ne-mož z »cel dekletu vsiljevati, a Ger-j znanec dosledno skušal zaostajati truda je njegovo nadležnbst odloč- korak za njo. Nenadoma so padli no zavrčala, češ. da raje umre. Ti- udarci po glavi in Meurerjeva se sti hip je neznanec že potegnil nož je zgrudila nezavestna. Zločinec in zavpil: "Tedaj umri!" Z-dal ;e pa je izginil v temi. Odnesel je s Gertrudi dva vboda v vrat in osem' seboj njeno aktovko, v kateri je v hrbet Dekle je glasno vpilo na mela dva obleki, ki si jih je popol-pomoč in pobegnilo preko travni- dne sama skrojila. Meurerjevo so ka proti Renu in se zgrudilo. Sta- par minut po napadu našli neki ko-novalci bližnjih hiš so culi njene lesarji, ki so povzročili prevoz v odnosno deklet, od katerih sta dve odnesli smrtno nevarne poškodbe Kriminalno komisijo, ki je neprestano na delu, tvorijo najboljši nemški kriminalisti. Tako pole?: duesseldorfskih kriminalnih komisarjev in svetnikov Etza. Tembcri-sa. Gaertnerja in Momberga, komisar dr. Barschwitz in svetnik Germat iz Berlina. V pomoč jim je dodeljenih tudi okrog 400 najboljših kriminalnih uradnikov in cela garda detektivov. Toda jasnega .sledu ni, ki ima razen tega še silno 12. februarja: America. Cherbourg, Bremen 13. februarja: ilurnehett, Clierttourg, Inirg. Hnnihurg 26 februa-Ja: ur;«! \\ uetliiriffiun. Cherlx^urg. Ha;n burjf 27. februr-ja- H»-rti:-, Cti«»rl>ourK, l!r«-in»-n krike in prihiteli na pomoč. Takoj bolnico, aktovko pa so našli na- obljudeno okolici, iztakniti encoa so obvestili j*>licijo, ki je težko slednji dan sprehajalci in se je po poškodovano Gertrudo jadmo pre- sledovih dalo sklepati, da je zloči- peljaia v bolnico. Več tednov je de- nec pobegnil v oni smeri, kjer ro kle viselo med življenjem in smrt- našli Doerrierjevo ... Meurrerjeva je jo. končno pa so zdravniki tudi njo v bolnici okrevala in je tako živo na čudežen način rešili. Njene iz- opisala zločinca, s katerim je bila povedbe so za policijo zato važne,) četrt ure skupaj, da ga bo gotovo ker Je točno opisala zločinca in po- tudi spoznala, ako policiji vlovi — vdarila njegovo privlačnost. Suge-' pravega. Nr -labo n, ubirala grofica! - je konečno menil pastor. - a stiven vpUv mora biti precej mQ.j Najstrašnejši 2ločin vampirja jc ncn.e «.rok raj ram aatnšem ni nikakor mogoče oprostiti! čan< kajLi Gertruda Je še V bolnici'p,č umor 5-letne Gertrude Alberti fi(.a mi je dvakrat pisala Seveda ničesar posebnega glede • 2atrdila, da neznanca navzlic stray- mannove Dekletce ki je po rodu f i med 11 -tan., ie človek lahko marsikaj čital, - kajti namig- i nemu zločinu ne more pozabiti in bilo iz Warendorfa na Westfalskem 1 11 1 • V ,la ' ' 1 I:ig°; # , bi mu vse odpustila.... so vzeli za svoje njeni sorodniki v An p„>pa groHca plsala tudi o men- Zopet mesec dni premirja Pj). Duesseldorfu, kAr boleha oče ?e in i o- lavlja ie je stavita Etba to vprašanje, ker je čutila slednjo septembersko nedelje pa so' poldrugo leto na odprti tuberkulo- >'* t ■ f , Ine« 111 »r1 / i »-v t-** f\ t^n . ♦ nr iri »-* 3 rtnntrr ... . . r opraviči pred pastorjem in njegovo Počasi poželjcnjc. da ae v tem slučaju ženo. Pastor Sturm se je resno ozrl v Ebbo. — - Da. otrok moj. o tebi ml je sporočila marsikaj! S tem se je pri.,.1 pogovor, katerega se je Ebba tako strašno bala Solze so ji planile iz oči. Karkoli Je tudi pitala gospa grofica — ni bilo resnica, gospod Itaator1 Tudi od tvoj.h starišev imam dvoje pisem. Ebba! Bili sta pismi, ki .ta mi trgala srce! - Otrok, ali nisi prav nič pomislila, kai si storila % svojim nepremišljenim odhodom? Kristel ve vse Pisala M*m mu pogosto. Domov pa za enkrat ie ne. — Zakaj ne. Ebb . ^ Če bi smela povedati * Oototi otrok moj* Lahko »i pač misli«, da žckm ja:nost v tej udtvi ker vrndar strašno razžalila svoje stariie' Ktofca)e m « *oiza«ni je prepovedovala Ebba o vsem kar se ji je do-godik* do trenutka ko ae je sestala v vlaku z Angelo, k: jo je nato vzela fc aetooj Eb6* Oo tudi Ootala »edaj pr: meni Vzljubila sem Jo Prinaša m: v liuo miadoal in aoinre' — »e je hitro oglasila Angela AU n nte miAliL na »tanse Efcoe ki tusrujejo ter hrepene po &vo-;etu oti .ku" — Je vpra.-«i pastor očitale Al: naj zopet kažejo s prstom na tnenr* Ne! Naj prvo hočem gsobtati nekaj ter premoči kako stvar —-- Ne. s prstucn bodo kazab nate. Ebba tudi oe lz ^taneš Sedaj i- govoru, n opravlja Sedaj pravijo, da poznajo vzrok radi katerega ai ne priti dome v Ti moraš imeti pač dober vzrok, da izostaneš *T\o,. -tari-i pa morajo hoditi po križen pot:' Ce se pa boš vrrula v ffeuuhagen p j enem letu bodo elr t rušili jezike ter te direktno vpra-bevaii po tvojem — otroku — — — — Pomiri »e drago dete* Tako Je ravno Ebda! — je rekel pastor, zelo resno — Sedaj te "Ti atrajo za URgubJ eno? Kakšen vzrok bt mogla imeti za dejstvo, da si izostala na tak nepojasnjen načinObzir: na stariše in samo sebe te -,lno da -e take j vmes v Re.nshagen če nočeš gromaditi neizmernega por j a na »vo}e ttarise — in na svojega brata! — Pomisli, kako odlično stališče zavzema! On služi »vojega Oopoda — in ti si vendar njegova sestra? O k. bok vzdih fličen stokanju, se je izvil iz ustnic Angele. Pastor je za pičil svoje presunlijive oči v obraz svoje hčerke ter vprašal s čudno zbadljivim glasom — Otrok moj. kaj mi moreš povedati? » Ker ni očeta takoj razumela, se Je Angela za par sekund vprašaje czria v svojega očeta, nakar je uganila na njegovem bolestnem licu. da jc uganil njeno skrivnost' Postala Je bleda kot smrt. — Oce' — je za ih tela Nato pa se je zgrudila k njegovim nogam ter ae skoro a čelom dotaknila *al. našli obrežni delavci kakih metrov stran od tam, kjer je bil izvršen zločin za Gertrudi Schulte. žensko truplo s hudimi ranami na glavi. Policijski zdravnik jih je naštel 40. Smrt je po sodbi zdravni- samega pravega osumljenca. Nihče! še ni videl noža ali kladiva, ki se ga poslužuje morilec. Opisi se ne strinjajo vsi. Iz Harmannovih zločinov se spominjamo. da v velikem mestu lahko izgine cel ducat ljudi in to celo ■ v eni sami hiši. ne da bi se bližnji. sosed zmenil za to. Toda Hair-, mann se je vsaj trudil, da trupla j odstrani in uniči, dočim duessel-dorfski vampir meče svoje žrtve i prestrašenim meščanom in policiji j pred noge — gesta, ki ji na hudobiji in ironiji ni mogoče najti pri- j mere. Še to: če vampir dvomi, da ! bi se kak njegov zločin ne razkril sam, piše policiji in listom ter raz- j odeva svoje početje. Hudo je pač. j da so se v psihozi, ki je posebno' pred dvema mesecema prevzela vse prebivalstvo, našli tudi tipi, ki so sami začeli pisati pisma, da bi spravili policijo na napačno sled in so ji povzročili ter ji še povzročajo mno- 1. marca: . <*l'tlr«MirK New .> in.- lerilam. mir .M C'AlXf 1!. imttnnuio. Nai-ol^ -m 4. mar^i: ^ 11 a, t'liet U.i.rc 5. mjrei' km,«. N aj'oJi. *:«-n«.\,t 6 marca: 1 »rf-sdf-ii r'lfrN'iirK lit«uifii 7 ma'ca. 11- de Fr i n■ I i re Hrnf'ind Cturl IK.U t g 8. msrea: M inri.-lta! da. rv>u'«>Kii4' s r >1 p r Cnerix»iitff, 1 l.ir?il>u; k 12 marra : AmerUa, CherlMuirK. Ur^niPii 13. marca: Aluelichen. Itoulitgnr 5ur M> r, ltr< -ni»*n 14 tnjrcj: Majestic. Chertoourz lir«-rn«-n, CberlxurK, I!rem»n 15. marca: Mlnnrwank*. n>»rhnu!( Milwaukee. Cherbourg, Hamb>>rit C'»nte Ciraiid**. Napoll, (StiMw 16. marca: SaLurti.a, 1 rut 19. marca: 1'resident llardiri. Cherb-uig 1;»«-rnen 20. marca: A<|uil.tfiin. Oh»f -u tj iSlutiffart, Cherbourg. ilt«n • n 21. mjrta: I'^ri*. IIjuc I-.i Ji'rf r.l, ("i,.|l.... je Alltncriirn 24. marca Statr-ndam. ^.r M.r. lL-jt- terd.i in 25. marca: n. Cfi»-rb..i:rR 26 marca: Hamburg. Che: b> rK- Wa-lili.stoli, f«i. rboot g. Ill htit»»i Vulendaiq, Utiul.'S''« M.-r, Uoi- terdiitn zi. Na četrtek dne 7. novembra se ;e mala Gertruda igrala pred trgovino svojih sorodnikov. Z okna sosednje hiše je neka ženska opazovala, kako je nepoznan mlajši mož, ki ga soseda ceni na 25 let, oblečen kov nastopila pred kakim petimi vi teman plašč, nagovoril dekletce urami ponoči. Morilec je truplo m ga odvedel s seboj. Očividno ji vlekel od kraja zločina do kraja , je nekaj obljubil ali podaril. Mala najdbe kakih 150 metrov daleč. Po-, Gertruda je še z roko zamahnila g0 PreSlavic licija je umorjenko identificirala \ sosedi, ki niti ni slutila kaj zlega.' žrtve vampirja so v prvi vrsti o- troci in ženske. Kakor Jack Raz-| j parač je tudi on pred vsem morilec j revnih ljudi, posebno prostitutk. Udirja proti glavi, vratu in prsom Njegovo blazno početje si je komaj Njena korespondenca je pokazala j nočl alarmirani. Naslednjo sobo o m<>80ee Predstav'Jati Z bliskovito, sledove, ki so vodili na Holandsko 1 ^ lrupelce ob 2lda tTrdke ^ijo vbodi ali udarci. In Zaslišanih je bilo okrog 500 pn:.|Hanel in Lueg v bližini kolonije ker je Ida plctžla svoje Ijubavne j ril Grafenber= Jav.Ie so se mno-rveze na najrazličnejše strani in J prite ko so bae videle neznan -skušala doseč: znama z mošk^r.i; ca ? dekietceTC. Kraj kjer so naši: trupelce. je nekoliko sknt Dekletce je ležalo na obrazu in je imeio nič man; kakor 35 vbodov z dolgem nožem Iz kopriv so izvlekli tru-pelce in ko so ga okreniU so šele opazia strašne po^k^dbe Pjznej- za Ido Reuaehjevo, ki je bila u-službena r^i neki družini v Bar-menu. od sobotnih in nedeljskih večerih se je prihajala razveseljevat v duesseldorska predmestja. Tisti večer, četrt ure pred 7.. so j otroka poslednjič videli živega. Prijava o izginotju je bila razmeroma hitro podana policiji, toda kriminalni organi so bili šele pozno po- holland-amemcaline Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veen dam STA 1'I'ILJ t'L5I,J K\'.\ I'.VUXIKA T K i »ur^nK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne sur M»r (Nitcivanje s ]>ar»ilKi I l"ll.unl-Aiin ri ;i f-ine potiif-nj.L Uilolxiosi. donu.i.iis-P'llcixcnj«- r;. prekosi ji v o kuhinjo in postrežbo T« dt-Dsko ..dp'utj:. '/.* po-dn>l>liosti vprašajte svoj^j lok tlne^a aeenra ali — holland america line 21 STATE ST.. N E »A/ YORK CITY Ig DNI PREKO OCEANA i Na)kraj*» In naibolj ugodna pot sotovani« na oaromnth oarnlkih: j I | PARšS 21. februarja; 21. marca < 1 P. M > <5 P. M.i , ILE DI- FRANCE 7. mar.; 28. mar. (1 P. M.) '5 P. M. ■ I I Najk r«jta pot po Iciasnicl V«ahd>>| Jn v posebni Ithblnl m vaeml m .d«rnl ml udobnosti -- Pijana ln alavna frftBcoaka kuhinja Izra-lnu nitke c«n« i Vprašajte kateresakoll i pooblatcaaaca agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NIW YORK. N. Y. tudi potom ženitovanjskin posredovalnic. Usodnega večera so jo poslednjič Videli v družbi nekega moškega. čigar opis se sklada z zločincem. ki je bil 25. avgusta napadel Gertrudo Schuitejevo. A kaj! Vse ali je res mogoče, da je' Pastor Sturm }e stal tam. z dvignjeno glavo ter očmi. ki so gledale naravnost naprej — njegova hčerka mogla »tonu kaj takega ^ Kot sodnik ?e ji je zdela ta postava starca. — Otrok moj. kako si mogla navaliti na sebe tako %-elikansko krlv-to? Kako »i mogla vreči proč dar, katerega ti je poklonil Bog sam? Za take greti« ni odpuščanja! Vendar oče. Bog mi je odpustil! Kot s čudežem me je zopet zdru-til t moji m otrokom Angela je dvigmia svoje obsolzeno lice proti svojemu očetu. — To snidenje a Ebbo je bilo več kot slučaj. Bog je hotel in kar hoče Bog. moraš tudi ti odpustiti! Molčal je Ali je bil njegov molk sodba? — Oč* ' — Je pričela zopet prositi in njeni ustnici sta se pritiskali na roko starca Pusti, da se znajdem v tej zmedi! V stani. Angela, ter mi povej, kaj te )e napotilo k temu? Angela je vstala ter se težko spustila v naslonjač. Njene oči so iskale tal, ko je rekla pritajeno: Tega ne vem več! Najbrž sem stala takrat pod vplivom tuje volje' Kar je hotel moj mo4 sem morala storiti. Pripovedovala sem vam fee o njem' In ko )c telel. naj se iznebim svojega otroka, sem storila narav-asliiano stvar! Ne le svoje stariše sem takrat zapustila, tem-svoje lastno življenje in kri — brez ugovora, — ne da bi pokaj ae bo 2godik> z ubogim čmčkom. — Stala sem pred uganko... Kakšni breedni so v človeški duši! jDtlje prit)OdKi£č.) f I 1 Ji poizvedovanje je tudi tokrat ostal v ^ 2iravmska pre:.skavi ,e končno brezuspešno, dasi so medtem že pri- j ^ u?0toviia da je dekletce postalo hiteli v pomoč nekateri berlinski tudi žrtev blazne pohotnosti. kriminalni organi | s tem ziočmoir. je sen}a Že 12 oktobra je sledilo novo umorov dosegla točko, ko je zara razkritje: V bbžmi Ost parka so na- di strašne razburjenosti postalo šii prostitutko Elizabeto i»orrier s nujno, da v misterijezno zadevo težkim ranami Bila je zopet so- posežejo najvišje oblasti.V pruskem bota Policijska komisija je uga-' notranjem ministrstvu se je vršila tovila. da je zločinec potolkel svojo konferenca, nakar je bil iz Berima žrtev blizu poljske poti in jo nato'odposlan v Duesseldorf kriminalni vlekel na travnik. Zdravnik je zo-' komisar Busdorf Takoj se je stavil pet naštel osem ran na glavi, pri- j v službo kriminalne komisije, a ko zadetih s čudnim orodjem. Dekle.1 so našli trupelce. je vse porazilo ki je naslednji dan preminulo, ne | dejstvo, da je še prejšnji večer, v da bi se vmos zavedlo, so dva dni! petek prispelo na uredništvo komu-prej videli v nekem kinu v sprem-, nističnega lista "Freiheit'* pismo, v stvu mladega moža. starega 30 do katerem je bilo zapisano: "Truplo 35 let. visoke postave, svetolasega Gertrude Albermann leži ob zidu in gladko obritega. J Haniel." Na istem papirju je zlo- gkiMftr awn MK^SaSaP I f iiišžBiiSMteffiKi nssac-2 smmg saessssni:L .......-iiiatt S asi » J \ A imajo velik uspeh kdaj mori? Vedno proti k?>ncu tedni. med T. in 2 uro ponoči Vedno v predmestju Je sekusalno patološki t;p. obenem pa tud: nekak fe-tišiit Svojim žrtvam rad vz ime kako malenkost, je pa seveda toliko previden, aa je ne pridrži, marveč zopet zavrže Nadaljnje uga:ike ah je morilec s tm. ali imi družbo, ali je revem. ali bogat? Kaj je po poklicu0 Policija sodi. da je op.sane zločine izvršil en mož sam. N eizključuje pa da Ima za pomočnico neko 50-letno žensko, ki je že parkrat nagovarjala cr.roke. jim dajala sladkorčke in jih vabila seboj. Tudi njo iščejo. a kakor da se je pogrezmla Glede premoženjskega stanja n inteligence vampirja je težko reči pravo besedo Morda razpolaga celo z avtom ali motorjem, ko se je vendar parkrat pojavil "na delu ' en in i-c'i večer v dveh popolnoma različnih predmestjih. Ne ropa. on mori iz naslade. Ali morda tudi iz maščevalnoscti? Ker napada najraje ob sobotah, meni policija, da je čez teden uslužben. A ne kot navaden delavec, marveč kot boljši nameščenec. Da bi imeli tudi alkohol kaj vpliva, ni soditi, ker so nje- V in IZ Jugoslavije PREKO * naj -nt m% r< HAMBtRGA Hr'-rt! parni k ALUIT MiUM, v» po« v »se; eiOj fitrfj i y $198 4 ^r v o. n i davek j: p^es;; iz new y0rka do ljubljane in nazaj HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za r-tvrat- a .1 v..|j*-: . !n «1 r. HAMBURG-AMERICAN UNE 39 BROADWAY. S£t» YORK radi o "vampirju' Duesseldorf je lepo in ponosno mesto in zato vse gove metode silno dobro premišlje- prebivalstvo trpi na ugledu Treba ne in sledovi spretno zakriti. Rozi- je samo poznati lokalni patriotizem ka Ohliger gotovo ni bila umorje- nemških mest! Pa si zamislile na tam, kjer so jo našli. Tudi pri kakšna je zavest prebivalcev m mali Gertrudi Albermann se o tem pram tujcem in zunanjem svet i lahko dvomi. A kje je bila umorje- ako stoji v novinah: Morilca ie na Majrija Hahn. o tem si policija nimamo. — živi med nami!" sploh ni na jasnem ' Za seksualne umore nimamo V uspeh sistematičnega zasledo- kriminalističnega sistema pojasnit-vanja ne verjamejo preveč niti kri- ve!" je s suhimi besedami zapisa! minaiisti sami. še manj publika, glavni berlinski dnevnik. Srečanja Kjerkoli prisluhneš pogovorom, morilca z žrtvami so bili vedno sku-povsod ista sodba: — "Zdaj miru- raj slučajna, enkratna. Zato polije... Pri nekem novem poskusu pa cija čaka in opreza. kdaj. kje se bo I J — hop!".... Prav verjetno. Javnost vampir zopet pojavil, in takrat — I 1 je po tisku mobilizirana in naj se hop! 1 1 zaradi "morilske psihoze" prebi- —dr - valcev Duesseldorf a smehlja, kdor - se hoče: res je pa vendar, da brez BREZPLAČNI POUK. H j nje ne bi bilo potrebne pozornosti. BOARD OF EDUCATION nud. j ; Saj se Je vendar zgodilo, da je v brezplačen pouk. ki se žele nauči ^ i začetku novembra navzlic vsem do- ti angleški in hočejo postati dr-S tedanjim opozorilom lahko nežna- žavljanl Združenih držav. Oglasite J j nec odpeljal malo Gertrudo Alber- se za pojasnila v ljudski šoli št v m 9 mann. Dokaz, da so opozorila bUa tt. East 41. cesta v petek s jutra J še vedno potrebna. A zdaj so no- »d 1«. d« 12.. soba štv. 30«. ali pa v Tine v svojih poročanjih uprav po»delj*k in sredo ob 3. do 5^ so-»kromne in prebivalci ne govore j h* 41$, Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdm Ja> naov-aj^n potovati 9 «tar* kraj. J* pot.~*bno. da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi ta drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi samorem« dati najboljša potaanila lu priporočamo *ed*»a ie prvovrstne fcrao-parnike. Tudi nedrčavljant tam»e*Jo potovati v »tarl krJ a>a oMsk. toda preskrbeti si morajo dovoljenj« ca povrnitev (Return Permit) la Washington*. ki je veljaven xa eno leto. dres permita Jc sedaj nemogoča priti nazaj tudi v teku 4. mesecev in se ne pošiljaj« več v stari kraj, ampak ga mora vaak prosllre osebno dvigniti pred od p« to van Jem v stari kraj. Prošnja za permit a« mora vložiti najmanje eden meaee pred nameravanim od potovanjem •u o al, ki potujejo preko Naw Torka, je najbolje, da v prošnji •snailjo, naj jim p«šij« na Barge Offle«. Ne« York, N. T, KAKO DOBITI STOJCB IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljava • prvim julijem, snaša jugoslovanska kvota S45 priseljencev letno, a kvotnl viae ji se isdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in U as: Sla ris' ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so a« p« 1. juti ju 192». leta poročili, šene ln neporočeni otroci ftapod 18. leta poljedelcev. TI s« opravičeni do prve polovice kvote. Do drus« polovice pa a c opravičeni žena in neporočeni otroci ta pod 21. Ista onih nedržavljanov. ki s« bili postavno prlpuščenl v t* dežeH sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte ba poznan« In sanesljive SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STRUT NEW YORK oast Ur ... - '-.-tU «" #*