likala vaak Četrtek. Cena mo Je J K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tuje drŽave 4 K 60 ».) — Spis! In doplal »e po-llljaloi Urednlitvu »Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pat Upravalitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopltarjave ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inaeratl ae aprejemajo po ale-dečlh cenah I Enoatopna petltvrata (ieatlna »Domoljubov«" ilrlne 34 mm) atane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren po-puat po dogovoru. — Poenotena itevllke ae prodajajo po 10 v. čekovni promet poitno-hranllnlčnega urada itev. 824.797. —---——
itev. 35.
V Ljubljani, dni 30. avgusta 1906.
Leto xix.
Katoliški shod.
Ze v soboto pred katoliškim sho-lom — dne 25. avgusta — je začela -jubljana živeti novo življenje. Raz liš plapolajo slovenske zastave, ceste o oživele in tlak odmeva od krep-ih korakov vrlih slovenskih mož, u so prvi pohiteli v osrčje Slove-lije, v našo Ljubljano. Ljubljančani jledajo veselo in začudeno : Nasprot-liki so pisali, da pride sama sodrga ia III. vseslovenski kat. shod, tu pa orakajo čete krepkih, poštenih mož, bi se jim človek najrajši odkrival.
Isti dan — dne 25. avg. — se je logodil v Ljubljani važen dogodek, rt je bil kakor vesela predigra za eličastno slavo prihodnjega dne. >ešli so se namreč hrvaški in slo-enski dijaki, ki so končali srednje °le, da prvič pokažejo svetu svojo medsebojno ljubezen in svoje kato-prepričanje. Do sedaj so vla-We na hrvaških gimnazijah žalostne azmere. Kmet je oddajal svojega ina v šole, plačeval zanj trde krajce, ki jih je zaslužil s krvavimi ulji, njegova deca pa se mu je od-uJ'la v šolah, ker je zapravljala svojo [ajsvetejšo očevino — svojo vero. ^aj se je pa tudi med hrvaškim
dijaštvom začelo jasnifi. Na njihovih srednjih šolah že vstajajo prvi junaki, ki jih ni sram priznati, da so sinovi katoliškega kmeta.
Zato je bila ta javna izpoved katoliške vere, ki jo je podalo združeno slov. in hrvaško dijaštvo v soboto pred vseslovenskim katoliškim shodom, kakor lepa zarja pred jasnim, svetlim dnevom.
Pozdravni večer.
V sobote zvečer pred III. vseslovenskim katoliškim shodom se je vršila od 8. ure zvečer dalje pozdravna slavnost v čast udeležencem katoliškega shoda. Veliko udeležencev, ki so že bili v soboto v Ljubljani, je prihitelo v veliko dvorano »Uhiona«, tako da so bili v kratkem času vse mize ogromnega prostora zasedene. Razvila se je živahna zabava. Veselih src in zadovoljnih obrazov so se udeleženci pomenkovali, da jutri napoči velik dan. Na odru, lepo prirejenem in okrašenem, je veselo igrala slavna društvena godba, in neprisiljeno, prisrčno veselje je zavladalo po celi dvorani.
Za predsednika pozdravnega večera je bil izvoljen državni in deželni poslanec ter vitez reda žel. krone gosp. F. P o v š e. Sam burno pozdravljen fe gospod poslanec zahvalil občinstvo za izkazano mu čast ter v krepkemu govoru pozdravil vse Slovence, ki se niso sramovali spoznati, da so neustrašeni sinovi svoje vere in svojega naroda. Skoro vsakemu stavku gospoda poslanca je odgovarjala dolga pohvala in burno ploskanje in vsaka beseda je padala v srca, kakor bi se vžigale iskre. Vedno vediejša in ponosnejša so bila naša lica in ni ga bilo človeka, ki bi ne občutil sreče, ki mu jo da ponosna zavest,.
da je zvest katoličan in zvest Slovenec. Ob koncu govora gospoda poslanca ni hotelo biti vzklikov ne kpnea ne kraja.
Pri svojem pozdravu sc jc spomnil gospod Povše tudi naših milih gostov, ki so prihiteli ne le iz vseh slovenskih dežela, ampak celo iz drugih slovanskih zemeij v našo prestolnico, v belo Ljubljano. Vsakemu imenu bratskega nam gosta, ki ga je predsednik zabavnega večera omenil, je sledila taka ploha pohvale, da je gromovito odmevala po širnem prostoru velike dvorane. Ta večer so vsi naši slovanski bratje lahko spoznali, s kakimi čuvstvi jih sprejemamo v svojem domu, kako so nam ljubljeni in dragi.
Govorilo je več zastopnikov drugih slovanskih narodov, zlasti naših najbližjih bratov Hrvatov. Govoril je zastopnik hrvaških katoliških dijakov, urednik hrvaškega katoliškega dnevnika Slavik, bosenski kanonik Šarič ter Hrvat-delavec Ferenčin. Vsi so povdarjali, da so prišli kot poslanci svojega naroda k svojim bratom, ki so od njih naprednejši in po svoji katoliški zavesti in organizaciji starejši. »Prišli smo tako učenci k učiteljem.«
In res nam je ta večer vlil silnega zaupanja v lastno moč in v svojo jasno bodočnost. Prešinila nas je ta misel, da je nemogoče uničiti nas versko, narodno ali gospodarsko, dokler ostanemo to, kar smo, zavedni katoliški Slovenci.
Tedaj so naenkrat prišli k pozdravnemu večeru goriški Slovenci, ki so se pripeljali z večernim vlakom. Naenkrat se je prikazala pri glavnem vhodu velike dvorane prva velika društvena zastava, okrašena z našimi trakovi, nato druge za njo— in že jih je vihrala cela vrsta po sredi dvorane proti odru. Visoko so se dvigali naši zavedni Goričani, nekateri že sivolasi, a krepki in junaški kakor skala. Občinstvo je vstajalo, vriskalo in rajalo od veselja, klicalo bratom stotero pozdravov, nad glavami pa so vihrale zastave, mirno in ponosno, kakor naši planinski orli.
Pri vratih so se vsipaie množice bratov z Goriškega. Prihajali so kakor čete vojakov
brez konca in kraja. Samo tisti večer jih je prišlo čez 600. Vse občinstvo je stalo, klicalo »Zivio«, mahalo s klobuki in robci iu naši prijateljski pozdravi so pri Goričanih stotero odmevali. Bilo je tako, kot bi se sešla dva brata, ki se še nista dolgo videla, ki sta pa vedno mislila drug na drugega.
Goriške zastave so se postavile ob oder na obe strani in bilo jih je lepa vrsta. Vrla društvena godba je zaigrala bratom v pozdrav, dvorana se je pa vedno bolj polnila. Sedeti skoro ni bilo mogoče več okoli miz, vrste ljudi so pa le še prihajale v dvorano. Prišli so naravnost s kolodvora, nekoliko trudni in izmučeni od dolge vožnje, a ponosnih korakov iu veselega pogleda. Vsakemu so se lepo svetile na prsih naše slovenske barve z napisom »Goriško«. Bilo je med njimi že veliko starih sivolasih mož, ki so prišli na katoliški shod, da si razvesele zahajajoči dan svojega življenja. A bilo je tudi veliko krepkih mož v najlepših letih, manjkalo pa tudi ni zavednih žena in vrlih deklet.
Predsednik zabavnega večera gospod poslanec Povše je pozdravil Goričane s toplimi besedami. Niso se ustrašili ne truda, ne stroškov, ne daljne poti. da so prišli v tako obilnem številu iz solnčne Goriške v našo belo Ljubljano, da izpovedo vero svojih očetov in narodnost svojih dedov. Nato je pozdravil n ji— fTovega nadškofa dr. Sedeja, ki je tudi nam ljubljen vladika, in ko jim je zaklical: »Bog ga živi!« — so se združili klici vseh Goričanov iu Kranjcev v en sam mogočen pozdrav, da je od njega odmevala vsa jasna noč.
Velika dvorana hotela »Union«, ki sicer objame v svoje naročje nepregledne množice, ie bila prenapolnjena. Ljudje .so odhajali na vrt, vesela pesem je pa odmevala še dolgo proti nebu pod oblake.
In razšli smo se zvečer na svoja stanovanja. Bližal se je že zaželjeni dan. dan zmagoslavja katoliškega naroda.
Veliko zborovanje.
'Trume ljudi se vsipajo v Alojzijevišče. Velikanska množica samih krepkih postav sc jc nabrala pred vhodom, ker je* zborovalni prostor že .orenapolnjen. Na dvorišču Alojzijev išča so podrli cvetličnjak in na njegovem prostoru postavili krasen šotor z oltarjem za sveto mašo in z govorniškim odrom. Ze pred deveto uro e stal mož pri možu, vsi okrašeni s slovenskimi barvami, na hodnikih v obeh nadstropjih se tišči glava pri glavi — veličasten pogled moči in zavednosti. Ob šotoru za sveto mašo so se zvrstile naše ponosne društvene zastave, lepa vrsta jih je. Krasen je pogled na to množico s hodnika. Častitljiva sivolasa glava starčka srebrni zraven črnih kod/ov postavnega fanta — nad vsemi pa plava zavest probujenega katoliškega naroda. Ce človek opazuje to nepregledno množico večinoma kmečkega ljudstva, ne more obupa-vati: Dokler bo naš kmet tako zvesto vztrajal pri veri svojih očetov, se nam ni bati ničesar.
Ob devetih se začne sveta maša v šotoru. Vsi se odkrijejo in goriški nadškof dr. Sedej pristopi k oltarju. Izpred šotora sem za-doni krasna cerkvena pesem, ki kipi kakor upapolno vriskanje zgodnjega škrjanca in se združuje z molitvijo tisočerih naših mož: Bog nai podeli obilo blagoslova našemu katoliškemu gibanju!
Ob pol desetih pridejo trume Dolenjcev ter se združijo s četami Gorenjcev, ki so prišli zjutraj v dveh vlakih v belo Ljubljano. Pred Dolenjci plapola ponosna vrsta društvenih zastav, pri vhodu se vsipajo v zborovalni prostor kakor čebele iz panja, kadar rojijo:
Truma za trumo in ni jih mogoče prešteti. Dolenjske zastave se postavijo v vrsto svojih tovarišic ob šotoru in njihove pisane barve se veselo svetijo v toplem jutranjem solncu.
Prostor je že poln, a množica vedno narašča. Zasedli so že vse boljše prostore, nekateri so splezali na bližnja drevesa, da bolje vidijo in slišijo.
Ko je dokončana sveta maša, stopi goriški nadškof Sedej na govorniški oder. Vse utihne in on spregovori besedo, kot jo more izreči samo katoliški vladika, ki je vnet za časno in večrio srečo svojega naroda. S plemenitim navdušenjem spodbuja navzoče in po njih vse slovensko ljudstvo k pravemu krščanskemu življenju, čigar najlepši izraz je ravno sedanji katoliški shod. Njegov govor, kakor tudi vse druge govor?, ki smo jih slišali na tem krasnem shodu, bomo priobčili v celoti, da bo imelo naše ljudstvo od njih tem večjo korist.
Nato nastopi kanonik Flis v imenu odbora, ki je sklical III. katoliški shod. S krepkim mladeniškim glasom pozdravi vse navzoče. Povdarja, da je ta shod jasen dokaz vedno mlade moči katoliške cerkve, ki se vedno preraja in pomlaja ter že stoletja dolgo stoji ob grobovih onih, ki so jo hoteli uničiti. Njenih sovražnikov že zdavnaj ni nikjer več,
Nato pozdravi poslanec Povše odlične goste: goriškega načškofa dr. Sedeja, Ia. vantinskega škofa dr. N a p o t n i k a in našega škofa dr. Jegliča. Svojo udanost do škofa je pokazalo naše ljudstvo na tako sija-jen način, s tako burnimi klici in pozdravi, da smo trdno prepričani, da je to bilo našemu nadvse požrtvovalnemu nadpastirju obilnoza-dostilo za podle napade, s katerimi so ga obsipali in ga še neprestano obsipajo naši li. beralci v svojih glasilih dan na dan. Na nedeljskem zborovanju se je jasno pokazalo, da ljudstvo dobro čuti, kdo mu je večji prijatelj, ali na vse žrtve pripravljeni, do skrajnosti demokratični škof ali oškricana liberalna gospoda. — Nato pozdravi g. predsednik še dež. glavarja D e t e 1 a, zastopnika dež. vlade g. C h o r i n s k e g a, vse goste, zlasti Cehe in Hrvate, katere zborovavci navdušeno pozdravljajo, nato še dr. Šu s t e r š i č a, g. Gabrijelčiča iz Gorice in vse navzoče.
Nato začne govoriti poslanec dr. Šusteršič. Njegov govor priobčujemo dobesedno v »Domoljubu«. Njegov nastop je dokazal jasno eno resnico: Da uživa popolno zaupanje slovenskega ljudstva in da so vsi napadi na njegovo osebo od strani liberalne stranke popolnoma brezuspešni. Vsakemu stavku so zborovavci burno potrjevali in s
ona pa stoji, še krepkejša in še močnejša. In naj ti sovražniki katoličanstva in katoliškega ljudstva zmerjajo udeležence, kakor hočejo, mi vemo, da so tukaj danes zbrani najple-meuitejši možje našega naroda. Naš narod se ni izneveril svojim svetinjam iu zato trdno zaupamo v njegov napredek. Ni se nam bati bodočnosti. Krepko napredujemo od leta do leta, od enega katoliškega shoda do drugega se je mnogo izboljšalo. Pri prvem je bila samo ena zastava in še ta se jc sramežljivo skrivala. Pri drugem jih je bilo nekoliko več, a še so bile boječe. Sedaj jih pa stoji tu pred nami petdeset, pod njimi pa na tisoče mlade-ničev, na katere polagamo svoje upanje.
Gosp. kanonik Flis predlaga za predsednika poslanca P o v š e t a, moža, ki je v svoji stroki med prvimi v vsej Avstriji. — Poslanec Povše živahno pozdravljen sprejme predsedstvo ter predlaga za podpredsednike: G. A. Gregorčiča iz Gorice, g. dr. P a v-1 e t i č a, g. dr. J a n k o v i č a s Štajerske, so-druga Jeriha, posl. M e j a č a ter zaslužnega gorjanskega župana g. Z u m r a. Zborovavci z živahnim ploskanjem sprejmejo imenovano predsedstvo.
mm* mm
tem pokazali, da znajo ceniti požrtvovalno delo demokratičnega poslanca. Njegove krepke besede so nam dale mnogo misli, nas napolnile s samozavestjo in prepričanjem, da stojimo visoko, visoko nad sovražniki svoje vere. — Ko je poslanec nehal govoriti jc odmeval lepi zborovalni prostor od neprestanega odobravanja.
Za njim nastopi bosenski kanonik Šarič-Veličastna postava, ki človeka navdaja s spoštovanjem in ljubeznijo. Govori v imenu katoliških bosenskih Hrvatov, ki se jim kratiio prve pravice, ker uživa katoliška vera v Bosni pri naši vladi mani zaupanja in ljubezni, nego turška. Prosi zborovavce, da molijo za mukotrpno Bosno, da tudi njej napoči dan verske in politične svobode. Zborovavci burno ploskajo vrlemu sarajevskemu nadškofu Stadlerju in zahtevajo združitve Bosne s Hrvatsko. Ko je kanonik Šarič nehal govoriti, so mu pokazali vsi udeleženci toplo svojo bratsko ljubezen z dolgotrajnimi pozdravi.	(Dalje prihodnjič.)
slavnostni govor dr. Iv*.na šusteršiča na III. slovenskem katoliškem shodu.
Prevzvišeni vladike! Slavni zbor!
Nedavno so v Celovcu zborovali koroški llovcnci in so sklenili, da sc ne udeleže tretja slovenskega katoliškega shoda in sicer uradi tega ne, ker je volilni odsek v držav-cin zboru sklenil, da Koroška dobi en slo-ensk1 mandat in ne dveh, in pa zaradi tega, er so trdili, da je baje temu kriva »S. L. S.« Klici: »Ni res!«) Ta sklep, gospoda moja, aže, kaka konfuznost nazorov vlada še celo i krogih, ki bi morali imeti jasne pojme in ve-eti, za kaj se gre, kadar se v današnjih časih bero katoliški Slovenci. Ta konfuznost je imptomatična tembolj, ko je na tem shodu ilo celo 27 rimsko - katoliških duhovnikov, (lici: Žalostno;) ki so pritrdili temu sklepu (lici: Škandal). Seveda so utemeljili svoj za sakega resnega in razumnega slovenskega atolika popolnoma nerazumljivi sklep s tem a so rekli: katoliški shod v Ljubljani, to ie : shod »S. L. S.« Jaz imam pravico govoriti ukaj in povsod v imenu »S. L. S.« kajti 2000 aupnikov me je iz svojega svobodnega pre-ričania volilo za načelnika S. L. S. (Gromo-iti živio-klici.) protestujem pa proti temu, da i današnji shod bil shod S. L. S., kajti shoda e bi smel nihče drugi sklicati, nego vodstvo . L. S„ kojega načelnik sem jaz (Gromoviti ivio-klici.) Jaz tudi nisem prišel sem in ne ovorim tukaj kot načelnik S. L. S., tudi nisem rišel sem in ne govorim tukaj kot član S. L. I.; tudi nisem prišel sem in ne govorim tukaj ot državni in deželni poslanec, prišel sem iz stega nagiba in po tisti pravici, kakor vsakdo zmed vas in samo radi tega govorim tukaj, 'rišel sem in govorim edinole kot ponižni ver-ik svete in edinozveličavne katoliške cerkve Hromoviti živio-klici) tukaj nisem član S. L. i. in nobene druge stranke ne, tukaj smo le atoličani in Slovenci. (Viharno odobravanje), ukaj se ne gre za to, ali Koroška ali katera-oli dežela po novem volilnem redu dobi en landat več ali manj, to je vprašanje, ki spada a drugo polje in ne na katoliški shod. (Klici: obro, dobro). Tukaj je le vprašanje ali smo rav storili slovenski katoličani, da smo se brali na ta shod (Klici: da prav!) ali imamo ravico In ali imamo vzroke, zbrati se na takih hodih. (Klici: imamo jih.) To je vprašanje, Mero je odločilno zato. ali kedo pride na da-lašnji tretji slovenski katoliški shod, ali pa iai ostane doma za pečlo. (Veselost). Naj bi se endar ti čudni koroški modrijani učili od lasprotnikov katoliške cerkve! Danes, ko tu boruiejo v bratskem objemu sovražniki naši, !sti ki so si sicer tudi med seboj sovražniki, so se nedavno še blatili med seboj, zboru-eio danes skupaj soc. demokratje v bratskem 'bjeiiiu z dr. Tavčarjem in njegovo gardo Mri: fej, škandal), soc. demokrati, ki so rekli 'a njim gre čez vse demokraška misel, da lmn gre čez vse splošna in enaka volilna pra-■'!ca v bratskem objemu z dr. Tavčarjem in negovo gardo, ki pravijo, da se slovenskemu Uuustvu ne sme dati splošna in enaka volilna Pravica. Social.-demokratični delavci, v bratcem objemu s tistimi, ki so rekli, da so oni le stranka tistih, ki kaj imajo, v bratskem ob-lem» s tistimi, ki so kruto, nečuveno kruto Psovali slovensko delavstvo! (Klici, škandal). Ah združila jih je v tem trenutku ena sila, sila »Kupnega sovraštva zoper to, kar nam ie sveto. (Klici: tako je.) Zares, ta shod sovražnikov je kakor v posmeh tistim celovškim mo-»nianom. Sovraštvo je združilo še celo nasprotnike, da skupaj kažejo sovraštvo zoper I
verske svetinje naše. Vprašam vas, ali ni ljubezen močnejša nego sovraštvo? (Klici: ljubezen). Ali ne bi mogla, ako druži na eni strani sovraštvo, na druga strani družiti ljubezen, bratska ljubezen, vseh tistih ki priznavajo enega Boga, eno vero, enega Krista? (Pritrjevanje). In vendar danes žalibog ne vidimo v obilnem številu zastopanih koroških Slovencev in mi jih zato pomilujemo, kot slovensko katoliško ljudstvo, da so se žalibog dali zapeljati k temu nepremišljenemu koraku (Klici: tako je.) sebi so mislili s tem koristiti, ali veselje so napravili, trenotno veselje seveda, le sovražnikom katoliške cerkve, škodovali pa sami sebi. (Klici: Tako je.) Toda kaj porečem o celovških modrijanih, ko je tam na celovškem shodu, nastopil katoliški duhovnik 1 in se spodtikal nad tem, da S. L. S. snuje katoliška dijaška društva. Čuden katolicizem tega župnika! Ce ima kdo pravico, spodti-kati se nad tem, ako se snujejo slovenska katoliška dijaška društva, gotovo katoliški duhovnik. ako je zvest svoji veri, nima te pravice. (Burno odobravanje.) Sicer se pa naj g. župnik potolaži. S. L. S. ni osnovala nobenega katoliškega akademičnega društva, pač pa so jih osnovali vrli in pogumni katoliški dijaki, katoliški akademiki, katerim gre za to čast in hvala celega slovenskega naroda. (Zivio-klici.)
Kaj porečem nadalje če je eden teh gospodov še celo imel žalostni pogum pisati, da bi se ponižal, ako bi prišel na slovenski katol. shod?! Ponižal!! Kdo se poniža, če pride tje, kjer jc zbran cvet vernega naroda in njegovi prevzvišeni vladike! Ponosen naj bo vsak. tisti pa, ki misli da se poniža, ako pride, ima prav, ako ostane doma. (Živahna pritrje vanja).
Tedaj slavni zbor. volilna reforma je vzrok, da bratov koroških Slovencev, danes vsaj v obilnem številu ne moremo tukaj pozdraviti. Sicer jih Je nekaj tukaj in Bog jih živi (burni živio-klici), ali gospoda moja, volilna reforma je vzrok, da Jih ni več, in zato imam pravico tudi o tej volilni reformi danes spregovoriti par besed.
Gospoda moja ! Volilna reforma ni verska stvar. Dober katolik je lahko za splošno in enako volilno pravico, ali za sedanjo volilno pravico, ali če je proti vsaki volilni pravici in za absolutno gospodstvo vladarja. Mi tudi nismo za splošno in enako volilno pravico, ker smo katoličani, temveč smo zanjo ziradi tega ker ljudsko in demokratično čutimo. (Živahni klici: „Tako je: dobro dob' 0 !")
Vem, da ta reforma ne prinese vsepa, kar bi slovensko ljudstvo imelo pravico terjati, vem, da je v njej marsikaj pomanjkljivega, vem, in bolje, kot vsak drugi. — koliko napora je bilo treba, da volilna reforma ni še veliko slabše izpadla za pokrajinske Slovence; ali ker v nekih pokrajinah ravno mene napadajo, zato v tem slovesnem trenutku rečem, da, kar se tiče mojega in dela tovarišev, z jasnim čelom stopamo ne pred sodbo političnih otrok, ki so polrebni še pouka in semterlje morebiti tudi še očetove palice (veselost), temveč pred sodbo zgodovine, ki bo enkrat priznala, da pomenja ravno ta volilna reforma vkljub vsem njenim hibam uprav velikanski napredek slovenskega naroda.
(Viharni Živijo-klici!)
Ali so ljudje, o katerih sv. Pavel pravi, da do njih resnica nikdar ne pride, in katere, kakor nepremagljiv magnet, vleče zmota in laž.
Njim ne moremo drugače pomagati, kakor s tem, da jih vklepamo v svojo molitev. (Klici: „Dobro, dobro!") Slavni zbor! Povdarjal sem že, da je volilna pravica zgolj politično in ne versko vprašanje. Ali, ker so že celovški zaupniki zakrivili, da o * tem govorim, moram vendar dati izraz svojemu osebnemu prepričanju, da bi jaz želel iz dna duše, da bi vsi katoliški Slovenci brez izjeme se vneli za splošno in enako volilno pravico, kajti po mojem občutku m po mojem prepričanju je le krščanska demokracija zmagonosno sredstvo v naših časih zoper brezverski radika-iizem, v katerega se skuša zapeljati naš narod. Krščanska demokracija vzgaja moško — zavedno ljudstvo, krščanska demokracija se naslanja na verno ljudstvo, katero v svoji moški zavednosti svobodno, iz notranjega prepričanja, daruje svoje srce nadzemeljskim idealom svete vere. Tako zavedno ljudstvo je nepristopuo vsakemu zapeljanju in zmotam. ki se skušajo razširiti med slovensko ljudstvo.
Kajti ne varajmo sc, v središču političnih bojev vedno in vedno skozi vsa stoletja stoji vera in za to skrbe ravno listi, ki vedno oznanjujejo, da je vera privatna stvar in da vera nima nič v politiki opravili. Ravno tisti silijo verska vprašanja, vedno in vedno, dan za dnem v ospredje. Po časopisih, na shodili, v javnih zastopih, v upravi, v kolikor imajo moč v rokah, povsod skušajo nasprotniki katoliške cerkve uveljaviti svoj vpliv, svojo politično moč le v tem smislu, da bi silo delali sveti katoliški cerkvi, katoliškemu prepričanju, katoliški vesti. (Pritrjevanje). Temu početju so dali ime ..svobodomiselnost", pa v resnici lu ni ne svobode in ne misli, temveč le brutalnost, sirovost, laž in hudobija. (Viharno pritrjevanje).
Tu, slavni zbor, bi vendar Ie nekoliko omenjal, kako napačno je to, da Vi bratje izven Kranjske, na katere se sedaj posebno obračam, vedno tako z neko zaničljivostjo govorile o našem boju proti sovražnikom sv vere in ga imenujete „kranjski prepir". Ali ne čitate časopisov naše liberalne stranke, ali ne poznate njenih izjav v javnem življenju? In vi mislite, da je to malenkostni „kranjski prepir" ! Boj za najvišje ideale, za časni in večni blagor slovenskega ljudstva, to je tisti ..kranjski prepir", kakor ga imenujete. (Živahno pritrjevanje.)
Saj liberalna stranka, kakor nalašč, ravno sedaj objavlja svoj najnovejši program. Seveda pred dobrim desetletjem je bil program ves drug. Takrat je imela liberalna stranka shod zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin in takrat sc je shod soglasno izrekel za to, da so »nevenljiva načela katoliške vere edina trdna podlaga vsemu javnemu razvoju slovenskega naroda«. Nekaj let pozneje prašal sem nekega voditelja liberalne stranke slovenske: »Leta 1894ega ste to sklenili, vaše delovanje je pa ravno nasprotno, kako pa to pride? Ce bi vi izvrševali vaš program iz 1. 1894, potem smo vsi edini, razpora Je konec, saj druzega nečemo, nego, da so nevenljiva načela katoliške vere podlaga in temelj vsemu našemu javnemu delovanju.« Ali kaj je mož odgovoril? »Ja«, pravi, »to je bila sama hi-navščina, in, saj veste, da brez hinavščine ni nobene politike.« (Živahna veselost). No, glede liberalne stranke sem to seveda vedel, glede katoliških Slovencev pa temu nI tako.
Od 1. 1894. je minulo dvanajst let in letos spomladi je liberalna stranka sklenila, da si
napravi nov program. Pol leta je kokodakala in kokodajsala (živahna veselost) in vsi smo čakali na jajce, ki ga bo ta puta izlegla, in ravno o pravem času, ravno pred našim katoliškim shodom, nekoliko po celovškem shodu, v blamažo onih koroških duhovnikov, i ki so v zadovoljnost lib. stranke bili proti našemu katoliškemu shodu, se je to jajce v ča-stitljevem »SI. Narodu« pokazalo. (Živahna veselast.) In glejte, vse. kar nam je razkrila liberalna stranka v svojem programu, v glavnih točkah svojega programa, so te verske točke: (Klici: Tako je) Ven z vero iz javnega življenja je ena točka, ven z vero iz šole je druga, proč s krščanskim zakonom je tretja.
Vprašam vas, slavni zbor, kedo tlači in sili vero v javno življenje, če ne nasprotniki naši? (Klici: Tako je). Ali so ti morebiti tako smešno-naivni misliti, da si bomo mi dali čisto mirno in ponižno svojo glavo odrezati? Ali mislijo, da bomo silo pustili delati svojemu verskemu prepričanju? Ali si je kedo domišljal, da si bomo pustili silo delati naši vesti, ali so si mislili, da bomo mi na nož izročili takim ljudem najdražje, kar imamo na tem svetu svojo deco, svoje otroke? (Viharni klici: Nikakor ne).
Ali mislijo, da borno mi pustili silo delati sveti katoliški cerkvi, (klici: nikakor ne.) Ali mislijo, da bomo mi pustili blatiti našo katoliško duhovščino, naše vladike? (Ponovljeni viharni klici: nikakor ne.)
Motijo se, kakor so se vselej zmotili, ti generali z vedno manjšo armado. (Veselost.)
Generalov imajo vedoo več, armade pa vedno manj. (Živahna veselost in burni živio-klici.)
Ne! Nobena sila sveta nas ne odtrga od katoliške vere in cerkve: to vero mi nosimo v svojih srcih in ta vera, ki živi v naših dušah, ne umre nikdar, in če se grob zapre nad nami, potem bo šele še bolj živela. (Gromovito odobravanje).
Ce pravijo nasprotniki naši: »vera ne spada v javno življenje« potem pa naj v javnem življenju vero v miru puste, naj spoštujejo naše versko prepričanje! Naj sami doma delajo, kar hočejo; zato se mi ne brigamo, mi ne gremo gledat v njihove hiše. kaj delajo, to je njihova stvar, ampak nas naj v miru puste, (klici: tako ie), našo vero naj spoštujejo in morajo jo spoštovati (burno pritrjevanje) in bodo jo spoštovali. (Gromoviti živio-klici).
S takim smešnim programom v sredi tako vernega, moškega naroda, kakor ie slovenski narod, se upa stopati na površje ta oropala dekadentna liberalna stranka. (Klici: Fej! Škandal.)
Seveda se obeša potem na škrice ljubljanskih socialnih demokratov. Dobro teknilo! (Veselost.)
Ali meni se zdi, da se bo liberalni stranki v kompaniji s socialnimi demokrati tako godilo, kakor se je pri neki kompaniji godilo nekemu kmetu. Bilo je v visokih hribih spomladi, ko so se utrgavali plazovi. Dva kmeta sta šla iz planine doli in eden je rekel: Plaz se bo utrgal. In res, komaj je to izpregovoril, se je plaz udri in enega teh mož pokopal. Ali drugi je bil dober prijatelj njegov, kristjan in pogumen mož, in vztrajno je napenjal vse svoje sile, trudil se v nevarnosti za svoje lastno življenje in končno je izkopal ven svojega prijatelja. No, pravi ves • ginjen rešeni prijatelj, hvala ti, dragi moj, odslej bodeva vse delila. — In drugi mu je silno ginjen roko ponudil in rekel: Dobro, že velja.
Par dni pozneje je rešitelj dobil za svoj junaški čin veliko nagrado, petsto tolarjev. Komaj je ta denar spravil, kar naenkrat pride prijatelj, katerega je rešil, k njemu in pravi: Ti si dobil petsto tolarjev, sedaj moraš polovico meni dati. Saj sva se domenila, da bova
vse delila, kar imava, in ti si bil s tem zadovoljen in si mi v roko segel. Oni se je branil, ta ga je tožil in nazadnje je revež res moral plačati polovico svojemu prijatelju. (Veselost.) Tako bo šlo tudi pri tej kompaniji, ki jo je liberalna stranka sklenila s socialnimi demokrati. (Ponovljena veselost.)
Socialni demokrati bodo imeli dobiček, liberalna stranka pa nič drugega, nego še bolj dolge nosove, kakor jih ima, in pa izgubo. (Živahna veselost.)
Seve, danes jc združena s socialnimi demokrati v bratskem objemu in hoče od nas katolikov, da bi šli zopet v katakombe, (Veselost.) Ali naj se ne motijo!
Mi nimamo nobenega veroka v katakombe iti. mi ne gremo v katakombe (Klici: Kaj še!) mi imamo pravico biti na jasnem solncu (Klici: Tako je!) in ne v katakombah, v katakombe naj gredo liberalci, čc jih Veseli (Živahna veseiost), če pa pride do tega, da se bo treba metati, potem garantiram liberalcem, da bodo oni potisnjeni v katakombe, pa ne mi. (Burno pritrjevanje.) Mi slovenski katoliki ne zahtevamo nič drugega, kakor svobodo (Klici: Tako je!) za ljudstvo, svobodo Za naše versko prepričanje, za našo vest, svobodo za sveto katoliško cerkev. To pa ni nobena svoboda, da bi se mi morali skrivati; svoboda je to, da mi kot svoboden narod, odvisni le od Boga in od tistih, ki jih je On postavil za naše gospode, molimo svojega Boga in častimo brezmadežno Devico (Burno odbravanje). Od tistih pa, ki žalibog niso našega prepričanja, pa zahtevamo vsaj eno, kar zahtevati sme vsakdo od vsakega omikanega človeka, da spoštujejo našo vero, da spoštujejo najsvetejše, kar imamo na tem svetu, in da se ne drznejo, dotakniti se sv. zakramenta zakona, da se ne drznejo dotakniti se naše dece (Viharno odobravanje in Živijo-klici). Vera ne sme iz šole (Viharni klici »Nikakor ne!«), cerkev mora imeti svoboden pristop v šolo (Klici: »Tako je!«). Kdo pa plačuje to šolo? (Klici: »Mi!«). In slovensko ljudstvo bo odločevalo, kakošna bode šola (Burni klici: »Tako je! Živijo!«), ne pa smešna klika generalov brez armade.
Slavni zbor! Poleg žive vere v naših srcih imamo Slovenci še poseben razlog oklepati se svete katoliške cerkve, razlog, ki ga je že omenil častiti gospod predsednik v svojem ogovorit. Kdo pa je ohranil našo narodnost v teku stoletij? Povsod je bila zatrta, le v cerkvi je živela naša narodnost, je živel naš slovenski jezik. (Živahno pritrjevanje). To je bilo le mogoče, ker je cerkev imela pravice, ki nikdar ne zastarajo, ki so starejše in bolj vzvišene, kakor celo pravice države, ki so višje še celo, kakor pravice vladarja samega, kar naš presvetli vladar hvala Bogu javno priznava, ko tolikokrat pobožno in ponižno gre za Najsvetejšim (Gromoviti klici: »Bog ga ohrani!«) Cerkev mora imeti svobodo, svobodna katoliška cerkev, to je sigurno zavetje za našo narodnost, za milo našo materino besedo. Zgodovinar bo pisal in danes že lahko zapiše, da je katoliška cerkev med Slovenci tisti faktor, ki je ohranil našo narodnost (Klici: »Tako je!«) in kateremu se imamo zahvaliti, da dandanes živimo kot slovenski narod in sicer kot spoštovan narod, in da napredujemo hvala Bogu v boju za svoje pravice, za svoj blagor. (Živahno odobravanje).
Menim, slavni zbor, da je iz teh mojih izvajanj posneti, kakšno vlogo ima vera in kakšno vlogo ima cerkev v politiki za nas, za slovenske katoličane. Odbijati moramo napade sovražnikov na cerkev in naše svet versko prepričanje. Bojevati se moramo za svobodo svete cerkve, braniti moramo to svo-' bedo, kjer pa je ni, jo moramo izvojevati.
Ali rti sramotno, kar se je nedavno zro-dilo v Bosni, kjer Avstrija gospodari, da še je tam državna oblast drznila, kaznovati škofa, ker je krstil Mohamedanca, ne da bi bil popred vlado prosil dovoljenja. (Klici: Sra-mota! Bog živi dr. Stadlerja!) Zates iz srca nam gre vsem, ko kličemo: Bog živi in ohrani vrhbosanskega vladiko (Viharni klici: »Bog ga Živi!«). Ponosni smo nanj, da je Hrvat, sin bratskega nam hrvatskega naroda! Mi vidimo v njem muče:iika, ali osiguran naj bode, da Ve!s jugoslovanski, sploh ves katoliški SVet s ponosom, z zaupanjem, z največ-jim spoštovanjem nanj gleda pri njegovem mučeništvu; državna oblast pa se mora upoj. niti in se bode upognila, ko bo ljudstvo svo-bodno in po enakem pravu govorilo na volišču (Gromovito odobravanje).
Rekel sem: Za svobodo svete cerkve se moramo bojevati, tembolj ker je ta svoboda zavetje naše narodnosti. Bojevati pa se moramo tudi za nekaj drugega in v svojo dolž-nost si štejem, to danes pri tej priliki povedati, bojevati se ftioramo tudi za čast naših duhovnikov (Burno odobravanje).
Gospoda moja, pomislimo eno, kar je nekdo izustil, ki ni bil »klerikalec«, ampak popolen brezverec, bogotajec: filozof Car-n e r i. Ta je rekel: Ni je vere brez cerkve in ni cerkve brez duhovnikov. Ako branimo čast svojih duhovnikov, kadar so po krivici napadeni — in to je navadno tako — potem branimo čast svete cerkve (Burno pritrjevanje). Kajti Kristus, naš gospod, je rekel, da kdor njih ne posluša, je kakor pagan. Ja seveda, tudi naši liberalci pravijo: vsaj mi hočemo tudi svobodo ža cerkev, naj bo popolnoma svobodna cerkev! Toda, ko se z liberalci o teni malo bliže pomenimo, pridemo šele nato, kako si mislijo to svobodo. Mislijo si jo namreč tako. kakor si jo mislijo francoski nasprotniki katoliške cerkve, francoska vlada in večina francoskega državnega zbora. Svobodna cerkev, pravijo in v resnici delajo največjo silo katoliški cerkvi celo cerkve vzeti, tako da bi katoliški francoski narod niti v svojih cerkvah, katere je on zidal in on vzdrževal s svojimi žrtvami, s svojimi žulji, ne mogel več moliti svojega Boga. (Klici: »Žalostno!«! Kaj pa je rekel naš ljubljanski župan Ivan Hribar dne 1. novembra 1905 v kranjskem deželnem zboru? (Klici: »Čujte!«) Rekel ie to-le:
»Duhovniki imiajo pravico, braniti se« -jako milostno od gospoda župana — »ali branijo naj se tam, kjer šo napadeni, to je izven cerkve, v cerkvi jih nihče ne napada«. Tedal če je duhovnik napaden v »Si. Narodu«, tedaj naj po mnenju ljubljanskega župana gre v uredništvo »Slovenskega Naroda« se branit. (Veselost). Ali če je duhovnik napaden na lin-Ijanskem magistratu, naj se gre na magistrat branit (Ponovljena veselost) — po mnenju župana Hribarja namreč, ali če je napaden v Hribarjevem stanovanju, naj se gre tja branit v Hribarjevo stanovanje; samo tam, kjer ima cerkev prvo besedo, namreč v cerkvi tam sc pa ne bi smel braniti! To je tista liberalna »svoboda«, tako svobodo si mislijo liberalci za cerkev. Oni si stvar mislijo tako: Kadar bo duhovnik iz prižnice govoril, mora žandar biti zraven (veselost), ki mora natančno na vsako besedo paziti in vedno poročati oblasti, in potem bodo gospodje pri zeleni mizi odločeval', ali je duhovnik prav govoril, ali ne. To ie svoboda cerkve, kakor si jo mislijo liberalci Mi seveda si mislimo to svobodo nekoliko drugače. Mi si mislimo to svobodo tako, da cerkev zamore popolnoma svobodno in neod; visno od vsake posvetne oblasti, izvrševati svoje visoko, vzvišeno zvanje; in zato, kar duhovnik govori v cerkvi, ni nobenemu drugemu odgovoren kot svoji vesti in svojemu
škofu- (Viharni živio-rklici.) To svobodo mi zadevamo za cerkcv in izvojevali jo bodemo. Pritrjevanje). Seve, slavni zbor, mi smo verni, drugi so neverni. Vsled tega popolnoma drugače razumevamo življenje mi, popolnoma drugače razumevajo življenje oni. Zanje je življenje vse, pri grobu se vse neha zanje. Za nas je to življenje najntanje, za nas se onkraj groba pravo življenje šele prične. Tam kjer se dviga grob, nadgrobni griček, tam šele dosežemo svojo pravo, večno domovino. (Živahno pritrjevanje). Ker hočemo mi za slovenske ljudstvo, za svojo deco, za svoje ljube in drage ne samo časni blagor, ampak tudi večno srečo, zaradi tega nas prepad loči od onih, ki nimajo te vere, zato se pa tudi ne strašimo nobenih težav. (Klici: nel) Vedno in vedno kličemo, kakor smo danes molili po sv. maši in, kakor vsak dan pa tihi sv. maši molimo in kličemo: O gospod, milostno glej na tvoje ljudstvo, ki k Tebi kliče! To ie molitev celega slovenskega ljudstva, ki nosi v svojih srcih neizbrisne ideale svete cerkve, svete vere. O gospod, milostno glej na Tvoje ljudstvo, na Tvoje slovensko ljudstvo, ki Ti je vdano zvesto v vseh veselih in žalostnih dneh, ia Tvoje ljudstvo, ki k Tebi kliče za pomoč. Ta molitev naj nas nikdar ne zapusti, naj nas ne zapusti v veselih in ne v žalostnih dneh. Ne bodimo nejevoljni, ako nam Bog pošlje hude jneve, vsaj vemo, da moramo trpeti na tem svetu, da moramo marsikaj prenašati, če dru-jega ne, laži, obrekovanja svojih nasprotnikov. In koliko jih je izmed nas tukaj, izmed ras tukaj, možje in žene slovenske, ki v potu svojega obraza delate za vsakdanji svoj kruh, toliko izmed vas, ki včasih ne Vedo, kakšen truh bodo drugi dan mogli dati svojim otro-tom. In kaj vas drugega drži kvišku, kakor veta, živa vera, uverjenje in prepričanje, da »ste za vse to, kar pretrpite z dobro voljo na em svetu, tisočkrat in tisočkrat na onem ivetu plačani. To je, kar drži kvišku borno lovensko ljudstvo v najhujših bojih in to je bo udi v bodoče vedno in vedno kvišku držalo, /edno bomo obračali svoje oko kvišku nad iinje višave, ki za naše človeško oko tvorijo ifbo, nad sinje višave, koder oko naše vere idi znamenje sigurne zmage in sigurne sreče: veti križ in ob vznožju svetega križa brez-nadežno Devico Marijo. (Živahno odobravanje). Naj nam usoda prinese, kar hoče, ve-ele ali žalostne dni, vedno in vedno bo iz ria-■ega srca se dvigal klic proti nebu: Hvaljen »odi Jezus Kristus! (Viharno odobravanje in lolgotrajni burni živio-klici).
Izobrazbi.
Slovenska trobojnica.
Gotovo se spominjate, dragi čitatelji »Domoljuba«, da je letos vlada veliko narodno Javnost v Brežicah prvotno kratkomalo presedala. Posebno tehtnih Vzrokov pač ni Jiela, ker se je pokazalo pozneje, ker je bila lavuost vendarle dovoljena po prizadevanju 'aših poslancev. Vsekako je pa hotela vlada lenicem vstreči s to prepovedjo, ki so na aše narodne slavnosti .razkačeni do skrajni; gotovo jih samo naše slovenske troboj-llce bodejo v oči.
Pomen slovenske trobojnice naj čitatelji lv'diio iz naslednjih vrstic.
L. 1848. so se Slovenci posebno začeli Sedati svoje narodnosti, in so med drugim rosili tedanjo vlado, da naj jim enkrat za Selej določi njihove narodne barve, viden n!>K njihovega narodnega prepričanja.
Do 1. 1463. (pod cesarjem Friderikom IV.) so bile narodne barve kranjske dežele belo-modro-rdeče. V tem le{u so pa zamenjali belo barvo z zlato, za katero so se takrat posebno potegovali kranjski stanovi. Toda 1. 1836., ko je vladal cesar Ferdinand, bil je grb za voj-vodino Kranjsko zopet potrjen z belo-modro-rdečimi barvami.
Treba je bilo torej končne odločbe ali naj bode slovenska trobojnica belo-modro-rdeča, ali zlato-modro-rdeča. Ker so se tudi tedanji slovenski poslanci potegovali za belo-modro-rdeče barve in vladi v tem smislu izražali želje vseh Slovencev, je vlada poslala dne 23. septembra 1. 1848. tedanjemu guvernerju grofu pl. Welsersheimbu odlok, v katerem se nahaja sledeči odstavek:
Ker sem uverjen, da želi . . . gotovo ogromna večina cele kranjske dežele, posebno narodna straža, da bi veljale stare deželne •barve (belo-ntodro-rdeče), ne pa barve deželnih stanov, za prave narodne barve, zato smatram za primerno v dosego javnega reda in miru, da se ugodi oni prošnji popolnoma in ukazujem to.«
Na koncu odloka je podpisan Doblhoff.
Hitro se je raznesla ta novica povsod, kjer prebivajo Slovenci in povsod so navdušeni in zavedni Slovenci jeli izobešati slovenske trobojnice. In dasi bi človek mislil, če smemo kot Avstrijci izobešati cesarsko zastavo, tedaj bomo tudi kot Slovenci lahko nemoteno izobešali svojo narodno zastavo. Temu pa ni tako.
2e takoj takrat so Nemci besneli proti tro-bojnici, akoravno nam je bila od vlade priznana, in to se ponavlja še danes. Pač dobro vedo, da tam, kjer vihra ob slavnostnih prilikah raz hišo slovenska trobojnica, ni prostora za odpadnike, za izdajalce slovenskega naroda.
V zgodovini starih narodov čitamo, da bi bila marsikatera bitka izgubljena za ta ali oni narod, če ne bi bil zastavonoša dvignil zastave, in je vrgel kar je najdalje mogel, med sovražnike. Vojaki, okrog njega, ki so to videli, so planili kakor divji za njo, jo rešili in tako tudi večkrat zmagali.
Zastava naj budi pri nas ponos, nas navdušuje ter kaže našo zavednost.
Kolikokrat bi bila pač dolžnost, da bi plapolala raz vsake hiše slovenska trobojnica. Omenim le praznik naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
Slovenci, ne pozabite, da je to naš narodni praznik!
Opozoriti pa moram, da napravi jako čuden, neprijeten utis na vsakega, če niso barve trobojnice čiste, lene. Umazane, izprane trobojnice proč!
Važno jc tudi, da trobojnico pravilno izobesimo. Na koncu droga mora biti bela barva, potem sledi modra in rdeča.
Končam z željo. Naj bi povsod, kjer prebivajo Slovenci mnogokrat plapolale trobojnice, nas navduševale in pokazale nasprotnikom, da se zavedamo, da smo Slovenci in da smo ponosni na svoje narodno prepričanje.
Političen presled.
PRIHODNJE DR2AVNOZBORSKO ZASE-DANJE.
V prihodnjem zasedanju državnega zbora bo morala zbornica ze'o deiovati, da bo še rešila prevzete dolžnosti. Le malo časa je odmerjenega 17. zasedanju sedanje zbornice.
naj jo že razpuste ali 12. decembra, 18. ali pa 31. januarja prihodnjega leta. Nasprotniki volivne preosnove bodo najbrže za prejšnjo, pristaši pa za poznejšo dobo. Zasedanja pa ne misli podaljšati ne vlada, pa tudi strankam tak načrt ne ugaja. Odsek za volilno » preosnovo poroča najbrže tekom štirih tednov o preosnovi.
CESAR V BUDIMPEŠTI.
Z vel. spremstvom pride po dolgem času > cesar jeseni zopet v Budimpešto. Dne 20. sep- * tembra odpotuje cesar v svoj grad Oedele, kjer ostane do zasedanja delegacij. Nato se preseli v budimpeštanski kraljevi dvorec, kjer ostane štiri do šest tednov. Za čas cesarjevega bivanja v Budimpešti prirede mnogo dvornih obedov, plesov in drugih svečanostij. Splošni zaslišanji bosta vsaki teden dve. Cesar bo tudi navzoč, ko odkrijejo spomenik rajnemu ogrskemu ministru grofu Andra-šiju.
SESTANEK AVSTRIJSKEGA CESARJA S ČRNOGORSKIM KNEZOM.
Črnogorski knez Nikolaj je izrazil željo, da bi rad osebno ogovoril našega cesarja, ki bo bival ob vojaških vajah v Dalmaciji, če mu pa tega ne bi pripustilo zdravje, pa po dednem princu Danilu. Cesar je ugodil prijateljsko kneževi želji.
DALMATINSKI HRVATJE CESARJU.
Spletski župan dr. Trumbič je sklical posvetovanje, kako naj se vedejo dalmatinski Hrvatje, ko pride cesar v Dalmacijo. Zupan je predlagal, da naj dalmatinski poslanci vsi skupaj sprejmejo cesarja v Dubrovniku in njihov govornik naj v pozdravu naglaša, da spada Dalmacija k ogrski kroni, ter naj zahteva, da se Dalmacija združi s Hrvaško. Hkrati se naj dela nato, da dalmatinsko ljudstvo cesarja nikjer slovesno ne sprejme.
NEMŠKI KATOLIŠKI SHOD.
V Esenu na Nemškem se je pričel 19. t. mes. triinpedeseti katoliški shod. Dasi prirejajo na Nemškem vsako leto katoliški shod, je vendar bila udeležba velikanska. Zanimanje za katoliški shod je vedno veliko, ker pridejo tu v razgovor vedno važna verska in gospodarska vprašanja, kar smo si dobro zapomnili na našem tretjem katoliškem shodu. Začel se je katoliški shod z obhodom katoliških delavcev. Udeležilo se ga je čez 30.000 delavcev, ki so marširali v dveh vrstah. Nič manj nego 64 godb je igralo v sprevodu. Poleg glavnih zborovanj je še bilo kakih 60 društvenih in drugih zborovanj. Tu zborujejo na pr. katoliški učitelji, misijonarji, trgovci, dijaki" itd. Svoje občne zbore so imeli pri tej priložnosti »Ljudsko društvo za katoliško Nemčijo«, »Društvo katoliških abstinentov«, »Av-gt-štinovo društvo za katoliško časopisje« itd. Shoda se je udeleževal predsednik bavarske poslanske zbornice in mnogo državnih poslancev. Opomniti še moramo, da so se pro-testantje vedli jako uljudno do katoličanov, kar so pokazali zlasti stem, da so jiin dali na razpolago brezplačna stanovanja. — Misel katoliških shodov prodira tudi drugod. V kratkem bo katoliški shod v Hebu na Češkem, v trdnjavi vsenemštva in losvonrom-stva. Kdo bi si bil mislil, da bodo tudi tu katoličani dobili poguma, da se javno pokažejo? Pa brezozirnost sovražnikov jih je vzdramila, in zdaj hite, da popravijo, kar je zamujenega. Veliko uspeha jim želimo mi, ki prihajamo ravno s katoliškega shoda, ker vemo, kako velikanska korist je katoliški shod.	. __
PROTI CESARSKI PESMI NA OfiRSKEM.
Po cerkvenem opravilu ob Štefanovi slavnosti v Budimpešti je zaigrala vojaška godba cesarsko pesem. Navzoči so pa začeli žvižgati, dokler ni končala vojaška godba cesarske himne.
MAŽARI PROTI SLOVAKOM.
Mažari so jako nezadovoljni, ker se je po zadnjih volitvah v ogrski državni zbor nekoliko bolj gibajo Slovaki. Zato je svobodoljubni ogrski naučili minister grof Aponij po-državil, t. j. pomažaril veliko slovaških šol. Požunsko državno pravdništvo je pa vložilo dvajset tožb proti slovaškim časnikarjem.
PUŠKE POKAJO OB BOLGARSKO - TURŠKI MEJI.
Med Bolgari in Turki se je vršil pretečeni teden boj med bolgarsko in turško obmejno stražo. Turki in Bolgari so jako zdatno pomnožili svoje obmejne straže. V boju med Turki in Bolgari je bilo ubitih in ranjenih baje več oseb. — Strune rned Bolgarijo in Turčijo so sploh jako napete. Kakor smo že poročali, je turška vlada izjavila Bolgarom, da ji ni všeč proticerkveno, protigrško gibanje v Bolgariji. Bolgarska vlada jc nato odgovorila, da smatra turško izjavo kot neumestno, ker Turčija nima pravice, da se vmešava v notranje zadeve Bolgarije. Bolgarski odgovor naglaša. da je sedanje preganjanje Grkov le posledica grozodejstev, ki jih trpe v Makedoniji Bolgari. Turčija naj torej pred vsem napravi sama red v Turčiji. Iz Sofije je došlo poročilo, da razen Turčije ni nastopila nobena vlada zaradi protigrških nemirov. Poroča se tudi, da Turčija oborožuje drugo turško armado v Odrinu, ki ima štiri armadne zbore!
GRŠKO-BOLGARSKI SPOR.
Ugovor, ki ga je vložil pravoslavni pa-triarhat pri turškem velikem vezirju, trdi, da korakajo bolgarske čete od mesta do mesta in uničujejo vse, kar ima grški značaj. Na to pravi, da, ker niso hoteli Grki v Ancialu izročiti Bolgarom cerkve, šole in grške zavode, so pa zažgali nekdaj cvetoče mesto, v katerem prebiva 10.000 pravoslavnih Grkov. Zahteva, naj Turčija posreduje, da kaznujejo krivce, odškodujejo Grke, napravijo red.
Pravoslavni patriarhat je sklenil, da pošlje tretjo spomenico velevlastim zaradi an-cialskih dogodkov. Spomenica ugovarja proti preganjanju Grkov v Ancialu, in ugovarja, da so ancialski dogodki odgovor na nasilnosti grških vstaških čet v Makedoniji. Spomenica nadalje naglaša, da dva obdolžena grška me-tropolita v Makedoniji nista kriva protibol-garskih nasilnostij in dolži bolgarsko vlado, da je sokriva, ker preganjajo Grke. Velevlasti naproša, naj posredujejo za status quo v Bolgariji.
Iz Anciala v Carigrad došli grški begunci trde, da Grki niso dali Bolgarom nikakega povoda za preganjanje. Nevarnost so pravočasno naznanili bolgarskim oblastim. Proti Grkom so nastopili dobro organizirani oboroženi Bolgari.
Grki ugovarjajo, da so ancialski dogodki odgovor na nasilstva grških čet v Makedoniji proti Bolgarom. Trde. da postopajo proti Grkom že od leta 1903 v Makedoniji bolgarske vstaške čete. Šele pred kratkim so nastopile v obrambo tudi grške čete. Za napade na turških tleh ne more biti odgovorna grška vlada, pač pa je odgovorna bolgarska vlada za nemire v lastni državi.
DOGODKI NA RUSKEM.
Več ruskih socialnodemokraških mornarjev je izdalo oklic na Fince. V oklicu so za-
hvaljujejo Fincem, ki so jih podpirali med sveaborškim uporom. V oklicu pravijo, da upor ni bil dovolj organiziran. Zato je pa strahovlada s pomočjo žganja dobila na svojo stran vojake, da so streljali na upornike in izdali ljudske pravice. Jako vznemirljiva poročila prihajajo v Peterburg o položaju na Ruskem Poljskem. Pripravljajo kar javno judovsko klanje. Vojaki in policija, zaradi zadnjih dogodkov razkačeni na Jude, mirno opazujejo priprave. Generalni gubernator Ska-lon pa poroča, da je zelo naraslo poljsko gibanje in je že ponovno prosil, naj imenujejo vojaškega poveljnika za Rusko Poljsko.
RAZLIČNI NEMIRI.
Na delavce v Moskvi, ki so priredili izprevod, je oddal neki policist strel v zrak. Ker so ga hoteli delavci pretepsti, je ustrelil drugi policist nekega delayca. Množica se je nato razkropila. Poljedelski nemiri so nastali v čebakzarskem okraju. Oplenili so hišo deželnega stotnika, ki je ušel. Jako napete so razmere tudi med posestniki in kmeti v vilin-skem okrožju. V finskem morskem obrežju kljub največje previdnosti ne morejo preprečiti vtihotapljenja orožja. Na nekem otoku so dobili zopet skritih 180 pušk in 24.000 patron. V nekem mestu so našli na dvorišču hiše bivšega okrožnega rabinca bombe, tiskarno in več revolucijskih oklicev. Tako vidimo, da so se povrnili v Rusijo oni žalostni dnevi, ka-koršne smo doživeli takoj po ponesrečeni vojski z mogočnim Vzhodom. Upali smo od ruske dume mnogo, a motili smo se. Ker vlada vsemogočna ruska gospoda z močjo, katero ne bo dala rada iz rok, pravo ljudsko zastopstvo ni mogoče. In dokler ta sloj v Rusiji ne uklone tilnika, toliko časa se nam zdi ruska duma samo neka komedija, samo to ne vemo, ali bo konec žalosten ali smešen. Kot Slovani želimo Rusiji srečnejših dnevov.
Listek.
Usodepolna pomota.
Stari Komar je bil najbogatejši posestnik v Rošici. Bil je spoštovan in priljubljen pri vseh, imel je samo to slabo lastnost, da je ravnal vse prehitro, kar tje v en dan, redko je trezno in skrbno premislil, kar je delal. Posebno pri kupčijah je bil pravi »zaletel«.
Nekega dne je šel Komar v bližnji trg in ko je nakupil potrebnih stvari za dom in plačal davke, je opravil še dvojno važno opravilo. Pri Petrami je kupil že precej staro kravo, ki naj bi jo Petran tekom enega tedna sam pripeljal h Komarju. Pri Lužarju pa ie snubil za svojega sina Jožeta hčer Nežiko. Oboje se mu je dobro obneslo in prav vesel se je vračal domov.
Zvečer pa je začel v postelji nekoliko premišljevati, kaj je vse danes napravil. Kupčije s kravo se je takoj kesal, toliko bolj pa mu je bila všeč nevesta.
Posvetoval se je še s svojo staro Mari-jano in ta je bila ta večer izjemoma čisto istih misli s svojim možem. Kupčija se mora brezpogojno razdreti, nevesto pa je treba čim prej dobiti k hiši. Komar je imel sicer pomisleke, če bo Jože zadovoljen, a Marijana mu je zatrjevala, da mora biti zadovoljen, če mu starši preskrbe tako lepo in bogato nevesto, in njemu ni treba pri tem niti z mezincem ganiti.
Po tem posvetovanju sta oba trdo za-spala, začela smrčati kot za stavo in spala, dokler se ni oglasil zjutraj petelin. Marijana je takoj vstala in šla vkurit, Komar pa je šel k mizi, izvlekel iz predala pismeni papir in začel pisati. Kar je imel v glavi, se je moralo izvršiti hitro in tudi uspeh sinočnjega posvetovanja je moral takoj na papir.
Napisal je dve pismi, eno Petrami, dcugo Lužarju.
Petrami je pisal:
Dragi prijatelj!
Vsa stvar mi ne ugaja in kesam se, da sem ravnal tako nepremišljeno. Tista suha m rečna ni za našo kmetijo, tudi je prestara, Dajva vso stvar razdreti — na vsak način te torej ni treba s svojo mrho k meni.
Pozdravlja Te Tvoj
Komar.
Lužarju pa je pisal: Dragi prijatelj!
Tvoje dekle mi je včeraj zelo dopadlo; najrajši vidim, če je prav kmalu poroka. Prosim Te, pridi na sv. Jerneja dan na semeni z ženo in hčerjo in tam se dogovorimo. Zdi se mi. da bo moj sin in Tvoja hči parček, kakršnih je malo.
Srčno pozdravlja Tebe in vse domače Tvoj	Komar.
Ko je Komar dokončal pismi, se ie že zglasil poštni rog na koncu vasi. Ob osmih vsak dan je šla pošta skozi Rošico. V hudi naglici je napisal naslove, a naglica pravijo, da še nikoli ni bila posebno prida. Po pomoti je zamenjal pismi. Ono za Lužarja je dal v zavitek z naslovom na Petrana, in Petranovo pismo pa v zavitek z naslovom na Lužarja.
Ko je pošta že oašla tudi s Komarjevima pismoma, si je ta globoko oddahnil. Radoveden je bil, kaj bo dosegel s svojim pisanjem. Težko bo čakal odgovora — no, danes ga gotovo še ne bo — a je prišel.
Ko je sedel zvečer Komar po dokončanem delu za mizo in mirno kadil iz svoje pipe, se hitro odpro vrata in notri stopi v praznični obleki Petran. Komar je skočil prestrašen pokonci in mu hitel naproti.
. »Ali si vseeno pripeljal kravo, saj ie ne-maram. Ali si dobil moje pismo?«
»Seveda sem je dobil.«
»No, pa kaj praviš na to?«
»Jaz sem zadovoljen, toda treba bo počakati, kaj bodo drugi rekli, pred vsem tvoj sin in žena.«
»Še tega je treba, misliš, da je pri nas žena gospodar ali sin? O ne! Gospodar sen' zdaj samo jaz — in kar jaz storim — zoper to ne more ugovarjati nobeden.«
»Temu pa ne morem pritrditi«, branil se je Petran,, »če tvoj sin ni zadovoljen s tem, potem ne bo iz te moke kruha. Moja hči je zadovoljna, a če tvoj sin ni, potem je boljše da vso stvar pustimo.«
»Kaj pa govoriš o mojem sinu?«
»Zakaj, pa ti o moji hčeri?«
»Tvoja hči me ne briga nič — samo krave nečem na noben način.«
»Svoje hčere pa ne pustim zmerjati z mrcino, in da je prestara mrha — saj ti je nisem ponujal,« vpil ie Lužar, ki je ravnokar prišel in ni počakal, da bi stopil še dobro v sobo. »Vedel sem da te ni dosti prida, a da boš pa tako imel za norca poštene ljudi, in nazadnje zmerjal še njih otroke, tega pa nisem mislil o tebi. Več je pa še zrnirom vredna moja hči, kot tvoj fant, če ga daš tudi v zlato okovati. \»i skup niste vredni pri vas da —
»Tu sem jaz gospodar, v moji lastni hisj me ne bo nobeden sramotil in zmerjal«, klical
je Komar glasno in stiskal pesti proti Lužarju. — »Menda se ti meša od same prevzetnosti,'< ■kričal je Lužar. »Misliš če si bogat da se smeš cs iz vseh ljudi norca delati? Le počasi in onižno, tudi za cesarja raste v gozdu be-aška palica!«
»Hodi mi izpred oči, menda v tvoji glavi danes ni vseh kolesc, gotovo ti jih je par potonilo v žganju. Le pojdi, kadar boš trezen pa spet pridi, ali pa če te prav ni, s teboj nimam nič opraviti.«
»Jaz tudi s teboj nič. Saj nisem jaz hodil za teboj in za tvojo hčerjo, saj si ti prosjačil za mojo.«
»Kaj tvojo hčer je snubil, moj Andi«, oglasil se je zdaj Petran ves plašen.
»Kdo je snubil tvojo hčer?« zadri se je Komar nad Petranom.
»Kdo drugi kot ti, čemu si pa pisal tako sladko in prijazno pismo?«
»Ha, ha, ali znaš brati? Zaradi krave sent ti pisal, ne pa radi hčere, ha, ha, če se je ne moreš znebiti na drttg način, se je tudi ni treba z zvijačo. Ha, ha, torei če kupi kdo pri tebi kravo, ti mu daš pa hčer — lepa reč!«
»Kaj, o kravi si mi pisal?«
»Seveda, ker tiste stare rjave mrcine pa res ne maram k hiši.«
»Da, to si ineni pisal«, dejal je Lužar, in razžalil si celo našo hišo s tem pismom. Moja hči tudi neče nič več vedeti o tvojem sinu, rajši vzame v zakon cigana.«
»Milijon strel! že vem kaj sem naredil --pisma sem zamenjal«, zasvetilo se je nenadoma Komarju v glavi.
»Pa vendar, Petran, če hočeš pa naj bo pismo pravo, če tudi sem ti napačno poslal, Lužar me je že tako nahrulil, da ne vem kako bi šlo, če bi še enkrat pri njem poprašal.«
»Pa vaš Jože mora temu pritrditi,« pravi Petran.
»O tem pa le brez skrbi, Jože bo gotovo zadovoljen«, odvrnil je Komar in šel klicat sina.
Lužar je jezno odšel in robantil glasno, da se ne prikaže nikdar več h Komarjevim.
Ko je prišel Jože v hišo, se jc kmalu pokazalo, da mu je Petranova Rezika mnogo bolj všeč in pri srcu kot pa Lužarjeva Nežka. Celo to je prišlo na dan, da sta Jože in Rezika celo že dalj časa mislila na kaj takega, če tudi svojih upov in i Ija še nista upala ra-zodeti drug drugemu.
Cez dobre t i tedne je bila poroka in poleg bale je pripeljala Rezika k hiši tudi tisto »suho tnreino««, kravo namreč, katero je kupoval tako nesrečno stari Komar.

Razgled po domovini.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo presvetli cesar je odlikoval radi zaslug pri pripravljalnih delih za trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Rusijo, Belgijo in Švico z redom žel. krone tretje vrste državnega in deželnega poslanca Slovenske Ljudske Stranke vodjo, deželnega odbornika g. P o v š e t a. Našemu poslancu iskreno čestitamo in mu kličemo: Na mnoga leta!
Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji. Stolni kanonik gosp. Anton F e 11 i c h Frankheim je imenovan za dekana deka-nije ljubljanske mesto dosedanjega dekana g. kanonika Ivana Sušnika, ki je prosil, da se mu odvzame dekanski posel, ker je prevzel upravo ljubljanskega pokopališča. — V ponedeljek 17. avgusta je bil umeščen po premil. g. knezoškofu v stolnici novi kanonik g. Jožef Šiška. — Za vodjo knezoškofijske pisarne je imenoval premil. g. knezoškof dr. Jeglič g. tajnika Steska. Kn. škofijski tajnik je postal g. Karol C e r i n, mestni kaplan v Škofji Loki. — Novomeški kolegiatni kapitelj je imenoval za župnijo Stari trg pri Poljanah č. g. Franca Zupančiča, ekspozita na Ustju na Vipavskem.
Umrl je 23. avgusta č. g. Vincenc Vider-g a r, beneficijat pri Sveti Trojici pri Moravčah. Rojen je bil 1. 1860 v Moravčah, in v mašnika posvečen 1. 1889. Pokopali so ga preteklo soboto. — V Kočevju je umrl v petek K. nadučitelj v pokoju Josip E r k e r, oče g. kanonika in stolnega župnika Josipa Erkerja in kočevskega dekana g. Ferdinanda. Pokopali so ga v nedeljo. Naj počivata v miru!
Osebne vesti. Ljubljanskega knezoškofa sta obiskala pred tednom krški škof mil. g. dr. Anton M a h n i č in presvetli gospod Lazar M i e d i a, naslovni škof areopolitanski, pomožni škof nadškofa skadenskega iz Albanije. — Premil. g. knezoškof dr. Jeglič je v nedeljo 19. avgusta blagoslovil v frančiškanski cerkvi v Novem Mestu dva nova altarja.
Toča je napravila v višnjegorskem sodnem okraju za 15.000 K škode.
Pomenljiva dvestoletnica. 29. avgusta je minolo 200 let, kar je bil ulit veliki zvon ljubljanske stolnice. Stolnica pa je bila blagoslovljena 22. avgusta 1. 1706. Z veliko slovesnostjo so prinesli sv. Rešnje Telo v cerkev. Verniki, ki so obiskavali od 22. avgusta do 5. septembra stolnico, so dobili po dovo-Ijenje papeža Klemena XI. popolni odpustek. — Stolnica se sedaj prenavlja že skoro leto
dni in prihodnje leto se bo z vso slovesnostjo obhajala dvestoletnica posvečenja.
Reški Hrvatje na Brezjah. Pred tednom se je s posebnim vlakom pripeljalo na Brezje pod vodstvom priljubljenega kapucina p. Bernardina na stotine reških Hrvatov. Ogledali so si tudi ljubljanske cerkve.
Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor štajerski je bil izvoljen vrl krščanski mož, okrožni zdravnik v Kozjem g. dr. J a n k o v i č. Njegov protikandidat liberalec K u n e j je ostal v manjšini.
Od kmetske županske zveze. Poziv do županstev po toči dne 17. t. m. prizadetih občin. Neizmerno škodo je prizadela toča s silnim viharjem po neštetih mnogih vaseh. Zveza kmetskili županov obrača se do vseh prizadetih kmetskili občin ozirt ma njih županstev, da puste takoj po zvedencih ceniti dotične škode ter da brez odloga vpošljejo zvezi županov v Št. Vid dotične cenilne zapisnike, da jih načelstvo županske zveže uredi in poslancem v nadaljno poslovanje za državno podporo vroči. Takoj pa naj županstva prizadetih občin to nezgodo naznanijo c. kr. okrajnim glavarstvom za odpis zemljiškega davka s prošnjo, da ista tudi izposluje pri državni vladi primernih podpor za tako hudo prizadete kmetovalce. — Načelstvo zveze kmetskih županov v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 20. avgusta 1906.
Kmetska županska zveza je sklenila, da se obrne š posebno prošnjo na vojno ministrstvo in na državni zbor, da se premesti skladišče za smodnik iz pomerija ljubljanske okolice in isto zgradi v popolnoma ločenem svetu, kjer ni nevarnosti za življenje in imetje ljudstva.
Vseslovensko delavsko politično društvo
s sedežem v Ljubljani. Tako je ime novemu društvu, kateremu je vlada že potrdila pravila.
Ljubljanski župan Ivan Hribar se je odpeljal kot zastopnik ljubljanskega mesta k otvoritvi jugoslovanske razstave v Sofijo na Bolgarskem. Po drugih mestih prihajajo župani pozdravljat katoliške shode, na katerih se zbira cvet naroda. Ljubljanski župan jo pa raje pobriše tisti čas v tujino.
Državne poštne črte po deželi z avtomobili. Trgovinsko ministrstvo je pozvalo občine, naj izjavijo, če se hočejo udeležiti vpeljave državnih avtomobilnjh poštnih prog po krajih, ki nimajo železnice. Tehnično so že dognali, da so avtomobilne poštne proge mogoče. Vodilna načela avtomobilnih poštnih
prog bi bila: Promet bi izvrševala država z omejeno garancijo udeležencev. Državne avtomobilne proge bi vozile poštne pošiljatve in potnike. Vožna cena bi bila določena 6 do 8 vinarjev za kilometer. Avtomobile in pmmet bi izvedla poštna uprava. Udeleženci bi morali skrbeti za ustanovne stroške, država pa za prometne. Državne avtomobilne proge bi vozile po prometni potrebi in z ozirom na zvezo z železnicami. Občinski svet v Kranju je došlo vlogo odklonil.
Cilji liberalne stranke, la stranka gre svojemu koncu, to je gotova resnica. Zato napenja vse sile, da se še nekaj časa obdrži na površju. 11. oktobra hoče sklicati še enkrat zaupni siiod in na tem predložiti načrt, po katerem upa obdržati svoje že itak majhno šte-vilce pristašev. Toda kakšen bo ta program? Pred tednom ga je napovedal »Slov. Narod«. Prav nič se ne loči od onega francoskih fra-masonov. Liberalna stranka zahteva ločitev cerkve od države, češ, da ne priptiinava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo, torej brez-versko. Liberalna stranka je obupala nad delavstvom in je njegovo organizacijo prepustila popolnoma socialnim demokratom, torej brezvercem. Na vsej črti ima liberalna stranka en cilj in en vzor pred očmi: brezverstvo. Proti tej stranki se mora vzdigniti vsak poštenjak in po svoje pripomoči, da jo čim preje uničimo. Brezvercu ni prostora med vernim slovenskim ljudstvom.
+ Odlikovanje. Preč. g. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju je bil imenovan za kn.-šk duhovnega svetnika.
Zadružna zveza je imela ponedeljek 20. t. m. ob izredno veliki udeležbi občni zbor pod predsedstvom dr. Kreka. Zastopane so bile tudi dalmatinske in istrske zadruge. Revizijsko poročilo je podal revizor osredne zveze z Dunaja g. Faschingbauer. Zaradi napadov nasprotnih listov slovenskih in nemških je namreč »Zadružna zveza« zahtevala natančno in strogo revizijo. Poročilo o rezultatih te revizije je sijano zadostilo za »Zadružno zvezo«, ki je danes priznano ena najbolje urejenih iti najživahneje poslujočih zadružnih zvez sploh. Obširno poročilo smo morali odložiti, omenjamo le to, da je bilo v »Zadružni zvezi« pro-šlo leto 285 zadrug (sedaj jih je že 321). Te so štele 65.209 članov, ki so vplačali deležev za 2,098.126:08 K- Skupni promet vseh zadrug je znašal 169,513.845 kron 11 vin. Njih čisti dobiček znaša 381.649 kron 56 vin. Re-
servni zakladi vseh v »Zadružni zvezi« združenih zadrug so znašali koncem lanskega leta 1,246.872 K 25 vin. Iz teh številk lahko vsakdo že razvidi, kako velikansko je delovanje zadružništva in kolike važnosti za narodno gospodarstvo je »Zadružna zveze«, ki je prava mati, pokroviteljica, braniteljica in pospeše-valka zadružnega gibanja. Podrobno poročilo daje veleinteresanten vpogled v sodelovanje. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v odbor gospodje: dr. Matko Laginja, Iv. Sta-nonik, dr. V. Pegan, Iv. Mahalja, dr. Ivan Šu-steršič, Franc Jaklič. V nadzorstvo pa gg.: dr. V. Schvveitzer, Ivan Podlesnik, M. Rant, Konrad Tekster, Iv. Hladnik. Udeleženci občnega zbora so imeli v »Unionu« skupen obed, med katerim je bilo več navdušenih napitnic. — Z zadovoljstvom se sme ozirati načelstvo na delovanje »Zadružne zveze«. Sicer je bila ravno to leto ta prekoristna zveza izpostavljena najhujšim obrekovanjem. Lopovski napadi v »Narodu« so imeli namen jo uničiti, a vse njihovo umazano delo se je podrlo in je imelo to dcbro posledico, da je pripomoglo nehote, da se je resnica odkrila in da so nasprotniki zadružništva danes osramočeni.
Liberalni učitelji kranjski so jo dobro skupili od dr. Tavčarja v »Slov. Narodu«. Ker vidijo, da liberalni stranki ni veliko na učitelj-stvu, hočejo zlesti v socialistični tabor. »Učiteljski Tovariš« že polagoma pripravlja pot.. Pred tedni je ta list silno nesramno napadel katoliški shod in se izrekel za svobodno šolo. Slovensko ljudstvo naj si dobro to zapomni, da je kranjsko liberalno učiteljstvo, čigar glasilo je »Učiteljski Tovariš« za »svobodno šolo«, to je za šolo, v kateri bi se otroci ne učili nobenega krščanskega nauka, za brez-versko šolo, za šolo brez Boga. Žalostna je ta izjava, a veseli nas le to, da so učitelji odkritosrčno izpovedali, kake namene in za kakimi cilji gredo. Takim učiteljem, ki se izjavljajo za svobodno šolo, krščansko slovensko ljudstvo ne more zaupati odgojo svoje dece. Z zgo-rajšnjo izjavo so že učitelji ravnotam, kakor socialna demokracija. Saj tudi ta zahteva, da se vzame cerkvi ves vpliv, na šolo in da se verouk odpravi iz Sol. Po dolgem času so se bratci vendar našli. Dobro, da se vedno bolj poznamo.
Šiška pri LJubljani dobila nemško ime. Ta
mesec se je vršil v Šiški občni zbor šulferajn-ske podružnice, ki ima namen ponemčevati otroke slovenskih starišev. Podružnici so dali ime Schonau in šteje že 150 članov. Nemški petelin dr. Binder je kajpada občnemu zboru poslal svoj pozdrav iz Oradeža, kjer je hladil svojo prevročo nemško kri. Šiškarji pa naj le pazijo, da ne bo nemški hrast v njihovi sredini zrastel do neba.
Slovenska Ljudska Stranka je priredila javen ljudski shod dne 18. t. m. v Bršljinu pri Novem mestu. Shod je otvoril predsednik političnega društva za novomeški okraj gospod Kokalj. Prvi je govoril gospod poslanec Šuklje o volilni reformi ter zavrnil laži liberalcev, da hoče naša stranka uničiti meščanstvo, ker bodo kmetje volili z meščani. Saj imajo mesta tiste potrebe, kakor dežela. Ce ima kmet denar, ga ima tudi meščan, torej imata skupne interese. Liberalci so to gonjo uprizorili le zato, ker se boje za svoje mandate in bi radi dva mandata ljudstvu vzeli. Gospod poslanec Šuklje je zavrnil nadalje trditve Korošcev, da ni dr. Šusteršič dovolj zanje storil, ko je vendar vsem poslancem znano, da se je on največ trudil, da bi Korošcem pomagal. — Za Šukljejem je govoril gospod poslanec Jaklič, ki je priporočal zbranim kmetom, naj se združujejo v kmečkih zvezah. Cim močnejši so, tem več bodo dosegli. Bičal je oblast, ki pošilja v cestne odbore in okrajne šolske svete same liberalce. — Poslanec Pfeifer je poro-
čal o svojem državnozborskem delovanju, dr. Evgen Lampe iz Ljubljane je vabil na katoliški shod. Gospod mizarski mojster Malovič iz Novega mesta je izrazil željo, naj bi se Slovenska Ljudska Stranka ozirala na obrtnike, da dobe svoje poslance. Pohvalno je omenjal delovanje naših poslancev dr. Žitnika in dr. Korošca. Zbor je izrekel zaupnico našim poslancem, osobito dr. Šusteršiču. — Ko se je prebral brzojavni pozdrav gospoda župana Matjašiča iz Rosalnic je gospod predsednik zaključil shod.
Veselje »Narodovo«. »Narod« triumfira v nekem uvodnem članku in veselja poskakuje. »Nekoč bo zapisano v zgodovini: 11. decembra je umrl katolicizem na Francoskem? Torej ravno 11. decembra se bo zgodilo to, kar »Slovenski Narod« že toliko let tako goreče pričakuje. Gotovo bodo ta dan ob smrti katolicizma liberalci priredili veliko pojedino in ples. Srečen 11. december! Gotovo ga bodo proklamirali za velik narodni praznik in bodo vsako leto ta dan prelivali potoke vina in piva! Najbrže bodo izvolili Comba in Brianda za častna člana svoje nove svobodomiselne stranke, ki jo zdaj imajo. Torej 11. decembra, ko stopi v veljavo novi francoski zakon o ropu ccrkve in preganjanju katoličanov, bo ta velika slavnost. Dve stvari veselita »Narod« pred vsem: 1. da se bodo morali francoski katoličani skrivati odslej v katakombe, 2. pa, da ne bodo hoteli iti v katakombe, ampak da bodo postali taki pagani, kakor si jih želi uredništvo »Slov. Naroda«, ki s satanskim veseljem pozdravi vse, kar je protikrščanskega. Mi pa mislimo, da tudi 11. decembra še ne bo konec katolicizma; prej bo konec njegovih sovražnikov, kakor je bil konec tudi Neronov, Domicianov in drugih vzorcev naših liberalcev. Čudom se čudimo, da se na Kranjskem med kmečkim ljudstvom še najde kak človek, ki naroča »Narod«, ki bi najraje danes zatrl katoliško cerkev in pometal vse duhovnike v ječe. Kdor podpira ta list, je soodgovoren za vse lumparije, ki so v njem nagroma-den dan za dnem.
»Zadružna zveza« se je preselila v nove prostore, in sicer v hišo gosp. Regalija na vogalu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic, nad »Unionom«. Toliko na znanje tistim, ki imajo tam opraviti.
Strela ubila žanjico. V Mostiču sta vedrili sredi polja pod dežnikom dve žanjici s par otroci. Prišlo je nekaj dežja. A ko je že nehalo deževati, se je nenadoma zabliskalo in sreia je udarila v dežnik. Mlajšo ženico, ki je bila stara šele 17 let in doma iz Kranja, je strela na mestu ubila. Triletno dete, ki ga je držala v naročju, je ostalo nepoškodovano. Druga žanjica in še dvoje otrok so bili samo omanljeni.
Liberalna lumparija. Da so liberalci silno surovi, smo že davno vedeli, a da bi bili taki lumpje, kakoršne so se pokazali v nedeljo o priliki lil. slovenskega katoliškega shoda, pa nismo mogli misliti. Na dan, ko je prihitelo na tisoče slovenskih mož in mladeničev iz vseh pokrajin, da tu pokažejo svoje versko prepričanje, prišla je vsa liberalna in socialno demokraška inularija žvižgat in razsajat ter s tem kazat svojo oliko. Ti ljudje, ki pravijo, da so izobraženstvo slovensko, so se tako omadeževali s svojim nedeljskim postopanjem, da jih mora biti sram v dno duše in si ne bodo tega madeža nikdar izbrisali. Naše ljudstvo se je zgražalo nad tem početjem liberalne bande. To liberalno delo naj bi bili videli oni obmejni Slovenci, ki vedno povdar-jajo, naj se spravimo z liberalci, potem bi jih znali ceniti. Pritrditi bi nam morali, da s takimi barabami se Slovenska Ljudska Stranka, ki je stranka poštenega, vernega naroda nikdar in nikoli pajdašitl ne more. Z vsemi silami
bomo šli v boj proti tej pokvarjeni lumparski bandi in ne bomo mirovali preje, nego da ju poteptamo na vseh krajih. Komur je pa mar čast in blagor slovenskega ljudstva, bo šel z nami in nam pomagal izvrševati to domovinsko delo.
Gorenjske novice.
Izpod Grintovca.
g Popravek. Sklicujoč se na § 19. tisk, zak. z dne 17. decembra 1862, državni zakon, št. 6 ex 1863 zahtevamo v imenu mlekarske zadruge, reg. z. z o. j. v Cerkljah pri Kranju z ozirom na dopis »Izpod Grintovca«, objav-Ijenv št. 33 »Domoljuba« z dne 16. avgusta
1906, odstavek: »z lažmi hočejo dokazati.....
da sprejmete v zakonitem času, na istem mestu in z istimi črkami v prihonji številki nastopni stvarni in resnični popravek: 1. Ni res, da kupci vračajo maslo miek zadrugi, res je pa, da ga ni še nihče vrnil; 2. ni res, da kuhajo doma maslo (v zadrugi), res je pa, da ga ne kuhajo; 3. ni res, da blago prodajajo, kakor morejo, res je pa, kdor blago kupi, mora plačati za kig 2 K 50 h loco mlekarna. — Cerklje, 21. avgusta 1906. — Mlekarska zadruga v Cerkljah pri Kranju, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. — Jožef Jenko mL, predstojnik.
Iz kranjskega okraja.
g Izobraževalno društvo v Šmartnu je priredilo gospodu Hybašku, kaplanu iz Kranja, podoknico, predne je odšel na novo službo k sv. Jakobu v Ljubljano. V slovo zapelo je par pesmic, podpredsednik pa se je zahvalil gospodu Hybašku za njegov trud, da je s toliko vnemo in p«žrtvovalnostjo poučeval v Šmartnu tamburaški in nekaj časa tudi pevski zbor. Naj odnese gospod s seboj v Ljubljano zavest, da ga bo tukajšnje izobraževal-on društvo ohranilo v hvaležnem spominu.
g Sava je odnesla 16. t. m. v Drulovku pet in pol leta starega dečka Petra Draksler. Z nekim sedemletnim dečkom sta bredla vodo, a voda ga je odnesla. Doslej ga še niso našli.
g V Zapogah je pogorel 22. t. m. Hočevarjev hlev. Vodiška požarna bramba je takoj prihitela na pomoč, omejila je ogenj in rešila sosedna poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Škode je 2000 kron, zavarovan pa je bil posestnik za 1200 kron. Sodi se, da je zažgal kak hudobnik.
g Nevihta 17. t. m. je tudi pri nas naredila precej škode. Toča, debela kakor golobja jajca, je zelo pustošila zlasti ob Savi. Največ škode je naredila pri Sv. Katarini, po Gameljnih in Rašici. V šentvidski cerkvi je pobila mnogo šip. To je pri nas letos že druga huda nevihta. Prvič smo imeli hud vihar, a brez toče, zdaj pa narobe. Dežja smo bili pa zelo veseli.
g Iz Šenčurja pri Kranju. Kdor se misli udeležiti posebnega vlaka iz Kranja na Oo-rico in Trst, dne 15. septembra t. 1., naj se oglasi vsaj do Malega Šmarna pri katol. izobraževalnemu društvu v Št. Jurju pri Kranju. Karte se ne bodo pošiljale vsakemu na dom, ampak oddajale se bodo z denarno nakaznico na kolodvoru v Kranju. — Primeren je ta iziet posebno za one, ki so se bili oglasili za na Sv. Goro. Naš vlak ostane 15. septembra 1.1. v Gorici, da obiščemo še Sv. Goro in kardinala Missije grob. Drugi dan, 16. septembra se odpeljemo v Trst in še isti dan nazaj v Kranj, kamor dospemo okolu 9. ure zvečer. Ponočni razgrajaici so v Šenčurju vedno glasnejši. Prišlo je že tako daleč, da niti ob delavnikih nimamo nobenega miru veC
ponoči. Kako to? To je zato, ker so v novem občinskem odboru gostilničarji, ki drže v svoji sredi župana, kakor železni obroč: videti je, kakor bi bil župan popolnoma odvisen od njih.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mekinj. Dne 19. t. m. je priredila k nam izlet moška in mladeniška Marijina družba iz Ljubljane pod vodstvom vlč. gospoda o, B. Pollak-a s krasno svojo zastavo. Došla je z jutranjim vlakom ter jo je na meji župnije čakala domača mladeniška družba. Vršila se je nato v župni cerkvi Marijini slovesna služba božja z leviti, pri kteri jc pel oddelek pevskega zbora socialne zveze ljubljanske, prepovedoval je domači gospod župnik. Po obedu v Fischerjevem hotelu so se sinovi Marijini udeležili tudi popoldanske službe božje pri nas. Posebno je bilo za nas spodbudno, ker so ljubljanski možje in mladeniči tako krepko, glasno opravljali svoje molitve v cerkvi; naj bi se glasna molitev povsodi upeljala! Po cerkvenem opravilu je ljubljanskim gostom napravila domača mladeniška Marijina družba tudi nekaj v zabavo: kratek čas s tambu-ranjem in enim smešnim prizorom, na kar so se ljubljanski izletniki^ vrnili s popoldanskim vlakom v Ljubljano. Četudi je skoraj celi dan pomalem deževalo,- vendar to ni kazilo splošnega veselja.
Marijina slovesnost na GoričicI. Iz Domžal se nam piše: 15. avgusta se je vršila na Gorjčici prelepa Marijina slovesnost, ki ostane gotovo v trajnem spominu vsem, ki so se je udeležili. Preč. gospod dekan Ivan Lav-renčič je ta dan slovesno blagoslovil novo lepo Marijino kapelico, ki stoji na kraju, kjer je poprej že stoletja ljudstvo častilo Marijo „pribežališče grešnikov" ter se jej s posebnim zaupanjem priporočalo v vseh težavah. Staro kapelico pa je zob časa popolnoma razdejal. Da se zgodovinski značaj Goričice ohrani, po slavila se je zato na tem mestu letos nova kapelica po zares mojstrskem načrtu domačina Fr. Ravnikarja. Kapelica sama kakor tudi ves prostor pred njo je bil z venci in z mlaji prekrasno okinčan. — Čast vsem, ki so za to loliko vencev napletle. Ob nol 3. uri popoldne je preč. gospod dekan ob asistenci šestih duhovnikov pred stanovanjem kiparja Karola Hrovata v Slobu blagoslovil starodavno, a po omenjenem kiparju sedaj popolnoma prenovljeno Marijino podobo. Pevci zapojo Marijino pesem, vrla domžalska godba zaigra, mladenči Marijine družbe vzdignejo podobo ter jo v slovesni procesiji prenesejo na Goričico. Za zastavo Marijine družbe so se vrstili možje in fantje, katoliško izobraževalno in podporno društvo, mladeniči in dekleta Marijine družbe, do sto belo oblečenih deklic z venci, veteransko društvo z zastavo, požarni brambi iz Domžal in Stoba, domžalska godba, pevci, duhovščina, podoba Marijina, katero so spremljale ob strani dekleta Marijine družbe z venci in gorečimi svečami. Pred podobo pa so tri družbenice na blaznici nesle zlato Marijino krono. Za tem so šle ženske, vse v parih in glasno moleč sveti rožni venec. Na gričku je gospod dekan najprej blagoslovil kapelico kot Pravo mašno kapelico, nato pa v prekrasnih, Navdušenih besedah izpregovoril o moči in |jubezni nebeške Matere do nas vseh. In ko je naposled kronal Marijo in v prelepi molitvi varstvu nebeške Matere izročil vse ljudstvo, celi kraj, tedaj so solze v očeh navzočih prišle, da najlepši biser v lepoti tega kraja, v dobroti tega ljudstva je — hvaležna ljubezen
do nebeške Matere. Darovanje in slovesne pete litanije v cerkvi so zaključile to prelepo slovesnost, za katero bodi preč. gospodu dekanu in vsem, ki so se zanjo potrudili, .-rečena najtoplejša zahvala. Ti pa, prijazni bralec, si o priliki sam oglej to kapelico in sam presodi, kako zelo so se vsi prizadeti mojstri — na čelu jim zidarski mojster M. Hočevar — potrudili, da so res kaj lepega naredili.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Škofje Loke. Katoliško izobraževalno društvo v Škofji Loki ima v nedeljo, dne 2. septembra ob 8. uri zvečer izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika in podpredsednika. Društveniki, pridite v polnem številu!
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Naš Žirovnik so sicer učen gospod, a svetega pisma nam za enkrat še ne bodo razlagali. Prvič naj sveto pismo zato pusti pri miru, ker ga nikjer ni študiral, razen v »Slov. Narodu« in» Gorenjcu«, drugič pa sveto pismo ne spada v njegovo »naravoslovje«, kj ga predava svojemu mlademu liberalnemu naraščaju, ln še nekaj! Žirovnik hodi v cerkev k maši, torej priznava, da je katoličan. Katoličan pa ne more in ne sme dvomiti nad svetim pismom, katoličan ne more trditi, kakor baje uči Žirovnik svoje ljudi, da je sveto pismo sama izmišljena bajka, da se dajo vsi čudeži po naravi razložiti. — Ljudje božji! Ali morete takemu človeku z mirno vestjo zaupati svoje hčere in sinove?
Dolenjske novice.
Iz Ribnice.
g Zdaj pa že bo. Za temelj se je pričelo kopati novemu šolskemu poslopju v Dobre-poljah. Stara koklja ne more več spraviti vseh piščancev pod peroti, zato bo treba nasaditi tudi mladi.
d Tudi kaplanski dvorec v Dobrepoljah se bo ne sicer temeljito, ker temelj ostane kakor je bil, vendar do dobra popravil, ker ie bila že skrajna potreba. Saj je pa tudi prav, da je za novega kaplana saj prenovljena ka-planija.
d Posebnega vlaka za katoliški shod nam ravnateljstvo ni dovolilo. Vprašanje je, ali ga ni moglo, ali ga ni hotelo?
d Mihael Gruhek je v noči od petka na soboto nenadoma umrl. Bil je vpokojeni davčni eksskutor unijatske cerkve. Vsakega dobrega človeka je nazival »zlata dušica«, a to je bil tudi sam. S svojim, odkrito prijaznim občevanjem je omilil pri ljudeh še celo svoj pri davkoplačevalcih nepriljubljeni stan. Svetila mu večna luči
d Celih deset otrok bo vstopilo prihodnje leto v gregorsko enorazrednico. Gregorci na delo, brez dvorazrednice ne izhajate!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Šmarja. Zapusti! nas je č. g. kape-lan Val. Sitar ter se podal na svoje novo mesto. V teku tukajšnjega svojega bivanja si je pridobil srca vseh svojih faranov. Kajti s svojo prijaznostjo in vsestransko požrtvovalnostjo in vnetostjo za dušni kot tudi telesni blagor svojih ovčic je vseskozi sejal le seme vnetosti za vse blago in dobro. Pridobil si je nežna srca mu izročene mladine kot tudi odločnost in trezno voljo vseh resnih in za dobro vnetih mož. To se-je najbolj pokazalo pri njegovem odhodu. Šma.rci bomo odšlega go-
spoda dolgo ohranili v blagem spominu, ob-jednem pa hodili po poti, ki nam jo je začrtal ter nadaljevali njegovo delo. Odšlemu gospodu želimo ravnotako blagih in vrlih vspe-hov v njegovi novi službi, kot jih je dosegel pri nas in mu kličemo: Hvala za trud, Bog ga živi!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Sušo smo imeli na Vipavskem. Želeli smo si dežja in dobili smo ga še o pravem času. In zdaj smo zadovoljni, ker upamo na veselo jesen. Sadia bo dosti, tudi drugega živeža nam ne bo manjkalo. Grozdje še tudi zadosti dobro kaže vkljub temu, da je parkrat padalo škodljivo ledeno zrnje. Ako nas torej Bog obvaruje daljnih nesreč, bomo v jeseni lahko postregli kupcem z izborno kapljico ruj-nega in pristnega vipavca. Samo s Planine ču-jemo glas, da je ondi toča napravila precej škode, vendar pa upamo, da ne bo tako hudo, kakor se sliši.
n Še enkrat naša klet. Znam potovalni učitelj Gombač je bil opetovano v kleti našega kmetijskega društva v Vipavi. Grajal je pri kleti zla.sti tri reči: 1. da je previsoka; 2. da nima oken; 3. da sodi leže na previsokih legah. Vse te hibe so bile obešene na visoki zvon v »Slov. Narodu«, kjer se je pisalo in lagalo o naši kleti kot o stvari, ki je čisto ponesrečena in skažena. Najbolj zanimivo je pa to, da so vse ono, kar je pisal »Narod«, vedeli tudi pri ministrstvu na Dunaju. Kdo je o tem poročal na Dunaj, pač ni težko uganiti. Konec meseca junija pa je prišel od samega ministrstva z Dunaja (kakor srno že zadnjič poročali) izvedenec v teh stvareh gospod Fr. Kur-man. Culi smo, da se je imenovani gospod bal priti v našo klet, češ, kaj bom hodil gledat klet, o kateri se je strokovnjak Gombač izrekel, da je skažena. Toda glejte čudo I Strokovnjak v ministrstvu na Dunaju je pohvalil rpi naši kleti prav posebno one tri reči, katere je »strokovnjak« Gombač tako grdo pograja!. Poln hvale je zapustil našo klet in pa v prepričanju, da je bilo ministrstvo popolnoma napačno podučeno o vsi ti stvari. Mi se seveda prihoda gospoda Kurmana nismo strašili, ker smo popolnoma zaupali v zvedenost gospoda vodje Riharda Dolenca, po čegar načrtu se je delala klet. Da nas naše nade niso goljufale, je pokazala preiskava. In s tem je rešena tudi čast gospoda vodje Riharda, katerega je svoj čas obrekljivi »Narod« tako grdo napadel. O vsej stvari si vsakdo lahko sedaj napravi svojo sodbo.
Idrijske novice.
n Gospod rudarski nadsvetnik Blllek je
odšel na šesttedenski dopust.
n Povozili so igrajoči se otroci štiriletno deklico vdove Kosmač. Peljali so se na vozičku od cerkve sv. Trojice navzdol mimo mestne hiše na veliki trg. Otrok je bil zelo ob-tolčen in se dolgo ni zavedel.
n Katoliška delavska družba v Idriji je dne 18. avgusta skupno romala na sv. Višarje. Romanje je spremljal gospod katehet Oswald.
n Na e. kr. rudarski ljudski šoli se število otrok množi od leta do leta kakor malokje. Dekliški in deški razredi imajo vsak svoje vodstvo, na obeh so do tretjega razreda pa-ralelke, pa v vsakem oddelku je otrok dosti ali pa še preveč. V četrtem razredu, kjer ni pa-raieik, se jih nabaše nad 70. Tu pa podučui učitelj, če moreš, v taki tesnobi I Kakšen zrak
in v poletnem času kaka neznosna vročina! Z rudarsko direkcijo so se pogajali za para-lelki v obeh štirih razredih. Direkcija se boji stroškov. Pa kje najti tudi prostor? In če dobi dekliški oddelek še osmi razred, kaj potem? Prizidavati bo treba, pa da bi se pri tem direkcija ne zadovoljila že, če se odpotnore najhujši stiski. Pri zidanju šolskih poslopij se naj pač gleda za par desetletij v prihodnjost.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Vrhnika, iz Vrda se nam poroča: Poziv v predzadnjem »Domoljubu« na naše oskrbništvo, da predloži račune za zadnji dve leti, nima dozdaj še nikakoršnega uspeha. Pardon! nekaj uspeha je pa vendar. Gosp. K. Jelovšek je govoril in to je veliko. In sicer se je proti nekemu izmed svojih prijateljev tako-le izrazil: »Ja, kakšne račune pa hočejo od mene imeti, saj nimam nič denarja«. Ko smo ta izrek čuii, nam je kar sapa zastala. Ta je pa dobra! Torej, ako ni denarja, čemu potem računi? Ali smo v Rusiji? Bog zna, če bi bil gosp. Karol zadovoljen, ako bi mu njegov blagajničar dal tak odgovor? Mi bi pa ravno zato, ker denarja ni, radi vedeli, kam je prešel in za kaj se je potrošil. Podobčina Vrd ima tele dohodke na leto: najem od lova 876 K, najem za pašo približno 70 K ,za po--biranje praprota preteklo leto 70 K, znaša 1016 K. Izdatki so nasledni: za nočnega čuvaja 168 K, za gozdnega čuvaja 480 K, skupaj 648 K, torej ostane 368 K za leto 1905, za leto 1904 nekaj manj. Novi most se izplačuje iz občinskih doklad, torej kam pride vsako leto preostanek? Ako se ta preostanek daje na račun za most, nimamo nič zoper to, vedeti pa hočemo na vsak način nekaj gotovega. Ljudstvo tirja pojasnila od gosp. oskrbnika. Sicer naj izvaja posledice.
Štajerske novice.
š Ptujski mestni očetje so sklenili sledeče resolucije: Vsemogočni Wastian naj doseže: 1. da se odpravi sedmi slovenski mandat na Štajerskem. 2. Da se bodo smela v prihodnje volilna okrožja spreminjati samo z dvetretjin-sko večino poslancev, torej samo z dovoljenjem Nemcev, in 3. da se od Avstrije odcepi slovanska Galicija. — No, zmerni gospodje niso! Zelje jim sicer nj zameriti, ali izpoinitve ne bodo doživeli. Gospod župan Ornig, ste še premalo žemelj spekli!
š V Mariboru se je vršil zaupni shod dne 23. avgusta. Zbranih je bilo na njem 500 zaupnikov s Štajerske in Koroške. Govorili so poslanci dr. Ploj, Grafenauer, Koš, odvetnik dr. Brejc, profesor Verstovšek i. dr. Shod se je izrekel za splošno in enako volilno pravico, izrekel slovenskim Korošcem simpatije ter pozval slovenske poslance, naj pribore Korošcem še en mandat in dosežejo, da se slovenske občine štajerske izločijo iz nemških. V skrajni siii naj se poslužijo obstrukcije.
š Novi most pri Brežicah so otvorili brez Slovencev. Slovenci so namreč sklenili, da se ne udeleže slovesne otvoritve vsled nečuvenih krivic, ki jih Nemci napravljajo pri vsaki priliki Slovencem.
š Odlikovan slovenski čebelar. Na razstavi v Ljubnem je bil odlikovan naš rojak gospod Josip Pajtler, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Slovenjemgradcu, z drugo državno kolajno. Razen tega je še dobil kot darilo stiskalnico za izdelanje umetnih satov. Stiskalnica ima precejšnjo vrednost.
š Odvetnikov na Štajerskem je 168 in 64 odvetniških kandidatov.
š Šolski svetnik č. g. Ivan Krušič je 19. t.
m. bral v opatijski cerkvi celjski zlato mašo. Od vseh strani so prišli ga počastit ta dan njegovi nekdanji učenci. Poklonili so mu zlat kelih z napisom: »1856—1906. Hvaležni učenci svojemu ljubljenemu profesorju Ivanu Krušiču ob zlati maši.« Med učenci sta tudi prevzv. knezoškof dr. Mihael Napotnik in mil. g. pre-lat Hribovšek, ki je imel pri zlati maši slavnostni cerkveni govor. — Predobremu gospodu zlatoinašniku kličemo tudi mi: Bog Vas živi še mnoga leta!
š Zlata poroka. Uljudno se naznanja, da sta Blaž Kovše in njegova soproga Neža, ro-enja Iršič, 19. t. m. slovesno obhajala zlato svojo poroko.
š Iz Braslovč se nam piše: Dne 17. t. m. je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Travner v Kamenčah. Strela je ubila enega konja in zažgala poslopje, ki je bilo hkrati v plamenih. Velika nevarnost je bila za sosednja poslopja, zlasti za Travnerjevo hišo, koje se je ogenj prijel. Ob pravem času so pa prišli gasilci iz Braslovč, hišo rešili ter ogenj omejili samo na prvo pogorišče.
š Tujci v Celju. Leto za letom prihaja v Celje manj tujcev. Ze od nekdaj so se pravi Nemci ogibali Celja, ker jim ni bilo prestati z naduto celjsko ponemčeno sodrgo, ki je hotela biti bolj nemška, kot Nemci sami. Ce si je kak Nemec dovolil izražati svoje mnenje, zlasti če se je pokazal nasprotnika Bismarcko-vanju ali če si je celo upal priznati, da je Celje pravzaprav slovensko, si ni bil več svest življenja. Zlasti se spominjamo nekega višjega oficirja, ki bi ga bili kmalu v Waldhausu pobili, ker ni hotel vstati pri Wolf-Marschu 1 Kaj čuda, če se ljudje potem mesta ogibljejo. Letos je sezona posebno slaba. Nekaj Ogrov. Hrvatov in Italijanov je bilo tukaj, pa so že skoraj vsi odšli. To imajo Celjani od svojega nemštva! Pristnim Nemcem se njih komedije gabijo.
š Županske zveze za Spodnje Štajersko
je pred par meseci »snoval« nezreli redakter »Domovine«; na raznih shodih je mlatil prazne fraze in vsaki teden se je čitalo isto stereotipno poročilo o teh shodih, polno puhlih fraz, kot pri »Domovini« redakterja: »Kaj je z zvezo, kaj je s pravili?« Ako ne razume stvari dovršiti, naj nikar ne vtika svoj nos v take resne zadeve, ki potrebujejo moža, ne pa mladeniča, da jih izvede. Ljudstvo poprašuje, kdaj bodo pravila potrjena. Zadnji čas je, da _se že osnuje nameravana zveza vseh slovenskih županov, ne pa taka, kot znana liberalna, ki je hitro v Bogu zaspala vsled nezmožnosti voditeljev.
š Spremembe v kapucinskem samostanu.
V Lipici so imeli oo. kapucini kapitel. Izvolili so za provincijala celjskega gvardijana č. o. Donata Zupančič, rodom iz St. Vida pri Za-tičini na Dolenjskem; definitorji so postali: O. Kcrubim iz Lipice, o. Gothard iz Hartberga, o. Kajetan iz Gorice in o. Sigismund iz Mu-rave.
Koroške novice.
k Političen shod je bil zadnjo nedeljo pri Likebu v Dobu. Udeležba je bila precej dobra. Govoril je deželni poslanec Fr. Grafenauer o položaju v deželi, Šoli in o gospodarstvu nemške večine v deželnem zboru. — Gosp. kaplan Sadjak je govoril o svobodni šoli in kmetski organizaciji. — Gospod Slatinšek se je v vznesenih besedah zahvalil gospodu poslancu Grafenauerju za njegov trud za slovenske kmete. —V nedeljo, dne 19. t. m., je bil politični shod v Vogrčah pri Škofu.
k Strela je udarila v sredo v skedenj po-sestnika po dom. Jurca v Vogrčah. Po hitri pomoči pod vodstvom vrlega gospoda župnika Slatinšeka iu gospoda deželnega poslanca Fr. Grafenauerja, ki je ravno tam postavljal nove orgije, so rešili skedenj. Nevarnost je bila za celo vas velika, ker primanjkuje vode in hriz-galnice.
k Ušel je predzadnji petek konj, ki ga je jezdil neki grajski služabnik iz Pliberka, in močno poškodoval neko žensko s Prevalj, ki ie bila namenjena na božjo pot k Sv. Luciji, k S Sv. Višarlj se nam poroča z dne 19. t. m.: Danes sneži. Zjutraj ob šestih je toplomer kazal 4 stopinje C.
k Sneg je padel zadnje dni po koroških in tirolskih gorah.
k »Narodni dom« v Celovcu. Nemški listi so jako razburjeni. In kako bi ne?! Saj jim grozi strašna nevarnost, da na Novem trgu zgradi neki slovenski tržaški bogataš v onem Celovcu, kjer sicer čuješ po ulicah časih več slovenščine, kakor nemščine, slovenski »Narodni dom«. In zato poživljajo Nemce, naj vse store, da preprečijo zgradbo »Narodnega doma« v Celovcu.
k Gora se ruši. Z gore »Hochstadl« med Nikolsdorfom in Labodom na Koroškem že dalje časa neprestano leti kamenje in sipa, da je gora skoraj neprestano v oblakih prahu. Kot cele koče velike skale drvijo z močnim bobnenjem v dolino, ki je že nad 1000 metrov na dolgo in 500 metrov na široko pokrita s skalami in sipo. Bati sc je, da skale zasujejo vse bližnje ceste v dolini.
Tinje. Hvala Bogu, novega gospoda pro-šta smo dobili. V torek dne 14. avgusta so bili v Celovcu od milostjivega knezoškofa instalirani in na Veliko Ciospojnico smo imeli čast, jih imeti v naši sredini. Bog nam ohrani k. prošta in blagoslovi njihovo delo. V dobrem spominu bomo ohranili našega blagega dosedanjega gosp. provizorja Jan. Dragasnika.
Primorske novice.
p Tatovi soli. Iz Pirana se nam poroča: Pred tedni so ukradli tihotapci devet vreč najlepše bele soli. Dva finančna stražnika sta jih zalotila ravno, ko so nesli tihotapci sol v Gore. Tihotapci so pometali vreče proč in lo popihali. Finančna stražnika sta bila zadovoljna, da sta dobila ukradeno cesarsko blago.
p Žrtev materinske ljubezni. V nedeljo popoldne je sedela žena brivca Ivana Husnika na Reki s svojo par mesecev staro hčerko pri mizi in nalivala krog samovara špirit. Ta sc je nenadoma vnel in plamen je objel otroka. Mati se je vrgla preko njega in tako zadušila plamen na hčerki popolnoma. Sama pa se je pri tem po želodcu, po rokah in nogah tako nevarno opekla, da leži zdaj v bolnici.
p Vojaško nadzorovanje v Puiju. Armadni nadzornik nadvojvoda Friderik je dospel v soboto ponoči v Pulj. Spremljal ga je tudi poveljnik graškega armadnega zbora fcm. Succo-vaty. Vojaški, cerkveni, civilni, krajevni in avtonomni dostojanstveniki so sprejeli nadvojvodo na kolodvoru. Nadvojvoda nadzoruje puljsko posadko. Isti dan zvečer je zapustil nadvojvoda Pulj.
p Angleško brodovje v Trstu. Tržaški župan dr. SandrinelL je priredil pojedino dne 21. t. m. zvečer na čast angleškemu brodovju, ki je obiskalo tržaško pristanišče. Povabljeni so bili angleški častniki. Z garden party jc pa počastil podadmiral Weber angleške častnike. Angleški poveljnik podarmiral sir Lambton ie pa priredil 22. t. m. luneh, h kateremu je bilo povabljenih mnogo oseb. Angleško brodovje
zapustilo je v petek tržaško pristanišče. Dne 22. t. m. dopoldne so z izrednimi vojaškimi častmi pokopali na bronchitisu umrlega angleškega podčastnika Sandersa. Pogreba so se udeležili tudi tržaški veteranci, avstrijski mornariški častniki, oddelek mornarice in odposlanstvo podčastnikov 97. pešpolka.
p Požar v gozdu. V torek popoldne malo pred 2. uro je začelo goreti grmičevje ob novi železniški progi pod openskim vrhom, in sicer na posestvu dedičev Piščanc. Iz hotela Obe-lisque na Opčinah so bili telefoničnim potom pozvani gasilci, ki so s pomočjo tamošnjih ljudi tekom pol ure pogasili ogenj, ki je bil nastal iz isker stroja nekega vlaka. Ogenj je požgal približno 3000 štirjaških metrov grmičevja.
p Tiskovna pomota. Na Mirnem pri Gorici se ni vršila vsled slabega vremena 151et-uica katoliškega društva, temveč se vrši z istim vsporedom dne 2. septembra. V »Domoljubu« se je bila vrinila neljuba pomota.
Velikanski potres v Južni Ameriki.
Potres je grozno gospodaril. Malone vsa bivališča ob morski obali so porušena. Malone popolne razvaline so kraji San Francisko del Monic, San Antonio, Cartagena. Najbolj so trpele po potresu province Valparaiso, Aconca Jua, Liniache, Llai-LIai in Noviego. Škodo v Chile cenijo na deset milijonov funtov šter-lingov. Lahni potresni sunki se še pojavljajo (21. t. m.), prenehali so požari. Brez strehe je 60.000 oseb. V Santiago de Chile delajo lope za 30.000 valparaiških beguncev. Med Santiago de Chile in Limacho so v toliko popravili železniški tir, da vozi zopet železnica. Valpa-raiška poročila trde, da je ponesrečilo ob potresu več tisoč oseb, natančno število ni znano in se suče cenitev med 2 do 12 tisoč ponesrečencev. Večina Valparaisa je popolnoma porušena. Ostali del je popolnoma nesposoben za stavbišča. V odmorih se ponavljajo potresni sunki. Uradno poročilo valpariškega guvernerja chilenskemu predsedniku naglaša, da jc mesto popolnoma uničeno. Število mrtvih ceni na 300, ranjencev pa na več kot 800. Primanjkuje pitne vode, otežkočeno je zaradi velikega strahu tudi pokopavanje mrličev. Potresi se ponavljajo in otežujejo položaj.
Reuterjev brzojav poroča o novem lahkem potresnem sunku v Valparaisu. V Limi in Huachu so čutili 20. t. m. enajst potresnih sunkov.
Podrobna poročila o valparaiškem poti esu opisujejo grozno noč 16. t. m. Tresla se je neprestano zemlja, bliski so razsvetljevali uoč, padal je dež, kakor da se je utrgal oblak. Vmes se je pa čutilo zvonenjc. Vsakemu potresnemu sunku je sledilo kričanje množice in skupna molitev. Ne glede na blato po cestah so molile množice kleče. Veter je nesel pepel in iskre tudi v oni del mesta, ki bi bil sicer ostal nepoškodovan. Komaj se je nekoliko pomirila zemlja, so naznanjali rdeči ognjeni plameni, da gori trgovinski mestni del. Sledili so še bolj grozni prizori. Nič več niso poslovali iiaznanilci ognja, porušene so bile telefo-nične zveze, vodovodne, plinove in električne naprave. Požarna bramba ni mogla na kraj požara. Brzojavne žice, razvaline in obupana množica so ji zapirale poti. Strašen je bil položaj ponoči: tema, podzemsko gromenje pa požar. Jutranja zarja ni prinesla nikake pomoči. Zemlja se je neprestano tresla, valil se je dim. Prebivalstvo je bežalo na griče. Mesto ie prepustilo vojakom in policiji, ki so se z vso silo borili proti ognjenemu morju.
Tudi v Santiagu je bila noč strašna. Prvi Potresni sunek je trajal 4 minute 50 sekund.
Zvonovi so pričeli sami zvoniti, podobe so se zibale na steni. Mesto je rešilo le, ker je bilo gibanje okroženo. V Limachu sta porušeni dve vojašnici. Ubita sta bila dva častnika. Mnogo oseb je pa zblaznelo.
Policija je zaprla nekega blaznega rdeče oblečenega moža, ki je trdil, da je sin božji in prorokoval konec sveta. Da ga ni rešila policija, bi ga bilo obesilo razljučeno ljudstvo.
V mestu Talca je jako razburilo prebivalstvo, ker je grozilo po potresu nenavadno razburkano morje, da preplavi mesto. V Ouilioti ie porušil potres dne 22. t. m. še ono malo hiš, ki so ostale nepoškodovane. V Valparaisu, mestu groze in strahu biva prebivalstvo v šotorih in po lesenih lopah. Večina prebivalstva pa strada. Množica oblega mesnice. Mesarji pa draže tako meso, da ljudstvu ni mogoče plačevati zahtevanih visokih cen. Množico so mesarji tako razdražili, da je pričela podirati mesnice. Nastopiti je moralo tudi vojaštvo, da je branilo mesarje.
Chilenska vlada namerava zahtevati, da dovoli kongres 100 milijonov dolarjev za zo-petno zgradbo Valparaisa. Vlada je že dovolila dva milijona pezet za žrtve potresa. Vlada gradi povsod začasna poslopja. V Chileju so ustanovili podporni odbor.
S IH. slov. katoliškega shoda.
Ob sklepu lista smo dobili še to poročilo. Obširneje poročilo bomo objavili v prihodnjih številkah »Domoljuba«, da dobe cenjeni naši bravci popolno sliko tega veličastnega shoda. Po pozdravu gospoda kanonika dr. Šariča iz Sarajeva je razpravljal štajerski državni poslanec dr. Korošec o kmečkem vprašanju. Kazal je na žalostni položaj kmečkega stanu, katerega sedaj tare v Avstriji 8000 milijonov vknjiženih dolgov. Zahteval je, da država posveti kmečkemu stanu vse sile. Kmet sam pa se mora zavedati svojega velikega in važnega pomena v domovini in državi saj je ravno on državo vzdržujoči stan. Končal je gospod govornik svoj velevažni govor, katerega bomo priobčili, z lepimi besedami: Slovenski katoliški kmetje! Katoliški shod vas pozivlje, da nesete idejo stanovske zavesti seboj in zbirate svoje sotrpine. Potem bo država videla, da ne sme zanemarjati tako važnega stanu. — V imenu goriškega krščanskega delavstva je pozdravljal shod g. Cotfč iz Miirna pri Oorici. Nato je govoril gosp. poslanec dr. Krek o katoličanstvu in socialnem vprašanju. Na poziv gospoda predsednika se pošljeta udanostni izjavi sv. očetu Piju X, in presvetlemu cesarju Francu Jožefu. — Med tem ko je naše ljudstvo zborovalo na shodu, se ie zunaj zbirala podivjana liberalna tclpa. Žvižgala in vpila je, da je dobil človek vtis, da sliši žvižg razposajenih pastirjev na paši. Dr. Tavčar in Kristan, ki sta se ta dan pobratila na vrtu »Narodnega doma«, ta dva človeka, ki ju veže v prvi vrsti sovraštvo do Boga, vere iin cerkve, sta nahujskala tolpo mlečnozboih paglavcev, da so prihiteli izzivat zborovavce. Da ni bila poleg tropa policistov in orožnikov, nad 50, ki so ščitili to druhal, tedaj bi bila odšla s potolčeno butico domov. V tej drubali je bilo nekaj poštnih uradnikov, nekaj liberalnih učiteljev, med temi znani Luka Jelene, ki si je kupil piščalko, da je žvižgal nanjo. Orožniki so konečno zapodili to druhal. Po shodu pa je na poziv našega dr. Šusteršiča spremljalo na tisoče mož med burnimi živio-klici vse tri nadpastirje do škofijske palače. To je bil eden najlepših prizorov. Bojazljivi liberalci so se poskrili po vseh luknjah. Tujci scf si ogledovali popoldne Ljubljano. Mir se ni kalil. Le po noči okrog
11. ure je doneslo neko izprijeno človeče najeto od ljubljanskih liberalcev pred stolnico petardo, ki se je razstrelila s strašnim pokom, da se je vse prebudilo. Najeti zločinec je ušel. Ravno s tem satanskim činom so se izkazali liberalci s socialisti, da niso nič boljši od anarhistov, katerim je človeško življenje ničla. — V ponedeljek zjutraj je opravil sv^o mašo v stolnici prevzvišeni knezoškof mariborski dr. N a p o t n i k. V raznih prostorih so zborovali odseki. Popoldne ob pol 6. uri je bilo slavnostno zborovanje. Za predsednika je bil zopet izvoljen gospod državni in deželni poslanec P o v š e. Prisrčno je pozdravljal navzoče škofe, oba kneza Ernesta in Hu-gona WindischgrStza, grofa Choripskega kot zastopnika deželne vlade, in celo vrsto drugih dostojanstvenikov.
Za njim je pozdravil zborovavce v imenu dunajskega katoliškega shoda tajnik baron Sptnette v slovenskem jeziku, kar je izzvalo nepopisno navdušenje. Pozdravljali so shod vrli zastopniki Cehov iz Morave, zastopnik iz Dalmacije, vseučiliški profesor dr. P a z m a n iz Zagreba v imenu Hrvatov, v imenu slovenskih katoliških učiteljev gospod poslanec Jaklič, v imenu katoliških dijakov g. D o 1 e n e c itd. Ob 8. uri se je zaključilo zborovanje. Delavci so priredili izborno obiskan večer udeležencem shoda. Počastila sta krščansko delavstvo knezonadškof goriški dr. Sedej in knezoškof ljubljanski dr. Jeglič in mnogo drugih odličnjakov. Vršilo se je petje, govori, deklamacija, vmes pa so svi-rali tamburaši. — V torek zjutraj je daroval sveto mašo v stolnici ekscelenca tržaški škof dr. Nagi. Ob 9. uri je bilo slovesno zborovanje. Navzoči so bili zopet knezonadškof dr. Sedej, dr. Nagi in dr. Jeglič. V imenu kmetov jc pozdravljal shod gospod deželni poslanec Demšar, v imenu nove županske zveze župan S t a n o n i k iz Horjula, v imenu trgovcev T r e v e n iz Idrije, v imenu obrtnikov gospod krojaški mojster L o ž a r. Nato je govoril g. dr. S c h w e i t z e r o razporoki in svobodni šoli, 'g. dr. B r e c e 1 j iz Gorice o socialni izobrazbi, g. profesor dr. Opeka o književnosti, g. profesor E. J a r c iz Kranja o kulturnih silah katolicizma. Ob 3. uri pop. je bilo zadnje zborovanje. Govorili so gospod Gomilšek: O organizaciji, gosp. dr. Krek: Socialno delo, g. Gostinčar: Delavci in katoliška ideja, gospod predsednik Po v še: Kmečki stan in sedanji čas, g. dr. Šusteršič: Katolicizem in klerikalizem, in nazadnje premil. g. knezoškof dr. Jeglič. Dijaški komerz je zaključil III. slovenski katoliški shod.
Drobtine.
Katoliškega shoda v Essenu (Nemčija), se je udeležilo 43 do 45 tisoč katoliških delavcev. Priredili so tudi krasen izprevod. Korakali so pred kardinalom dr. Fischerjem v 30 dvovrstah vsako minuto 400 mož. Po iz-prevodu so imeli šestnajst shodov. Samo v slavnostni dvorani je bilo zbranih 10.000 delavcev.
Strupene znamke. Na Angleškem so izključili iz prometa znamke po tri pene (angleški denar), ker je kemična preiskava dognala, da so strupene. Svetlo rumene barve so in vsaka ima v sebi 1 miligram strupa. 100 mili-gramov strupa, torej sto takih znamk zadostuje za zastrupljenje.
Princ umrl v Izvoščkovem vozu. Nagle smrti je umrl kanonik v Eichstftdtu princ Filip Arenberg. Bil je v Badenskih toplicah in je obiskal tudi Dunaj, kjer mu je postalo sla-
bo. Princa so takoj prenesli v izvoščka, ki ga je peljal v Karlovo cerkev, kjer so ga še previdili s sv. zakramenti za umirajoče, od koder so ga peljali v Wiedensko bolnišnico. Princ je bil pa že mrtev, ko ga je bil pripeljal izvošček pred bolnišnico. Bil je v 58 letu.
Jetlka neozdravljiva. Pariški profesor Maraglino izjavlja v »Matinu«, da znanost ne pozna nobenega specifičnega sredstva proti jetiki, marveč le sredstva, ki vplivajo, predno nastopi bolezen. Motijo se učenjaki, ki obetajo sredstvo proti jetiki.
Otročja igra z žalostnim koncem. V Bostonu se je odpravljala na letovišče imovita trgovska obitelj. Trije majhni otroci so se igrali, kjer je stal velik odprt kovčeg. Bil so sami in so nanesli v ta kovčeg blazin legli nanje in zaprli končno pokrov nad seboj. Kovčeg se je trdo zaprl in mati, ki ga je iska-joč otroke vsa prestrašena odprla, je našla v njem vse tri — zadušene.
Pijanstvo med angleškimi ženami. K obilnim ločitvam zakonov na Angleškem zlasti pripomore pijanstvo med tamošnjimi ženami. Izvedenci izjavljajo, da so ženski živci ob-čutnejši kakor moški in zato deluje nanje tudi alkohol v dosti večji meri. S tem se takoj omaja samozavest in značaj, žene postanejo nezanesljive in lažnjive. Tako pride v zakonih potem do ločitev.
Velika zapuščina. John Crovbe, ki je umrl nedavno v Londonu, je zapustil veslejanskim metodistom za razširjenje zmernosti šest milijonov kron. V oporoki stoji, da se mora nastaviti tri učitelje, ki bodo hodili po tfsi deželi in nagovarjali ljudi k zmernosti. Prvi bo imel letno 18.000 kron, a druga dva po 12.000 K plače. 12.000 kron je odmenjenih letno za to, da se preprečijo dovoljenja za prodajanje pijač po gledališčih in sličnih krajih. 24.000 K letno dobe tisti veslejanski bogoslovci, ki se alkoholnih pijač vzdrže. V iste namene je določenih drugih 12.000 kron za veslejanske dekliške zavode. Drugi dohodki naj se porabijo za propogando po listih itd.
Zaročenec med levi. V indskem mestu Yapulpuri je bil že dolgo zaročen vojak-top-ničar Tommv, a ni mogel poročiti svoje neveste, ker je bil prc reven .V tistem času je prišel cirkus, ki ie imel v svoji posesti veliko število levov. Gospodar cirkusa je razpisal 700 mark nagrade tistemu, ki bi šel med te leve v kletko in odplesal tam Cake-Walk. To je bila seveda predvsem reklama in dolgo se ni nihče oglasil. Naposled pa se je odločil zato za svatbo navdušeni Tommy. Šel je med leve, odplesal sredi njih Cake-Walk, ne^ meneč se za rjovenje, dobil 700 mark in/poročil/ nevesto.	' J
Kako se dobe zastonj črevlji? V Parizu so zaprli ravnatelja neke potujoče igralske družbe zato, ker si je na poseben način prisvojil nove črevlje. V nekem kraju, kjer je prirejal predstave, mu je šla trda za denar, a je poleg tega vse eno potreboval novih črev-Ijev. Naročil jih je pri dveh črevljarjih in rekel prvemu, ko je prinesel nove črevlje, da ga desni črevelj tišči. Črevljar je vzel črevelj in odšel z njim, da bi napako popravil in se potem vrnil po denar. Dregi črevljar je zvedel, da je levi črevelj pretesen, in tudi on je storil tako, kakor prvi. Ko sta drugi dan iskala črevljajrja ravnatelja, ga ni bilo že več v tistem kraiu. Odšel je z neenakim parom črevljev.
Za botre pri krstu sina nemškega prestolonaslednika dne 29. avgusta so povabljeni peleg pruskih knezov sledeči vladarji: avstrijski. italijanski, ruski, angleški in norveški, nadalje ruski veliki knez Mihael Nikolajevič, grška kraljica, velika kneginja meklenburg-šve-
rinska Anastazija, velika vojvodinja baden-ska, danska prestolonasledniea, bavarska princezinja Ruprecht, bavarska vojvodinja Kari Teodor in šaumburg-lippeška princesinja Adolf.
O neznosni vročini poročajo iz Newyorka. Skoro nihče ne more vsled neznosne vročine delati. V enem dnevu je usmrtila soln-čarica 12 oseb, 14 pa jih leži vsled nje v bolnicah. Delavce tako omami vročina, da ob-leže docela opešanj na mestu in se ne morejo umakniti v senco. Zene in otroci prežive doma vse dni v kopalnih oblekah. Revnejši otroci hodijo v samih srajcah okrog in se postavljajo pred brizgalnice, ki škrope ceste, da se tako malo ohlade. Zlasti hudo je za potnike, ki se pripeljejo tja na ladjah v drugem in tretjem razredu in ne smejo takoj iz njih. Te morajo stražiti policaji, sicer bi vsled neznosne vročine poskakali v morje.
Kontrolne _shode namerava popolnoma odpraviti vojno ministrstvo.
Električno železnico med Novim Yorkom in Chicago nameravajo v kratkem zgraditi. Stala bo 30 milijonov funtov šterlingov.
Zlato mašo je imel na Veliki Šmaren sol-nograški kardinal nadškof dr. Katschthaler.
Čin blaznega častniškega namestnika. Pri vajah v Szarvasu je zblaznel častniški namestnik \Vcber. S sabljo je planil na vojake. Dva je pretepel do krvi. Oddali so ga v blaz-niški oddelek szarvaške vojaške bolnišnice.
Nesreča z avtomobilom. Na cesti Pariz-Cherbourg je zadel avtomobil egipčanskega 381etnega princa Ibrahima Mohameda z lokomotivo. Avtomobil je razbit. Princ in šofer sta nevarno ranjena.
Samega sebe je kaznoval morilec Chrze-szeg pruskega orožniškega stražmojstra Rot-terja. Našli so ga mrtvega v gozdu pri Moravski Ostravi. Izvrši! je samouinor.
Kitajski morski roparji so 15. t. m. preoblečeni v potnike oplenili angleški parnik »Kwanping«. Roparji so ušli v dveh čolnih. Uropali so 6000 taclov in ranili 20 oseb.
Turški sultan ima menda raka v želodcu.
Nižjim uradnikom na državnih železnicah so izboljšali plače. Ta korak pozdravljamo, ker upamo, da jih zvišajo tudi uslužbencem in delavcem.
Stavke. V Bilbao na Francoskem je pričelo stavkati 12.000 rudarjev. Seveda so v skrbi za delavstvo takoj poslali na kraj stavke vojaštvo.
Turška tobačna režija je imela letos meseca julija 21,200.000 pijastrov dohodkov.
Nad dva milijona škode je napravil požar londonske papirnice v Rochesterju. Zgorelo je poleg papirnice tudi 11 hiš. Brez dela je 500 delavcev.
Hčerko umorila je v Londonu neka iz Weymoutha došla Devonshire. Po hčerkini smrti je usmrtila tudi sama sebe. Morilka in samomorilka je hči nekega indijskega vladnega uradnika.
V enoletno ječo in 25 udarcev so obsodili v Durbanu zamorskega poganskega svečenika Javno je molil, naj podeli bog za.ncrcem moč, da kmalu preženo vse bele iz južne Afrike.
Brigadno kavalerljsko poveljnlštvo dobi Praga.
Postopač dedič. Iščejo postopača Lobela, ki je podedoval 200.000 mark, a ga ne morejo dobiti.
Na letovišču je zgorela 481etna Dunaj-čanka Marija Herbert, ko je hotela ob požaru rešiti kravo iz gorečega hleva.
Živi pokopani so bili dne 18. t. m. že 7 dni trije delavci v Bruselju, ki so kopali vodnjak. Žive še, kar sklepajo iz znamenj.
Ustanovni shod »Društva komunalnih po. licijskih uslužbencev« se je vršil 9. t. m. v
Št. Hipolitu. Navzočih je bilo 60 zastopnikov. Namen nove zveze je, da zastopa stanovske koristi občinskih policistov in da dela na enoten razvoj komunalne policije. Predposveto-vanj se je udeležilo 8 deželnih zvez s 1288 člani. Prihodnji shod se vrši v Solnogradu.
Moža sežgala. Iz Mikolcza poročajo: V Nyires-Puszti je polila kmetica Lenard posteljo in rnoža, ki je na njej spal, s petrolejem, nakar je zažgala in zbežala. Pričelo se je kaditi, in ljudje, ki so prišli na mesto, so našli v sobi še obžgane ostanke moževega trupla. Zena je izjavila, da je storila tako zato, ker je mož zelo sirovo z njo postopal.
Obiteljska nesreča. Iz Stolnega Belega Grada javljajo: V Hildegkutu je snažil posestnik Janez Bajor svojo puško, ki se je pri tem po nesreči sprožila. Strel je zadel poleg stoječo 171etno hči Iiono, ki je padla takoj mrtva po tleh. Očeta je to tako presenetilo, da je napolnil naglo puško na novo in se ustrelil v glavo. Ko je priletela v hišo mati in videla moža in hčer mrtva na tleh, jo je zadel mrtvoud in leži zdaj težko bolna v postelji.
Pred prvim ie! Berolinski listi pripovedujejo, da je koncem julija pričakovala prestolonaslednika pred prestolonaslednikovim gradom često cela kopa otrok, misleč, da jim da slaščic, kakor se to pogosto zgodi. Prestolonaslednik je prišel, a slaščic ni bilo na razpolago. Nato se je nakrat oglasil neki deček: »Pred prvim je!« Prestolonaslednik se je veselo smejal in vse otroke bogato obdaroval.
Pasje meso jedo v zadnjem času poleg Italijanov (ti sploh niso izbirčni in se poslužujejo tudi mačk in kač) tudi Nemci. V ta namen imajo že polno posebnih mesnic, kjer se prodaja izključno pasje meso. V ta namen je bilo pregledanih letos za klanje namenjenih psov vsega skupaj 1762, a konj 44.659. Torej imajo za pse že tudi precejšen okus. Konjsko meso se je začelo dražiti, zato so pričeli s pasjim. Kadar se podraži pasje, pridejo na vrsto mačke. Gorje jim!
Življenje Pija X. Pod tem naslovom izide skoro v New Yorku knjiga, ki jo je napisai msgr. Schmutz-Dimier, škof v Massachuse-tesu .Trdijo, da je pri tem delu sodeloval tudi papež sam. Dimier je odpotoval te dni iz Rima v Ne\v York, kjer pojde delo v tisk. Izšlo bo ilustrovano.
Dediči se iščejo za 60 milijonov kron. V Peterburgu je umrl generalni ameriški konzul Jurij Pomuž, ki je rodom Mažar. L. 1848 je stal v vrsti revolucionarjev in ko so bili ti zmagani, je odpotoval v Ameriko. Z denarjem upravljajo zdaj oblasti v Washingtonu. Do-zdaj se je oglasilo 11 dedičev.
Čigavo je truplo? Leta 1903 so našli zelo razmesarjeno žensko truplo blizu Szegedina. Ker ni bilo mogoče trupla spoznati in je bila isti čas izginila iz Szegedina Ana Berkenjci, so odredili, da je ta ubita. No, zdaj se je Ana vrnila na začudenje vseh. A nič manj ni bila začudena sama, ko so ;i pripovedovali nenavadno povest. Zdaj zopet ne vedo, čegavo je bilo truplo?
Zvest pes. Neki slikar v Parizu je pozval svojega prijatelja v svoj atelje, kjer sta se za kratek čas dvobojevala. Imel pa je zelo zvestega psa, ki se je med sabljanjem zbudi! in napadel slikarjevega prijatelja, meneč, da je ta napadel gospodarja. Pregriznil mu je vrat, da je ta vsled rane kmalu umrl. Slikar je nato ustrelil psa, ki mu je umoril dragega prijatelja.
Deklico odvedli. V Grosslichtenfeldu pri Berolinu se je dogodil slučaj, ki vzbuja splošno
pozornost, tam se nahaja dekliška sirotišnica po imenu. »MaHanum«, odkoder so peljali neko jutro nedavno tega deklice v bližnjo cerkev k maši. Nenadoma je priropotal mimo avtomobil, se mahoma ustavil in iz njega je skočil neznan mož, pograbil 151etno deklico Scher, skočil z njo v voz, in avtomobil je zopet po bliskovo izginil. A po nesreči je padel eden od moških iz avtomobila, predno je ta odpeljal. Ljudje so dotiČnika takoj obkolili in policija ga je nato odvedla na magistrat. Tujec je bila mati 15letne deklice Scher. Hotela je hčerko na skrivaj odvesti na vsak način in imela za vsak slučaj pri sebi dolg nož. Mater so za enkrat izpustili, a vso zadevo bo še obraynavala sodnija.
Panamski prekop upajo končati zadnji čas v osmih letih. Potrebujejo 20.—25.000. de-lavceV, ki jih iščejo na severnem Španskem, na Kanarskih otokih in na Kubi. Dohaja tudi veliko zamorcev in mulatov iz Costa Rice in Zahodnje Indije. Za dela od aprila 1906 do aprila 1907 je določil kongres 26,380.000 dolarjev.
Nov vojni zrakoplov, ki se da voditi, je iznašel bavarski major pl. Parseval. Vsi poizkusi, ki so se vršili ž njim so se dobro obnesli. Zrakoplova ne ovira niti veter, ki ima 10 metrov hitrosti v eni sekundi. Breme, ki ga lahko nosi, tehta do 3000 kg. Zrakoplov Se bo dal rabiti zelo vspešno v vojaške svrhe. Z njega se bo lahko tudi streljalo. Sam se bo lahko umaknil strelom s tem, da se dvigne primerno visoko v Zrak Tako se bo skoro uresničila vojska v zraku.
Vojaške pregledne (kontrolne shode) je odpovedalo letos vojno ministerstvo. Glavni raport neaktivnih gažistov (častnikov) se vrši kakor običajno tudi ietos 4. novembra.
V osemletno ječo so obsodili v Temeš-varu občinskega čuvaja Vido, ki je do smrti mučil tatvine sumljivega kmeta Vezoka in na to skrivaj z dvema orožnikoma pokopal njegovo truplo.
Zvišanje poštnih pristojbin. Trgovsko ministrstvo ni opustilo svojega načrta, da zviša pristne, brzojavne in telefonske pristojbine. Jeseni zasliši ministrstvo še prizadete kroge, nakar namerava povišati pristojbine.
Naf odno gospodarstvo
Zadružništvo na Moravskem. Leta 1895. se je na Moravskem ustanovila prva rajf-ajznovka. Koncem 1. 1904 pa je bilo že samo čeških rajfajznovk 336, ki so imele svojo »ZveZo« V Brnu. Članov So imele okoli 42 tisoč, vlog nad 22 milijonov, posojil 200 milijonov, Čistega dobička 132 tisoč kron. — Osrednja zveza posreduje nakup gospodarskih potrebščin in je 1. 1904 kupila svojim članom 134 vagonov umetnih gnojil, 540 va-ftonov oglja, semena itd. Za biago je izdala 244 tisoč kron. Obrestna mera pri hranilnih vlogah je bila od 31/® do 5%, pri posojilih pa od 4'/s do 6%. — Nemških rajfajznovk je pa bilo na Moravskem lansko leto 244, ki imajo tudi svojo »Zvezo«.
Lep napredek zadružništva kaže centralna zadruga bavarskih kmečkih društev. Svoj sedež ima sedaj v Ansbachu, a z novim letom se preseli v Regensburg, kjer si sezida velik lasten dom. Pred 7 leti ni imelo društvo še nič svojega imetja, danes pa ima lastnega Premoženja nad 480 tisoč kron in s tem denarjem si zgradi svoj Zadružni dom. V tem Poslopju bodo redni poučni kurzi za kmečke sinove. Pouk, stanovanje in zajutrek dobe obiskovalci kurzov brezplačno.
Pouk bo trajal vsako leto 4 mesece, od 1. novembra do konca februarja. Namenjen je kmečkim sinovom, ki so doslužili pri vojakih. Poučevalo bo 6 učiteljev in sicer o domačem kmetijskem in zadružnem knjigovodstvu o kmetijski trgovini, najpotrebnejše stvari iz pravoznanstva, zavarovanja, o poljedelskih strojih, domovinskih, občinskih postavah, skrbi za uboge in bolnike, občinskih poslih in občinskem uradovanju. Poleg tega se bo ponavljal pouk o kmetijstvu. Poleg zimskih poučnih kurzov, bodo tudi krajši kurzi, ki bodo trajali po 3 tedne in sicer spomladi in jeseni.
Zadružništvo je na Nemškem silno razširjeno. Tako imajo tudi zadruge Za prodajo jagod. V Kalterherbergu na Eifelu obstoji taka zadruga že 16 let, ki je v gospodarskem oziru ubožnim rodbinam veliko koristila. Zadnje leto je prejela neka uboga žena za jagode in malinjc 254 kron, neka druga družina pa 296 kron. Pač lep zaslužek »za reveže«! Zadruga jej skupila tek. leto za jagode 6000 K in od kar obstoji zadruga za 90 tisoč kron.
Kmetijsko visoko šolo odpro letos meseca novembra na 27 krajih v Šlezwig-Hol-stajnu. Pouk traja 5 mesecev in se bo poučevalo o kmetijstvu, zakonih; dalje zgodovino, naravoslovje, knjigovodstvo, nemščina, računstvo, petje, telovadba. Vsprejemajo se učenci, ki so dovršili 18. leto. Stroški za pouk, stanovanje ln hrano znašajo za ta čas 180 kroti.
K dolenjskim novicam.
Tretji občni zbor v Metliki Angelj sko nedeljo, 2. septembra. O. Vukšinič vidoč, da med kmečkim ljudstvom v metliški fari nič ne opravi, je iskal podpisov za sebe po sosednjih farah. Nekateri, ki ga ne poznajo, so se mu res podpisali, zdaj se pa, o stvari bolje podučeni, kesajo Stvar se lahko s tem popravi, da se pooblastilo ali prekliče ali da se dotični, kar je najbolej, osebna Udeleži volitve. Odhod k volitvi od Treh far takoj po rani rtlaŠi. Volilni listki so tiskani in se poznajo po tem, da je Župan Matjašič, kot načplnik. na prvem mestu.
Za smeli In hrateh Ciis.
Bogatin je obesil na svojo palačo napis: »Kdor nima nobene želje, dobi to palačo.« — Kmalu se oglasi nekdo in pravi, da on si 'ne želi ničesar, naj mu da torej palačo. — »Le pojdi«, reče mu bogatin, »če ne bi imel res nobene želje, bi si tudi moje palače ne želel.«
Zdravnik: »Ali je bolnik jedel meso?« — »Da.« — »Ali morda s solato?« — »Ne, z vilicami.«
Gostilničar: »Škoda, cel liter vina ste prevrnili.« — Gost: »Le potolažite se, vino je bilo tako slabo, da se je samo zvrnilo.
Neki Žid je bil obsojen na dve leti ječe, seveda, kot je mislil sam, po nedolžnem. Pri-šedši iz sodne dvorane je videl na hodniku kip boginje pravičnosti. Sunil ga je krepko z nogo in dejal: »Zakaj pa stojiš tu zunaj, zakaj ne greš rajši v dvorano.
»Tukaj ti vrnem deset goldinarjev, ki si mi jih lansko leto posodil.« — »Na to sem pa že čisto pozabil.« — »O zakaj mi nisi tega prej povedal!«
'vSrSMi
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' Izide dn6 6. septembra 1906.
Loterijske srečke.
Oanaj, 28 avgusta Oradec, 28. avgusta
Trii, Line,
18. avgusta 18, avgusta
67 61 47 10
61 3 66 47
29	80	73
77	40	27
60	7	27
86	59	6
Vsem, ki se čutijo utrujene In bedne,
ali so nervozni In brez eneržije, da »Sanatogen" nov življenskl pogum ln novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & <>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj 1.
1686 5 5
Učenca
1921 2 — 1
sprejme v trgovino s špecerijskim blagom Ferdinand HlebS trgovec, Kranj.
1926 3-1
Učenca
za mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar mizar, Vižmarje St. 59, St Vid pri Ljubljani.
Krajše povesti.
Bunlgof, Zaroka o polnoči. K —'40. Bedtnek, Solne« In aanea. Povest K — 40.
Brezovnlk, Šaljivi Slovenec Zbirka najboljilb
kratkočasnlc iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1 30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjsltlb
bratov, francoskih vojakov K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklica K -'70. Hoffman, Bog pomaga. Povest, karton K —'90. Hoffman, Peter Prostak Povest, kart K - 90. Hoffman, Kar Bog stori, vsa prav atorl. Povest, karton K — 90 Hoffman, Kako vzgaja usoda. Povest K — 90. Hofiman. Čas je zlato ali od uboilva do bogastva. Povest. K - 82. Keller, Prst božji ali Izgledi božjih Iraznl, oziroma slučaji, ki niso sluča|l, 2 ivez. K - 90. Koder, V gorskem zakotju Povest K - 40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu • pouk In zabavo. Trdo vezano K 130. Lesar, Perpetua {tli afrikanikl mučencl. K 130,
trdo vezano K l'60 Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje In čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K 150. Mayr, Mučencl. Starokrščanska povest K105. Sienkiewicz-Miklavec, l a kruhom. Povest K-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50 Trošt, Pri stricu. Povest K -95 Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest K --70.
Vonomir-Križan, Svltoslav. Povest. K - 40. Zakrajšek, Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest K -'70. Zupančič, Fabljola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wiesemanu. K 1 30 vszano K 150
Razne povesti.
Vsak aeiitek po 49 vinarjev: Črni bratle. — S prestols ns moriiče. - Leban, 100 beril za otroke. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenjakovlč. — Vcnček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogl. — Lažnjivl Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalci domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski raxbo|nik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod tur-ikim jarmom. — Hildegarda. — Naselmkova hči. — Nikolaj Zrinjski. - Hlrlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem — Potovanje v Lllipnt. — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino li. — Car In Usar.
Vsak aešitek po 37 vinarjev: Božični darovi.
—	Erazem predjamski - 60 malih povestlj.
—	Sveta groflnja Oenovefa
Vsak aeSitek po 53 vinarjev: Spominski listi Iz avstrijske zgodovine — Šaljivi Jaks I
—	Šaljivi Jaks II — Izsnsma, mala Japonka
—	Krištof Kolumb. - Darinka mala Črno-gorks Sita. mala Hindostanka — Naiodns pripovedke zs mlsdtnu I
Zgodovinske povesti in pripovedne zbirke.
Andrejikov Jož« — Pripovedni spisi —:
I Črtice iz življenja na kmetih K - 40 II. Matevž Klander. - Spiritus familiaris.
—	Zgodovina motnlškega polža. — Or»-gelj Koščenina. K -'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma na)-boljše. K -.40.
. IV. Popotni listi. — Cesar Jožel v Krašnjl.
—	Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K 105.
VI.	Nekpj iz ruske zgodovine. — Vojnlška republika zaporoških kozakov. K —.40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga, K - 40.
VIII.	Emanek, lovčev sin. - Berač. K - 40.
Benčdek, Od plug*, do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja K 220, vezano K 310.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 160.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski |unak ali
uplemenltba Teharčanov. K —'90. Kržič, Zgledi bogoljubnih otrok Iz vseb časov
krščanstva. I. do III. del po K — 70. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3-30.
Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70.
, . 1904 do 1905 po K 4 30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj In voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K 115
Majar, Odkritje Amerike. Poučno rabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Korttsn In Pisarn, Trdo vezano K 2'20.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —'90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Irdo tezano K - 90.
Šmlda Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Lfudevit Hrastar. — Oolobček. Posl. P. Hugolln Sattner. :Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IU. Pridni Janezek Iti hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 90 vin., trdo K 1 10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl P Hug. Sattner. Mehko rezan 50, trdo 70 vin.
V	Slavček. — Nema deklica. Posl. P Flor. Hrovat Mehko vezan 50, trdo 70 vin
VI	Ferdinand Poslovenil P. Flor Hroval Mehko vezan 70 v., trdo 90 v
VII	lagnje - Starček z gore. P Fl Hrovat. Mehko vevan 80 trdo I K.
VIII	Pirhl. - Ivan. turški suženj. - Krščanska obitelj (družina) Poslov P. Fl. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X	Ludovik, mladi Izseljenec. Posl. P. Flor, Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI	Najboljša dedščina. - Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
XII.	Roza Jelodvorska. - Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70. Irdo 90 vin.
XIII.	Sveti večer Posl. Fr.Satezlj. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV Povodenj. — Kartuzijanskl samostan. — Posl. Fr. Salezij Broš. 70 vin., vez. 90 v. XV. Pavlina. Poslovenil Fran Salezij. Mehko
vezan 70 v., trdo 90 vin Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovrsžnlke. Povest Iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K —"45, vezano K —'65).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K -'45, vez. K - "65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45, vezano K -'65.
IV.	Praški judek Povest K —'45. vezano K - 65.
V.	zvezek Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez 60 v., po pošti 5 v. več.
VI.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošli 5 vin. več.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carlgrajska povest. Cena 60 vin., karton 80 vin., po polti 10 sin. več.
Spillmann. Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbl K 2-10. Stowe-Malsvašlč, Strijc Tomova koča sil življenje zamorcev • robnih dižavah svobodne severne Amerike Kart K I 50 Sfeknik. Kriitof Kolumb sli odkritje Amerike. Zgodovinski roman K —'90.
Igrokazi.
Zbirka Uudsklb iger Vsak snopič K —'90. I. snopič (2 napis) Vsebina: 1 Pravica se je Izkazala Burka « d<eh dejanjih. Samo inošk« uloge 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih Samo moškt uloge. 3. Lurška pastarlca Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina- l.Ve-deževalka Oluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge 3 Župan Sar-damskl. Veseloigra v treh dejanjih Samo moške uloge. 4 Jeza nad petelinom In kes. Veseloigra v dveh dejanjih Samo ženske uloge. III snopič Vsebina- I. Mlini pod zemljo Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge 2. Sanje Igra s petjem v petih dejanjih Samo moške uloge 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo enske uloge. — IV snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal In njegov sluga Štlpko Tiček Veseloigra v dveh dejanjih Samo moške uloge 2. Vaški skopuh Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge 3 Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh dejanjih Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni .pri zlati goskl* Pred-pustna burka v l dejanju Samo ženske uloge
Za poštnino nI trebs denarjs posebel prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uralunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino • tem. ds dodamo kako primerno brošurleb ali kn|igo brezplačno. — Kdor torej žali naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici ns naslov- nKatolitka Bukvama" v Ljubljani, In zaoiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil Če pa kdo m vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnlh knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati z denarjem vred pri poštnem uradu. Takoj po prejemu denarja dopošljtmo zaželjeue knjige
,Katoliška Bukvama' v Ljubljani.
r 2 mizarska pomočnika
sprejme takoj Ign. Vehar, mizarski mojster, Ljubljana, Gradaške ulice št 12. — Hrana in stanovanje lahko pri mojstiu.	1914 1
Lepo posestvo
obstoječe iz hifte, gospodarskega poslopja, gozda, njiv in travnikov za 6 glav živine, tričetrt ure oddaljeno od Št. Ruperta na Dolen. se proda pod ugodnimi pogoji. Cena po dogovoru z lastnikom Jan. Branisel, Ravne, p. Št. Rupert.	1870 2 1
Postavno varovano Vaako ponare|an|« in ponatiskovnnje kaznivo.
Cdino pristen Jc ThJerrjje* 2630 D balzam 52—35
le z zeleno znamko .redovnica". Btaroatavno neprekoano
firoll slabemn prebavl|anja, krčem v ie-odca, koliki, kataru, prsnim boleznini,
influenci Itd. itd. Cena 12 ma|hnlh ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna dteklenlca s patent zatnaikom K 5 — franko. Thi«rryjevo centifolijako nt- o, povsod gnano kot non plut ulira
prati fictn ii laka star m ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom Id oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se polije le proti povzetju ali denar naprej.
lekarnar t. Thiarrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
tiaiura i tlaočl originalnih zahvalnih pisem gratli In Iranko. V iilojl v akoro vach vetjih lekarnah In medlcTnalnlh drogerl|ab
Zaupanja vredni zastopniki
se sprejmo v vseh krajih, ki bi lahko sprejemali zavarovanja za nižje avstr. deželno zavarovalnico za življenje in rente na Dunaju I. L8wel-strasse 16, ki jo je ustanovil visoki nižj. avstrijski deželni zbor.	1801 3-3
Ako se pokaže posebna sposobnost se more dotlčnik nastaviti kot potovalni uradulk ali glavni zastopnik. Pisma naj se naslavljajo na vodftvo zavoda.
o Cunard Line. o
Ni|prlmerne|ia, najcenejia In dobra voinja i<
»T Ljubljane v Ameriko.
It In ostane prlko Trsta z brzoparnlkl prve angleike paro-brodite družbe „Cunard Line" to |e gotovo In se ne da vtalltl Veliki moderno opravlienl snažni parnlki te družbe odhafafo ti Trsta vlake 14 »t. Pouk in vozne liste daje oblastveno po-lr|inl zastopnik An&rti Odlaink, dosluienl uradnik driavnlb Itleintc In hlinl posestnik v IJubUaol Slomškov ulica H. 96.
L"---- - ' -------- Kdor iell več po|asnlla, na) Iu
10 v pisarno. Po kolodvorih druge sline načine nihče u nbl	3004 D 33
Kitzmc in mani poiesiniK v LOUUU ».1 memior ui bllio cerkve Srca Jezusovega. Kdor iell več po|asn
Clltneno povpraia ali pa pride osebno v pisarno. Po I I Cfitah alkdo aa čaka In ludl na druge silne naj
K m«« • o
: m I t i* a (t
ie more zagotoviti dobra ekslatenoa z ustanov ig&nj&rike manlpulao'Je v mal. obsegu, event i mal, lccitlom v svrho destil. žganja in likerjev-»pecial Navodila pod šifro „Lukrativ št 127" ns Ano. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturm strasse 9	189 i 5—1
9 Klauerjev	£
$ ,Triglav'	$
9 je n ajbol) zdrav izmed	9 vseh Ukfrjev.
Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole i. KLAUER, Ljubljana.

£
Zaloga bališ6 za neveste.
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
ČeSnlk & Hllauec
CpH Čeftniku)
Llngarjeve nI. Ljubljano ipltalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgma, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, peiilni kambrik, saten. kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26-16
Zaloga bali&6 za neveste.
Trgovina z oblačilnim blagom! 1*
arija Rovšek
Ljubljana, Kolodvorske ulice fttev. 35 nasproti „Tiilerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj ln havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi jc mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam sc prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj. — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah, brez konkurence.
Z velespoštovanjem	1907 1
Marija Rovšek, trgovka Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne«.
I. kranjako podjetje za umetno atek-larstvo ln allkanje na steklo =====
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I3a, poleg,Flgovca'
se priporoča prečastltl duhovščini in p. n. slavn. občinstvu zi napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom alt slikane na steklo, stavbenih del, napravo < kvirov, itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje go'tiln in zasebnike, svetilke, okvire Itd. po nalnlijlh cenah. Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga sprlčevata za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na raapoi.go.	iSCi4 3j-2
tsr Velik postranski zaslužek
>1 morejo prisiužiti gospodje vseh stanov i prodajo prijetnega in dobre idočega predmeta brez stroškov In rizika. Vie podrobnosti zastonj in franko. Ponudbe v nemščini pod šifro: „F. B. 1922" na Haasenstein & Vogler, A. O. MUnchen. 1807 3
Potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno, pošteno voziti, si kupijo svoje šifkarte le p; i domači družbi
Austro-Amerikana
katera s svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno razsvetljenimi paroiki direkt.io iz Trsta po po mirni Ad>|ji, mimo lepih dežel ItalUe, Španije itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike sp emlja in tudi 100 klg prtljage prosto dd. Obrniti se je treba le na domačega agenta	1697 D 5
Simon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26.
JSJT Odhod papnikov vsak todsn.
Služba organista In cerkvenlka 0
se razpisuje na Trsteniku. Nastop takoj ali o sv. Mihaelu. Plača v denarju in stanovanje prosto.	1811 3—3
Župnl urad v Trsteniku. Oho Gbikb paitaljm
perje
ik. Koverte s firmo
■kabl|iBiai
hfigj^ trgovske račune
•kabl|enigi Msinebclc
K IS - i k ran SI-ega, mehkega,, ikab-IJenega K J0-; krar 34-—. p«. Ilija 1« Iranko prell pevatlje Tadl e« zamenja aU nazaj v sami prell pavrnltvl pelinih alreike*
■iMtflkt Sioksel, L (ki t 15
1632 Plitn na Ceikstr
priporoča
Katoliška tiskarna

Odlikovano. Ustanovi). 1870. Vie vrste
lovskega I.luksus orožja
se kupi najbolje, najcenetie pod 3 letnim lamstvom naravnost Iz orožarne	1670 5
Anton Sodla Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovanl ceniki zastonj in iranko. — Po-šlljatve na ogled dovoljene.
Obrtna Aka-
»isJS^^Cvv de m i j a
frledber j
pri Franko-brodu ob M.
Pnlltehn. zavod za inienerjeln arhitekte _35 i 11— 9 ^
Ose vrste SlOHie lil KM
stisnjene od vseh postaj se dobivajo po
Viljemu L8wbeer, Dunaj -
■ansa 11. 3 Oredlerstrasse 10. bmm g
NaJboli,r,rn"Jcenei8,"amerIRanskl motor za bencin
za kmetijo In Obrt, od dve do pet konjskih moji Jednostaven, za nesljiv, trpežen in popi lnoma lamodelujnč. Cena od K 1350 do K 3200 Vsaki del motorja se lahko zamenla, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D26—18 preskrbi, — Dobivalo se najbo^e pn
Karol Kausoheka nasl.
Schneider & Verov&ek
Ljubljana, Dunajska oesta 16.
Tudi vhi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-mce. vratila,'čistilnice, mlini za sadje in grozdle. preše <td.
Traverze, cement. storla. okovi in orodje /a vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
erife
\fcžnj» traja
dni Q dni ~ -(jy! znajnovejiimi leta 1905in O6zgraj«nimi"veIil\0nsKimi parnih
Izjasnila daje zastopnik {^Čgmijn
nubljana j^iod^Aeuike št v. 28
''Odhod izjjubljane vsaki ponedeleK,torek h čelrtgkv tednu.
Najve&ja zaloga železnine, traverz, železniških šin, cementa, štorlj za strope, strešne pločevine in lepenke, slamoreznic, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje In sadje, plugov In bran
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti itev.1.
(zraven „Flgabirta* in na
Valvozorlevem trgu 6, nasnr.Križanske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo in žganje, štedilniki ln peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe in zmernih cen zagotavlja	1886 19—1
Fr. Stupiea, trgovec.
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak n cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
W mozaične ploiieTt
It oementa v raznih barvah (do 6) ln okusnih vzorcih po K 3—6 loco LJubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, IS, 30, 28, 30, 40 cm notr. svetlobe) po Jako ugodnih cenah, miline kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K ■upre))) grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (i m po K t-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih ln lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zafc
cementarna na Peiati, poŠta Dol (Lneftal). Ceniki In vzorci v naravi na zahtevo.
Kratko o dobro. Za polovico
ceno po eeniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolena gl.40--.
Od gld. 47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Frellauf gld. 2-— več. Mul> tlplex kolena 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni ktov gld. 2-40, 2-60, 2'80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2-10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi Itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj ln poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. MultlpiexFahrrad-lndu-strle Berolin 41, Oitschine rstr. 15. 1229 13
L Luser-jeff oMlž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga:
L. ScbvenM lekarna, Duuaj-Meldllng
Zahte-I m car ■ obllž za turiste vajte LUMJi-jeV k 120
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-18
Dva ilvnlna stroja
eden se goni z roko, drugi z nogo, oba v dobrem stanju, se prodasta po nizki ceni, Jan. Branisel, Ravne,
p. Št. Rupert, Dolenjsko.	1871 2-1
||2ftM«M v trgovino z mešanim blagom, UlClItU kateri je zmožen tudi nemškega jezika, dobrih, poštenih starišev, sprejme Franc Ple. terski, Novomesto.	1848 6-)
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Stanje tIoj 80. Jun. 1906: Preje- CradiK« 1 sedaj: Denarni promet 30. jun. 1906	0
čez 12 milijonov kron. Kongresni fr i 2, I. 2« 27 milijonov kron.	g
Lastna glavnica K 252.865.93.	§
Najboljša in najsigurnejSa prilika za Sledenje!	A
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- ■ ii ni brez kakega ed bitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj de 1. ure pe- ftJLuL sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	* I* 1» 100 K čistih 4 K 50 h na lete.
Stanje Tlog 30. junija 1906: K 12,485.874-93. Denarni promet r letu 1908:84,418.440-28.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnokranilnilne poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906.	2617D 86-18
Dr. Ivan Snsterilč,	Josip Slika, stolni kanonik,
predsednik.	podpredsednik,
odboanlkli
Anton Belec, župan, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v LJubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Pojju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbornice v Ljub\jani, Frančišek Leskovlc, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice. Ivan Pollak, tovarnar v LJubbani, Karol Pollak, tovarnar ln posestnik v Llubljani, Fran Povše, vodja, dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, graščak itd., Greg. Sllbar, župnik na Rudniku.
iooooooooooooooooooooooooooooooo (
H. Suttner
Ljubljana,' Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.
Najcenejša In največja eks-portnatvrdka!
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Naznanilo preselitve.
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljub« Ijano in otvoril	2
na Mestnem trgu, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno proda* jalno
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrmne in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenienim odjemalcem, da si osebno labko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, katero Je navedeno v cenilniku, ampak ogromna izbira vseh različnih modem h ur, kakor: žepnih, salonskih in stenski h ter budilk, briljantovin sre brnine. po konkuren&nih oenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi pr°; dajam blago za gotovi denar, zato mi Je posebno še vsled ogromnega prometa mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah. - Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini svijo naklonjenost. Ceniki zastonj In poštnine prosto.	z velespoštovanjem H. Suttner«__
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katollika.TIskarni'