Izhaja vsako sredo, j Cene: Letno Din 32.—, polletno ] Din 16.—, četrtletno Din 9.—, ino- L. zenastvo Din 64.—. Poštno-čekovnl rač. 10.603. I LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stratf Din 2000.—, pol strani Din 1000.-S četrt strani Din 500.—, */s strani Din 250.—, >/i. strani Din 125.—< Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Na seji avstrijskega parlamenta od sobote, 4. marca, na nedeljo se je dogodil slučaj, ki je izreden v zgodovini parlamentarizma: odstopili so vsi predsedniki parlamenta ter pustili državno zbornico brez glave. To je bil samomor parlamenta. Na tej zgodovinski seji se je razpravljalo o štrajku avstrijskih železničarjev, ki je bil le delno izvršen. Povod za ta štrajlc je bil ukrep vlade, da bo spričo velikega primanjkljaja državnih železnic izplačevala železničarjem njihove mesečne prejemke le v obrokih. Radi tega in radi delnega znižanja prejemkov je železniško osob-je napovedalo protestno stavko, ki je bila proglašena za dve uri ter je samo delno uspela. Vlada je zoper povzročitelje in voditelje štrajka uporabila izjemni zakon iz leta 1914 ter je večje število višjih in nižjih uradnikov in železničarjev odstavila. O tem in o zadevah, ki so v zvezi s tem vprašanjem, se je „vršila v parlamentu razprava, ki je zavzemala vedno bolj razburjeno in strastno obliko. Dramatični vrhunec je ta razburjenost dosegla, ko je predsednik parlamenta socialni demokrat dr. Renner izjavil, da odloži predsedniško mesto. Njemu je sledil 1. podpredsednik krščanski socialec dr. Ramek, temu pa je sledil 2. podpredsednik vele-nemec dr.. Straffner. Tako je naenkrat bil avstrijski parlament brez glave ter se je sam izločil iz državnega življenja. iVsa moč je prešla na drugega ustavnega činitelja, na predsednika države. , Spričo težkega položaja, ki vsled vladajoče strankarske napetosti ni izključeval možnosti meščanske vojne, je avstrijska vlada, iki ji načeluje dr. Doll-¡fuss, po dolgih posvetovanjih v noči od 1.7. na 8. marca sklenila izredne ukrepe, ki je na nje pristal predsednik avstrijske republike Miklas. Zjutraj so nalepili po ulicah proglas na narod, v fca-Iterem se omenja, da je vlada podala ostavko, katere pa državni predsednik ni sprejel. Nato je izdala vlada zasilno naredbo, s katero proglaša v vsej Avstriji prepoved vseh zborovanj in pohodov. Izrazito gospodarske in družabne prireditve, kakor tudi društvena zborovanja, v kolikor nimajo demonstrativnega značaja, so od te prepovedi izvzete. Druga zasilna naredba se nanaša na omejitev tiskovne svobode ter določa, da se morajo vsi listi dve uri pred izdajo predložiti v cenzuro. Listi se smejo zapleniti zaradi žalitve domoljubnih, verskih in nravnih čuvstev. Te vladine .uredbe so izzvale hud odpor ne samo v vrstah socialnih demokratov, marveč tudi med narodnimi socialisti in vsenemci. Cilj, ki ga zasleduje avstrijska vlada s svojimi zasilnimi na-redbami, je preprečitev razmer, kakor so sedaj zavladale v Nemčiji. Nemški narodni socialisti so nameravali te dni poslati v Avstrijo kakšni dve stotini svojih najboljših govornikov, ki naj bi po shodih navduševali ljudi za cilj in način narodno-socialističnega boja, in do 1000 agitatorjev, da bi dejansko izvršili to, kar je v Nemčiji že izvršeno. Da avstr. socialna demokracija, ki je komunizmu prav blizu in pravzaprav že komunistična, ne bi molčala, je jasno. Tako bi bila Avstrija vržena v me-tež in vrvež najstrastnejših bojev. Bodočnost bo pokazala, ali se bo vladi posrečilo od Avstrije odvrniti to nesrečo. Dr. Miha Krek, branitelj obtoženih Lobode in Štrcina, je pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu rekel: »Z vzkliki, ki govore o »samostojni Sloveniji« nihče v Sloveniji nikdar ne misli delati propagande za od-delitev Slovenije iz državne skupnosti. Že drugi tovariši so razložili, da v Sloveniji v tej skupini nihče ni nikoli mislil na kako oddvojitev naših pokrajin iz državne skupnosti Jugoslavije. Slovenci so, to lahko mirno trdim, najod-ločnejši Jugoslovani v državno-prav-nem smislu.« V obrambi bivšega poslanca Štrcina pa je izjavil: »Naša skupina je to državo soustanovila. Naš voditelj dr. Anton •V NAŠI DRŽAVI. Med Jugoslavijo in Nemčijo vlada brezpogodbeno stanje v trgovinskih odnošajih. To se pravi: naše carinarnice zaračunavajo za vse nemško blago, ki se uvozi v našo državo, najvišje carinske postavke, istotako kajpada postopajo nemške carinarnice napram našemu blagu. To stanje ni ugodno ne za eno ne za drugo državo, večjo škodo pa bo imela od njega nemška država. Naša država je izvažala v Nemčijo agrarne proizvode: žito, sadje, jajca. Nemčija je uvažala v Jugosla- Korošec je ob prelomu zgodovine vodil slovenski narod v Jugoslavijo. Jugo* slavijo smatramo za svoj dom, pa najsi je solnce ali neurje v njej. Jugoslavija je za nas predragocena posest: država nad vse. O njej ni debate in za njo vse, in z njo pa tudi vse naše tvorne sile, da bi bilo vsem njenim državljanom sploh, slovenskemu narodu pa posebej, čim najboljše življenje v njej. Te dolžnosti, svete domovinske dolžnosti se odrekli nikdar ne bomo. Izven okvirja Jugoslavije čaka Slovence samo eno: naša narodna smrt . . . Tega se dobro zavedamo. V tem je notranji in najgloblji vzrok, da je naša skupina vodila včasih naravnost oportunistično taktiko in da ni nikdar segala v politični borbi po ostrejših sredstvih.« V tej stvari pripominja »Kmetski list« v svoji številki dne 8. marca sledeče: »Mi domačini si moramo zapomniti baš na podlagi omenjenih izjav (bana drav-ske banovine, adrese Nj. Vel. kralju in dr. Krekovih izjav), da protidržavnega pokreta pri nas ni in tudi ne proti-državnih večjih skupin. Zato pa mora biti splošnega podtikanja »veleizdaj-stva«, »protidržavnosti« pri nas vendar že enkrat konec! Nočemo reči, da se ne bi našel tudi med nami kakšen zaslepljenec, ki n. pr. v svoji gospodarski stiski — in v svoji neumnosti! — krivi državo za vso svojo nesrečo in da v takem razpoloženju blekne kakšno sicer nespametno, a vendarle kaanjivo besedo, ampak splošno takšno »mnenje« še ni! Če se kdo pregreši — dobro, naj mu oblast prisodi, kar mu gre; silno nepolitično in silno kratkovidno pa je izrekati nedokazane trditve na splošno, kajti ušes nimamo samo mi, ampak' jih imajo tudi naši neprijatelji!« vijo industrijske proizvode, posebno kovinske, kemične in tekstilne stroke. Izvoz iz Nemčije v Jugoslavijo je po vrednosti prekašal izvoz naše države v Nemčijo, n. pr. v sedanji dobi težke krize je leta 1932 Nemčija izvozila v našo državo za 162 milijonov Din več blaga, nego mi v Nemčijo. Med državami, ki uvažajo v našo državo, je Nemčija zavzemala prvo mesto. Ti trgovinski odnošaji med obema državama so se vršili na podlagi trgovinske pogodbe, sklenjene med našo in nemško državo leta 1927. V septembru lanskega leta je Nemčija odpovedala trgovinsko pogodbe raznim državam, med njimi tudi Jugoslaviji. Ko se je bližal rok poteka te pogodbe, je naša država poslala odposlance v Berlin, da se razgovarjajo o sklepu nove trgovinske pogodbe. .Ti; razgovori vsled notranjepolitičnih razmer v Nemčiji niso imeli uspeha, zato so naši zastopniki predlagali, da se stara trgovinska pogodba podaljša. Nemška vlada tega ni hotela, marveč je naslednje predložila: ali naj zavlada brezpogodbeno stanje, ali pa naj se izvaja določba največje ugodnosti, toda na podlagi nove nemške avtonomne tarife. V tej tarifi pa so nekatere carinske postavike, ki so za Jugoslavijo važne, tako povišane, da je vsak naš izvoz onemogočen. Tako je n. pr. carina na jajca povišana od sedanjih 5 mark na 70 mark, kar popolnoma onemogoči izvoz jajc iz Jugoslavije v Nemčijo. Naša vlada tega drugega predloga ni mogla sprejeti, zato je stopil v veljavo prvi predlog: brezpogodbeno - stanje. To brezpogodbeno stanje pomenja carinsko vojno, katero so že začele izkoriščati druge države, predvsem Čehoslo-vaška in Avstrija, da bi pridobile v na- državi trg za tiste industrijske izdelke, ki jih je prej ik nam uvažala Nemčija. V DRUGIH DRŽAVAH. Nemčija dobiva vedno bolj narodno-soeialistično lice. V programu ima Hitler revizijo weimarske ustave, ki naj se izvrši s posebnim pooblastilnim zakonom, za čigar sprejetje je potrebna v parlamentu dvetretjinska večina. Po tej reviziji naj se ustoliči v Nemčiji predsedniška vlada, povse neodvisna od parlamenta. Parlament je sklican za dan 21. marca. Ako bi centrum, s katerim se vršijo pogajanja, ne soglašal z revizijo ustave, bi jo Hitler izvršil z ljudskim glasovanjem, pri katerem zadostuje narodna večina. Proti marksistom gre borba naprej. Hitlerjeve napadalne čete, ki so proglašene za pomožne organe policije, so zasedle delavske domove po vsej državi. V palači Petdesetletnica ljubljanskega ško£a. Pretekli četrtek, 9. marca, je slavil svoj 50. rojstni dan prevzvišeni g. škof ljubljanski dr. Gregor Rožman. Rojen je bil 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem. V duhovnika je bil posvečen 21. julija 1907 v Celovcu, kjer je leta 1913 postal profesor cerkvenega prava v bogoslovju. Po prevratu je prišel v našo državo ter prevzel na vseučilišču stolico cerkvenega prava. Leta 1929 je postal ljubljanski pomožni škof in ko se je vladika dr. Jeglič umaknil v Gornjigrad, je 1. avgusta 1930 prevzel vlado ljubljanske škofije. Apostolska gorečnost in neustrašenost, ljudomilost, preprostost in skromnost, ljubezen do vernikov, osobito do mladine: to so «vojstva, ki odlikujejo prevzv. g. jubilanta. Ljubljanski vladika si je zbral kot geslo: »Teža križa in plačilo.« Danes je duhovniška in zlasti škofovska služba združena s težkim križem, ko preti vernemu ljudstvu toliko nevarnosti in ima Cerkev toliko sovražnikov. Molitev vernikov mu bo lajšala ta križ. Karla Liebknechta, kjer je prej bil sedež komunistične centrale, je sedaj nameščen novoosnovani policijski oddelek za pobijanje boljševizma. — Nem-škrnacionalno fašiziranje Nemčije napreduje dnevno. Prusaški duh obvladuje celo državo. Samostojnost posameznih nemških dežel, tudi Bavarske,' je zlomljena. Povsod so postavljeni državni komisarji. Napadalne čete nadaljujejo svoje delo. Ni ga dneva in ne noči, da ne bi padel kot žrtev politične zagrizenosti in podivjanosti ta ali drugi človek, večinoma pa po več ljudi. Ustavlja se časopisje strank, ki niso v vladi. Ker so napadalni oddelki uvrščeni v redno policijo, s čimer je pre-kršena verzajska mirovna pogodba, in ker hoče vlada poklicno armado po-jačiti s pritegnitvijo raznih vojaških organizacij, bi Nemčija že zdaj razpolagala z 1 milijonom mož pod orožjem. Proti temu mora nastopati ne samo Francija, marveč tudi Anglija. Grčija je doživela generalski pue, ki ga je izvršil general Plastiras. Njegova diktatura ni dolgo trajala, ker se je njegov protivnik general Kondilis v letalu peljal v Atene, da uredi razmere v smislu rezultata volitev v grški parlament. General Plastiras je pobegnil. Vodja zmagovite opozicije Tsaldaris je sestavil novo vlado, ki ji sam načeluje. Vlada bo uvedla sodno postopanje proti vsem osebam, ki so bile udeležene pri Plastirasovem puču. V najkrajšem času se skliče parlament. Japonska, Vlada je sklenila Zvezi narodov poslati posebno spomenico, v kateri sporoči svoj izstop iz Zveze. Ta spomenica bo Zvezi narodov izročena 20. marca. Na razorožitveni konferenci pa namerava Japonska še sodelovati kljub temu, da se mora še bolj oborožiti, nego je prej bila. Drugim torej priporoča razorožitev, sama pa napreduje v oboroženosti. Naš list se pridružuje vernikom iz ljubljanske škofije, s čestitko in prošnjo, naj vsemogočni in dobrotni Bog ohrani ter s svojo milostjo krepi prevzv. vla-diko ljubljanskega! Eip presv. Srca Jezusvega hočejo odstraniti. V mestu Bilbau v severni Španiji je ogromen in prelep kip Srca Jezusovega. Postavilo ga je lela 1924 apo-stolstvo molitve s prispevki, ki so prišli iz cele Španije. Kip je 49 metrov visok, v njem se nahaja 500 kub. metrov mramorja in 14.000 kilogramov železa. Posvečen je bil ta kip z največjimi svečanostmi ob prisotnosti 50.000 vernikov. Framasonom in socialistom, ki imajo sedaj mestno občino v svojih rokah, je ta kip v veliko napotje. Brezvercem je vsako zunanje znamenje vere zoprno. Zato so v občinskem svetu z 2 glasovoma večine sklenili, da se mora kip odstraniti. Ko je ljudstvo dozna-lo za ta sklep, se ga je lotila velika ne-volja in žalost. Proti odstranitvi kipa je tudi protestiral papežev nuncij Te-desehini. Vladi je bilo doposlano več desettisoč brzojavnih in pismenih protestov proti tej brezverski in nekulturni nakani. V mestu Bilbau se dogajajo j pred kipom ganljivi prizori. Ljudje, in I sicer možje, žene, študentje, delavci, poklekajo sredi trga pred kipom in molijo. Verni katoličani so napravili za ohranitev kipa javne manifestacije, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Policija pa je množico, čeprav se je vedla mirno in dostojno, brezobzirno razgna-la. Kljub velikemu odporu ljudstva vztrajajo framasoni in socialisti pri tem, da se mora njihov sklep izvršiti. So pač dobri učenci boljševiških brez-božnikov. Portugišha sprejela visoke šole španskih jezuitov. To dejstvo je tem bolj značilno in znamenito, ker je Por-tugiška leta 1910 o priliki revolucije in vpeljave republike izvršila ločitev države od Cerkve, ukinila vse verske redove ter vpeljala državno posvetnja-ško šolo. Izgnani redovniki in redovnice so se izselili povečini v Brazilijo (v južni Ameriki), kjer so jih sprejeli z odprtimi rokami. Borba proti Cerkvi je vzdramila portugiške katoličane iz prejšnje zadremanosti. Dvignili so se, zbrali svoje vrste ter pokazali svojo moč. Prosvetni minister je spričo naraščajoče zavesti in moči katolicizma dosegel, da je bil v portugiško ustavo sprejet člen, da so dovoljene verske šole pod pogojem, da se ne protivijo narodnemu izročilu. Ko so framasoni in socialisti iz Španije izgnali jezuite, je velik del jezuitov šel v sosedno Portugiško, kjer so otvorili svoje visoke šole, in sicer večinoma po zdraviliščih in kopališčih. Tamkaj so veliki hoteli, ki so odprti samo v sezoni. Izven sezone so ti hoteli radi odprli svoje prostore za visoke šole španskih jezuitov. Sprejem teh jezuitov se je na Portugiškem izvršil zelo svečano in prisrčno. Portu-giška, ki je vodila 22 let borbo proti katolicizmu, je uvidela, da to državi ni v korist. Zato je spremenila svojo politiko napram katolicizmu. Katoliški shed na Čshcslsvaškem. Prihodnje leto se bo vršil na Čehoslo-vaškem velik katoliški shod. Češki in slovaški škofje so imenovali posebno komisijo 20 najuglednejših mož čeho-slovaškega katolicizma, ki bode vodila pripravljalna dela. V tej komisiji, ki bo stalna ter ostala preko katoliškega shoda in je organizirana po vzoru komisije za mednarodne evhai'3tične shode, so tudi zastopane narodne manjšine. Jutri, 16. marca, bo prva seja te komisije pod predsedstvom oLomuškega nadškofa dr. Prcčana. Katoliški shod se bo bavil predvsem z vprašanjem verske vzgoje ljudstva, osobito v šoli in z vprašanjem krščanskih listov in časnikov. Takšen shod bi tudi našemu katolicizmu bil v velik prid. Večbarvni umetniški KrlfCT pot v velikosti razglednic vseh 14 postaj stane 50 Din in v velikosti večjih podobic 10 Din. Za šolo in za dom v postnem času lepo bodrilo za pobožnost križe vega pota, — Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Mriilia Mirta o&iiDsfte- £a mMmm w sciiali. V sredo, 8. marca, je senat kraljevine Jugoslavije razpravljal o načrtu občinskega zakona, ki je bil v četrtek sprejet. Bivši finančni minister dr. Šverljuga je imel govor, v katerem je stvarno kritiziral ta zakonski načrt. V svojem govoru je izvajal, da vlada ni smatrala za potrebno, priložiti potrebno obrazložitev, v kateri naj bi bili pojasnjeni nagibi, zakaj predlaga tak zakonski osnutek, ki hoče z njim spremeniti današnje stanje in kaj hoče z njim doseči. Govornik je nadaljeval, da nam je še vsem dobro v spominu, kakšni poskusi so se delali v tej stvari v Srbiji 1. 1903, kako je skoraj vsaka vlada šla za tem, da napravi iz občine svoj politični poskus. Zakon od leta 1884 je n. pr. v resnici ustvaril velike občine, ker so take občine pač bile potrebne tedanji vladi, vemo pa tudi vsi, kakšen odpor so povzročili taki ukrepi, h katerim se sedaj ponovno vračamo, ko ustvarjamo mehanično velikanske občine. Znano je nam tudi, kako so v nekih drugih delih naše države male občine zelo dobro delovale in dajale narodu vse ono, kar je v resnici rabil, to je, da je vsaka vas v resnici javnopravna gospodarska enota, ki potrebuje svojo organizacijo in svojo oblast. Zdi se mi, je nadaljeval senator dr. Šverljuga, da je imela kr. vlada predvsem pred očmi, da v smislu določil nove ustave vzpostavi v občinah nova predstavništva, ki se bodo volila namesto dosedanjih postavljenih, ki so po 6. januarju 1929 prevzela vodstvo občinskih uprav. Ta cilj bi se bil bolje dosegel, če bi se bil uzakonil poseben zakon o občinskih volitvah, a ločeno poseben zakon o organizaciji in delu v občini. Če bi se bilo tako postopalo, bi se ti dve vprašanji dali vse bolje rešiti. Zakon, ki ga je predložila kr. vlada, ne prinaša ozdravljenja prejšnjega nezdravega stanja, ker vsebuje sistem kandidatnih list, a to pomeni, da se volitve postavljajo na politično strankarsko oblikovanje odborov. Ker liste, ki dobe samo relativno večino, že dobijo dve tretjini vseh cdborniških most, bomo doživeli, da bo čisto navadna manjšina dobila v roke vso oblast in bo zaradi tega strankarsko še bolj brezobzirna, ker bo dobljeno oblast porabila v prvi vrsti v svrho, da okrepi svoj strankarski položaj. Na ta način bodo občine izpostavljene neprestanim napadom. Važno je vprašanje medobčinskih odnošajev, kojih ureditev ustvarja možnost velike dejavnosti občine. Več občin se združi za gotove namene: za asanacijo, skupne in človekoljubne ustanove, skupna podjetja, za vodovode in napredek kmetijstva. V drugih državah posvečuje zakonodaja tej zadevi veliko pozornost. Velevažno je vprašanje občinskih financ. Določbe predloženega zakonskega načrta ne zagotavljajo občinam dovolj finančnih sredstev za izvrševanje vseh nalog. V drugih državah se odstopajo občinam določeni javni dohodki, dajejo se jim državne podpore. V predloženem na-črtu o tem ni sledu. Nasprotno pri nas dajajo občine prispevke za državne ustanove: za vzdrževanje zgradb, za okrajna načelstva, za državno policijo, za vzdrževanje šolskih poslopij, za stanovanja učiteljstva; občine nosijo same vse stroške prenešenega delokroga. Končno je dr. Šverljuga izjavil, da bo s svojimi tovariši glasoval proti predloženem zakonskem načrtu. Trgovce in obrtnike vseh strok, ki iščejo vajence za svoje podjetje, prosimo, da se v slučaju potrebe obrnejo na naše društvo. Imamo namreč okoli 200 ukaželjnih dečkov od 15. do 17. leta starosti, ki nas prosijo, da bi jih namestili v uk. Zlasti imamo veliko prosilcev za trgovino, mesarsko, mizarsko, mehani-karsko, ključavničarsko, fotografsko, hotelsko, krojaško (tudi za šivilje), tesarsko, kolarsko, čevljarsko, brivsko in črkoslikarsko obrt. Mojstri, ki žele vajence tu navedenih strok, zlasti oni, ki jih sprejmejo z vso oskrbo, bodo takoj postreženi. Imamo pa prosta mesta za mlinarske, torbarske, kovaške, p kovske in dimnikarske vajence in p zivamo starše vajencev na ta mesu . Vse interesente pa prosimo, da prilože znamko za odgovor. Pišite na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 17. Zadnji Slaa obitelji Obrsaovičsv umrl. V Gradcu je koncem februarja umrla stara 94 let gospa Anastazija Alekšič pl. Mayna. Bila je vdova po avstrijskem generalu in adjutantu cesarja Franca Jožefa Teodorju Alekšič pl. Mayna. Gospa Anastazija je zadnji direktni potomec obitelji Obrenovičev. Rojena je bila kot hčerka gospodarja in generala Jovana Obrenoviča in vnukinja Obrene Miloševič, po katerih je dobila ime poznejša dinastija srbskih knezov in kraljev Obrenovičev. Njen oče se je neposredno pred revolucijo 1. 1848 izselil iz Srbije ter se naselil v Novem Sadu. Gospa Anastazija se je leta 1858 v Novem Sadu poročila s takratnim stotnikom Teodorjem Alekšičem. Kmalu nato je izbruhnila avstrijsko-italijanska vojna, v kateri je bil njen soprog ranjen ter nI nikdar več popolnoma okreval. Umrl je leta 1878 v Hie-tzingu pri Dunaju. Anastazija Alekšič-j3brenovič se je nato preselila v Novi Sad, leta 1891 se je naselila v Gradcu, kjer je, kakor rečeno, umrla koncem februarja. Rešili sg ga. V pondeljek v preteklem tednu so našli v neki tekstilni tovarni v Mariboru na kljuki obešenega 201et-nega delavca I. S. Ker je še kazal znake življenja, so ga z umetnim dihanjem in gibanjem spravili k zavesti. Z rešilnim avtom so ga potem prepeljali na dom. Izkrvavel je hlapec Franc Matjašič v Framu. V nekem vinotoču so se fantje stepli. Matjašič je dobil udarec z nožem v roko. Ker je rezilo presekalo žilo, je Matjašič hudo krvavel. Preden je prišla zdravniška pomoč iz Maribora, je izkrvavel. Glavo si nabodel na žrebelj. V Dra-žencih so pretekli teden nekega Župnik Jožef čačič uiarL V četrtek, 9. marca, dopoldne je v Črensovcih v Prekmurju umrl tamkajšnji župnik g. Jožef čačič. Pokojnik se je rodil v Ha-rastih na Ogrskem dne 7. maja 1883, v mašnika je bil posvečen dne 2. junija 1908. V Črensovcih je župnikoval od 1. oktobra 1914 do svoje smrti. Bil je vnet in delaven duhovnik, ki mu je bila vedno pri srcu čast božja in blaginja ljudstva. Zato je bil med ljudstvom čislan in spoštovan. Pokopan je bil ob ogromni udeležbi domačih župljanov in tu«fi ljudi iz sosednih župnij v sobo- to predpoldne. Bodi mu Bog plačnik za vsa njegova dobra dela! Umrla je v Brežicah v petek, 10. marca, g03pa Ljuba Lipej, soproga tamoš-njega veletrgovca, sestra mariborskega župana g. dr. Lipolda. Rajna je bila blaga gospa plemenitega srca in velike dobrotljivosti. Zato je v vseh krogih uživala izredno spoštovanje. Svojo težko bolezen je prenašala z veliko potrpežljivostjo in večkrat prejela sv. zakramente. Njene zemeljske ostanke so v nedeljo prepeljali v njen rojstni kraj Žalec, kjer se je popoldne vršil pogreb. Žalujočima soprogu in hčeri, katerima je ta izguba prizadela zelo veliko bol, kakor tudi g. bratu in vsem sorodnikom naše sožalje! Blaga rajna naj počiva v miru! Pravnukinja cesarja Franca Jožefa, princesinja Štefanija Windischgratz, se je v Belgiji zaročila z grofom Petrom de Querrien, Jutra 691etnega posestnika Ivana Pešca v postelji mrtvega. Ko so ga preiskali, so dognali, da si je Pešec v noči v nemirnem spanju, ko se je premetaval po postelji, glavo nabodel na oster in dolg žrebelj. Žrebelj se mu je s tako silo za-ril v lobanjo, da je nastopila smrt vsled krvavitve možganov. Obsojen požigalec. Početkom tega meseca se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča moral ragovarjati radi štirikratnega požiga posestniški sin in hlapec Franc Novak iz Prekmurja. Obtožnica mu očita, da je v Nemčovcih zažgal kopico slame na dvorišču posestnika Janeza Horvata, gospodarsko poslopje Josipa Horvata, kopico slame posestnika Josipa Gom-bija, v Markiševcih pa kopico slame na dvorišču gostilničarja Štefana Derva-riča. Orožnikom je izpočetka priznal samo poslednji požig, pozneje pa še ostale tri. Pri razpravi pa je spremenil svoje prvotno priznanje ter priznal zopet samo en požig. Obsojen je bil na 8 let težke ječe in na povrnitev škode oškodovanim posestnikom. 80. rojstni dan — 1. rojstni dan. Na Vačah blizu Litije na Kranjskem je slavil početkom tega meseca upokojeni poštar Janko Ilaš svoj 80. rojstni dan. Isti dan ga je njegova žena obdarila z lep'm darilom, to je, s krepko deklico, ki inu jo je rodila ta dan. Ilaš je bil dvakrat oženjen. S prvo ženo je imel 9 otrok. Ko mu je pred 10 leti žena umrla, se je kot 701etnik poročil z ženo, ki je bila stara 30 let. Tekom 10 let mu je druga žena rodila 6 otrok, poslednjega ravno na njegov 80. rojstni dan. Graničar ustrelil svojega predstojnika. V nedeljo, 5. marca, popoldne se je odigrala na jugoslovansko-italijan-ski meji v skrajnem krilu Poljanske doline krvava žaloigra, o kateri je izvršila preiskavo sodna komisija iz Škofje Loke. Graničar Radičkovič je ustrelil komandirja obmejne straže, kaplarja Radovanoviča. Komandir straže je bil vesten in skrben človek, doma iz Požarevca. Za ženo si je izbral Slo-venko-domačinko, s katero je živel v srečnem zakonu. Bil je splošno priljubljen. Graničar Radičkovič je bil človek jako razburljive narave. Njegovo življenje ni bilo povse v redu, zato ga je kaplar Radovanovič večkrat na to opozoril. Radičkovič se je radi tega srdil na svojega komandirja. Z nabito puško ga je v nedeljo popoldne pričakoval v stražnici, in ko je Radovanovič vstopil, je na njega ustrelil ter mu ranil roko do ramena. Radovanovič je na izkrvavitvi umrl. Radičkovič je zbežal v neko četrt ure oddaljeno hišo, kjer. se je zabarikadiral ter na strele oble-govalcev odgovarjal s protistreli. Oble-govalci so celo rabili strojno puško. Obleganje je trajalo poldrugi dan. Ko so oblegovalci vdrli v hišo,, so našli Ra-dičkoviča mrtvega. Bil je doma iz Niša. Dr. Alcjzij Rakun je preselil svojo odvet-; niško pisarno Celje, Dečkov trg št. 3 nasproti Narodnega doma. Deseflcintca rtisMege nalorlta na Vurberga. Dne 1. marca 1923 je bil sprejet prvi bolnik v ruski sanatorij v vurberškem gradu. Grad je bil zapuščen in v slabem stanju. Vodja sanatorija g. dr. Okolo-kulak je pa grad v teku desetih let popolnoma prenovil. Dal je napraviti barako in balkon za bolnike, električno razsvetljavo, vodovod, sobo za Rontge-nov aparat in višinsko solnce, moderno kopalnico, deloma centralno kurjavo in več drugih reči. Dne 1. marca smo obhajali desetletnico. V obednici zbrani bolniki so g. dr. Boleslavu Okoloku- Kako v Berlinu preiskujejo komuniste. Levo: Italijanski kralj in kraljica v Egiptu. Na levi egiptovski kralj Fuad, sredi italijanska kraljica, poleg nje kralj. Desno: Podmornica z potap-ljalnimi perotmL Takšno podmornico so nedavno v Ameriki spustili v morje. laku vljudno čestitali ter so mu izrekli toplo zahvalo za njegov trud. Nato je g. doktor poročal o desetletnem delu v sanatoriju. V sanatorij je bilo sprejetih 1895 oseb, med temi je bilo 1500 Rusov: 388 jugoslovanskih in 7 tujih bolnikov. Popolnoma jih je ozdravelo v sanatoriju 841, drugim se je zdravje zboljšalo, nekateri so bili oddani v druge zavode in 79 jih je umrlo. G. vodja se je vsem zahvalil, ki so kaj storili za procvit sanatorija, zlasti predsedniku Rdečega križa g. Strandmanu in vsem drugim gospodom. Zahvalil se je tudi vsem svojim sotrudnikom, ki ž njim požrtvovalno delujejo v sanatoriju. Opomin kmetskega mladeniča. Sedanji čas nam jasno kaže, da je izobrazba velikega pomena. V preteklosti so živeli rodovi boljše življenje, da-si niso v izobrazbi tako napredovali, kakor danes. To je res, toda baviti se niso morali s takšnimi težavami, kakor so sedaj. Potrebne so nam knjige in časopisi. Toda kakšne knjige in kakšni časopisi? So knjige, ki spadajo po svoji slabi in opolzki vsebini v peč in bi bilo škoda vsake minute, ki bi jo človek porabil za čitanje. Isto velja tudi za časopise, ki so protiverskega značaja in ki preradi napadajo duhovnike. Kako pa je v tem oziru s posameznimi kraji naše domovine? Ali ima že vsaka hiša katoliški časopis? Kateri ga nimajo, si ga naj nemudoma naročijo! Radi tega ne bo nobeden prišel na be-raško palico. Le verjemite mi, da ne! Taka je navada naših gospodarjev, da si vsak plača »Slovenskega gospodarja« kar za celo leto naprej. Tako bodi K slovesnosti je bil povabljen tudi domači župan, župnik in upravitelj, kateri vsi so g. vodju iskreno čestitali in naglašali velik pomen sanatorija za naš kraj ter so se zahvaljevali za veliko požrtvovalnost ruskih zdravnikov nasproti našemu ljudstvu. Ob tej priliki je prejel vodja sanatorija mnogo telegramov, zahvalnih in priznalnih pisem od bivših bolnikov iz Jugoslavije in iz drugih držav. Končno ta nasvet: Če čutiš, da jetika sili v tvoje telo ali te je že napadla, naglo si poišči zdravja pri ruskih zdravnikih-špecijalistih na našem Vurbergu! aasKaasaiasiEBiiasirMBs.-^sssa! tudi letos! Kaj pa naši fantje in dekleta, ali kaj citate? V prostem času vam je dobra in lepa knjiga najboljše poučilo in razvedrilo. Nekdaj so fantje in dekleta se radi izobraževali, hodeč po poti krščanske in narodne prosvete. Fantje, ne omagajte! Če nimate sami doma dobrih knjig, pa se poslužite knjižnice, ki vam nudi krščansko čtivo. Takšne knjižnice so »Župnijske knjižnice«. To, kar te knjižnice zmagajo, vam je na razpolago! To vam tudi bo v največjo korist. Skrbno pa se ogibajte tistih, ki vam nudijo nekrščanske knjige in slabe časnike. To niso naši prijatelji. I. Š. Pasjon v Ptuju. Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ob treh popoldne, se priredi v mestnem gledališču v Ptuju Pasjon ali Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, verska drama v 11 slikah. Sodeluje 70 ljudi. Druge vprizoritve bodo: 25. marca, 26. -marca, 2. aprila, 4. aprila (ob 8. uri zvečer) in 9. aprila. Vljudno vabljeni iz mesta in iz bližnje in daljne okolice! Apostolstvo mož in fantov v Celju. Velika celjska župnija je začutila potrebo, da ustanovi Apostolstvo mož in fantov. Ta goreča želja nekaterih se je sedaj uresničila. Lepo je bilo videti prvo nedeljo v postu, ko je lahko rečemo cela armada samih mladih ter krepkih mož in fantov pri sedmi maši pristopila k skupnemu sv. obhajilu. Val brez- verstva gre kakor poplava po vsem svetu, zato je potrebno, da se vsi, ki še katoliškq čutijo in katoliško živijo, združijo in gredq skupno v boj za večno veljavna katoliška na-^ čela. Zato novo osnovano Apostolstvo mož in fantov z navdušenjem pozdravljamo in vabimo v naše vrste še druge. Bodimo katoličani tudi v dejanju in ne samo na jeziku. Mogočn na mora biti naša armada, da bo svet videl( da katoliška misel še živi. Ob tej priliki opoi zarjamo vse na postne pridige, ki se vrše vsako nedeljo v postu ob pol tretji uri popoldan v opatijski cerkvi. Govori imajo naslov o brezpravnem Kristusu. Staroslovenska maša v Celju. V zadnjem času prirejajo hrvaški pevci po Sloveniji kom certe staroslovenskih cerkvenih pesmi. Dva taka koncerta sta se vršila že v Ljubljani in v Mariboru. Na praznik sv. Jožefa pridejo ti pevci tudi v Celje. Ob pol 11. uri dopoldne bo v opatijski cerkvi slovesna staroslovenska sv< maša, ob pol peti uri popoldan bo pa v ve« liki dvorani Ljudske posojilnice koncert sta« roslovenskih cerkvenih pesmi. Staroslovem ščina je jezik, v katerem sta učila naše pra« dede resnic sv. vere naša apostola sv. brata Ciril in Metod. ZaM vabimo vse, ki jih zanima v kakšnem jeziku sta učila nauke katoliške Cerkve sv. brata in kako sta opravljala sveto daritev, da se dopoldanske sv. maše in popoldanskega koncerta udeležijo. Spoštovati moramo svetinje naših očetov in duh svetih cerkvenih učenikov Cirila in Metoda. S tem tudi delamo za zedinjenje vseh Slovanov v eni in to je katoliški Cerkvi. FiesSovoijno gasilno društvo Jurovce pn Piuju je imelo dne 19. februarja svoj občni zbor. Potek je bil naslednji: Podpoveljnik je poročal, da je društvo imelo v minulem letu 5 rodovnih vaj, 10 vaj z orodjem, sodelovalo je pri 9 požarih, pri katerih je imelo povoljne uspehe, pri nekaterih naravnost prvovrstne. Nadalje se je društvo udeležilo v kroju peti krat cerkvenih slovesnosti in sv. maš. Tovariš tajnik je poročal, da je društvo imelo 8 odborovih sej in 7 članskih sestankov. Ima 23 rednih članov, 10 podpornih in 24 ustanovnih članov, in sicer so to: župnik Soklič Jak., Konciljan Joško, Jelene Angela, Kieslinger F., Maška Kari, Pen Gustav, Honomihl Alojzij, Beranič Joško, Kos Feliks, Pišak Blaž, Žuri Iz dvajset vzrokov. Ko se je približal kralj Ludvik XV. nekemu mestu, oglasila se je pri njem najprej deputacija mestnih o-četov. Najprvo so se opravičevali, da ga niso sprejeli s streljanjem topov, rekoč, da so to opustili iz dvajset vzrokov. »Prvi vzrok je, vaše veličanstvo, da topov nimamo, drugič —« »O, ne trudite se dalje«, seže kralj v besedo, »prvi vzrok zadostuje tako popolnoma, da vam rad odpustim vseh drugih devetnajst.« Dobri recepti. Nek zdravnik se je hvalil proti svojemu prijatelju odvetniku: Pavel Keller: 10. nadaljevanje. Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Spal je do poldne. Nato je dal vpreči sani in se je odpeljal proti mestu. Rešil se je nekaj kupčijskih poslov v prav veliko svojo zadovolj-nost. Njegov pravni zastopnik je bil na primer iztirjal veliko vsoto, o kateri je že mislil, da je izgubljena. Tega je bil Meden zelo vesel. Šel je v vinarno, si naročil sekta in povabil k mizi krč-marja. »Gotovo ste napravili dobre kupčije, gospod Meden?« »Da,« je zadovoljno odgovoril Meden, »lahko sem vesel.« Pila sta in bila dobre volje. »Nekega tihotapca iz vaše vasi so bili ustrelili, gospod Meden. Anton Jeras še piše.« »Da, da,« je rekel Meden ravnodušno, »slišal sem praviti. Prejšnje čase je večkrat prihajal k meni. Toda kmalu se je čisto zapil.« Raznašalec časopisov je prinesel večerni list. Gostilničar ga je preletel z očmi. »Ravno tukajle berem: Anton Jeras, o katerem smo poročali, da je bil zadnjo noč na meji ustreljen, ni mrtev, kakor smo zvedeli iz mestne bolnišnice, ampak le težko ranjen. Sicer pa tudi ni dokazano, da je mož tihotapil, ker niso našli pri njem nikakršnega utihotapljenega blaga.« Ko je krčmar prebral, se je ozrl v Medena. »Gospod Meden, kar naenkrat ste tako po« bledeli! Kaj pa vam je? Kar sivi ste v obraz.« »Napad!« je stokal Meden; »težave imam s srcem — alkohola ne prenesem.« »Ali naj pošljem po zdravnika?« Meden se je odločno branil. In krčmar se je popeljal z njim do doma. ABITURIENT. Pretekla so leta. Nesrečni Čolnar je še vedno sedel v ječi. Niti enkrat ni več pisal svojcem. Učitelj je poskušal, da bi posredoval. Nekajkrati je poskusil govoriti z zaprtim, kar so mu brez vsega drugega dovolili; toda Čolnarja niso mogli man Ciril, Freianreich Alfred, Kasimir Ludo-vik, Preac Krista, Kirbiš Jožef, Albrecht Vilj., Dreo Vinko, Zupanič Anton, Zupanič Julija, Hostnik Ivan, Rožman Matevž, Turk Anton, Sitar Osvald, Ceh Martin. Poročilo tovariša blagajnika: Društvo je v minulem letu imelo 21.011.50 Din dohodkov in 19.608 Din izdatkov. Potem smo sprejeli našega vaščana g. Ferdo Kieslingerja za prvega častnega člana. Nato so se vršile volitve. Za načelnika je bil zopet izvoljen tovariš Zupanič Albin, kateri je obenem tudi poveljnik. Za podpoveljnika tovariš Rožman Franjo, za tajnika tovariš Vau-potič Ivan, za blagajnika tov. Purg August, za odbornike: tovariši Lozinšek Vinko, Mlakar Martin, Kozel Štefan in Dračbaher Franc. Za njihove namestnike: tovariša Klethofer Franc in Skok Jože. Za pregledovalce računa: tovariši Kranje Ivan, Repič August in Lozinšek Leopold. Končno se je vršila zaobljuba. Člani so se razšli, v svesti si svojih dolžnosti. Na pomoč! Šmartno ob Dreti. Kljub krizi in pomanjkanju 6e je letošnji predpust uporabljal za različne zabave in prireditve. Je pač tako: na eni strani ljudje, ki ne marajo za krizo, na drugi strani pa pomanjkanje in revščina. Kar se je pa na pepelnico odigralo, to bo pa menda vsak pameten človek obsojal. Način te pepelnične šale je bil docela neokusen, žaljiv in v zasmeh verskim obredom. Za »pu-šeljček« pri tej komediji pa je bila mladina. To je obžalovanja vredno! Sv. Tomaž pri Ormoža. V nedeljo dne 19. t. m., popoldne po večernicah, nastopi v Društvenem domu v zanimivi ljudski igri sloviti razbojnik Guzaj s svojimi tovariši, ki vam je znan že po povesti iz »Slovenskega gospodarja«. Kdor pa hoče junaka te povesti pobližje spoznati, naj ne zamudi prilike, da si ga ogleda na našem odru, ko bo nastopal z vsemi svojimi slabostmi in krepostmi. Pred igro nastopi z izbranimi pesmimi naš domači priznani pevski zbor. fo!§ile® §©-diSce. Francosko vojaško sodišče je znano po svoji strogosti. Na obrazih sodnikov počiva vedno izraz resnosti in strogosti. Smeh je v teh prostorih neznan zvok. Pri zadnji razpravi pa je bilo obilno smeha. Pred vojaškim sodiščem se !e namreč moral zagovarjati kaplar Ravoisier. Ker je včasih prišel prepozno domov, so mu kot kazen določili, da mora po odsluženem roku še mesec dni služiti. Ko so meseca septembra 1932 njegovi tovariši smeli iti domov, je dobil Ravoisier vozni list in službeno povelje, da se mora drugi dan prijaviti v Etampesu pri tamošnjem letalskem polku, kjer naj odsluži še 30 dni. Ravoisier se je razsrdil. Ko se je ob čaši dobrega vinca poslavljal od svojih tovarišev, ki so se odpravljali domov, si je nekaj domislil. Domislek pa je bil ta: pošlji namestnika v Etampes, sam pa pojdi domov. Namestnika dobiti ni težko, ko je povsod brezposelnih ljudi. Dogovoril se je z nekim brezposelnim, da bo šel mesto njega služit mesec dni, zato dobi 5000 frankov. Kot aro mu je dal na roko 500 frankov. Nekaj ur kasneje se je krivi Ravoisier v uniformi in z dokumenti pravega Ravoisderja javil pri letalskem polku v Etampesu. Vse je šlo gladko. Namestnik se je prikazal kot poslušen vojak in ker je bil izučen slikar in pleskar, so ga dobro porabili za ta posel. Čez teden dni pa je ta mož naenkrat se naveličal dela in službe ter se je javil bolnega. — »Vratna bolezen«: tako je bilo zapisano na bolezenskem listu. Zdravnik pa je konstatiral, da ima polipa v nosu ter da je potrebna operacija, in sicer v vojaški bolnišnici v Parizu. Da bi se moral podvreči operaciji, to ni bilo določeno v pogodbi, ki jo je sklenil z Ravoisier jem. Zato mu je pred odhodom v Maribor. Poročena sta bila dne 22. februarja t. 1. v Mariboru Šerbinek Ivan, posestnik v Janževi gori pri Selnici ob Dravi, in Brus Ma- Pariz brzojavil, da odpoveduje sklenjeno pogodbo. Ravoisier pa mu je odgovoril: »Stvar je preprosta; jaz grem mesto tebe v bolnišnico, ti pa boš se vrnil v Etampes.« Menjala sta uniformo. Sedaj se je pravi Ravoisier javil za operacijo v bolnišnici. Ko ga je zdravnik preiskal, mu je rekel: »O polipu ni sledu, pač pa mora biti bolezen v slepiču, tam bo potrebna operacija.« Kaj je Ravoisier hotel? Moral se je dati operirati na slepiču. Teden pozneje je kot popolnoma ozdravljen zapustil bolnišnico. Sedaj pa nazaj v Etampes?! Obrnil se je na svojega namestnika, naj se vendar mesto njega vrne tje k letalskemu polku. Namestnik pa o tem ni hotel nič več slišati. Tako je moral Ravoisier vgrizniti v fciselo jabolko ter. se odpeljati v Etampes. Ko je tja dospel, so se nekoliko čudili, ko so ga zagledali. Kako to, da ima svetle lase, ko so prej bili črni? »To je storila tista operacija, med katero so moji lasje postali bolj svetli«, je odgovoril Ravoisier.: Naslednji dan pa je izpodbil sodu dno. Ko je namreč Ravoisier moral v stanovanju narednika od svojega namestnic ka-Ravoisierja začeto delo dovršiti, je na steno ne naslikal, marveč namazal strahovite stvari. Tako so tej goljufivi zamenjavi prišli na sled, Ravoisier pa je prišel v ječo. Nedavno je stal pred vojaškim sodiščem v Parizu. Ko je celo zadevo pred sodniki razkladal, je v dvorani nastal bučen smeh. Kar se še menda ni zgodilo na tem sodišču, se je zgodilo zdaj: vsi sodniki so se smejali. Smejal se je tudi Ravoisier ter je z nasmehom na ustnicah prejel kazen: pol leta zapora. rija, posestniška hči iz Zgornje Sv. Kungote, mnogoletna prednica Marijine družbe. Želimo božjega blagoslova! LimfcGš pri Mariboru. Dne 22. februarja je v dopoldanskih urah zatisnil svoje trudne oči vrl krščanski mož, g. Jakob Tarbos, posestnik v Limbušu, na svojem tako ljubem domovju. pripraviti do tega, da bi prišel v govorilnico. Najpotrebnejša pojasnila mu je donašal ravnatelj kaznilnice. Železno zdravje Čolnarjevo je kljubovalo grozotnemu času. Nikoli ni bil Čolnar bolan, le bled je bil in zelo shujšan. Da bi pa pisal svojim domov, ga niso mogli omehčati. Če so mu ob priložnostih, za katere je bilo dano dovoljenje, za božič na primer, poslali darov, so opazili na njem neko pritajeno veselje. Kadar pa je sedel pred jestvinami, ki so mu bile poslane od doma, ni mogel ničesar spraviti v grlo in je porazdal vse svojim soujetnikom. V tej tihi jetnišnici je bil on najtišji prebivalec. Če ga niso vprašali, ni nikoli izpregovoril besede. Pri vsakodnevnih iz-prehodih je imel oči uprte vedno v tla; nikoli se ni ozrl proti tistemu koščku modrega neba, ki je sijal tudi nad dvoriščem jetnišnice. Gospod učitelj ni nehal s svojimi obiski; Hodil je po naročila za ženo, ki jih je čakala, in za sina. Prej kdaj je vzel tudi pismo s seboj, toda Čolnar jih ni hotel brati. »Čo bi prebral, bi umrl,« je rekel nekoč. Če so ga vprašali, ali se kesa svojega dejanja, je molčal, nobena mišica v njegovem obrazu se ni zgenila. Vesti iz doma, ki mu jih je ustno sporočal ravnatelj, je poslušal molče; nihče ni mogel opaziti, če ga te stvari sploh zanimajo. Le ko mu je ravnatelj nekoč omenil, da so prišli za kmeta hudi časi, je vzdihnil. Tedaj je pač pomislil na svojo ženo. Ena sama novica pa ga je izbegala: ko mu je ravnatelj naznanil, da je sin Karel napravil zrelostno skušnjo z odliko, je zaihtel in je jokal skoraj dve uri. Ko je učitelj to povedal doma, je izpreletel svetel žarek gospe Ane upadlo lice; stisnila je roko sinu, ki je stal poleg nje, in je tiho in vsa srečna rekla: »Še naju ljubi!« »Pojdi in obišči gospoda graščaka.« »Ne vem, mati; matura vendar ni nič kaj posebnega. Na tisoče jih je vsako leto, ki jo napravijo.« »Spodobi se,« je rekla mati. »Z nikomer drugim v vasi nismo prijatelji, le z našim dobrim »Moji recepti vedno pomagajo!« »Verujem, verujem«, odgovori odvetnik, »če bolniku ne pomagajo, pomagajo pa tebi in lekarni.« Nisem obljubil. Kaplar novincu: »Od kod prideš tako pozno in še brez puške? Ali nisi slišal, da sem vam vsem naročil, da morate biti že vsi na odhod pripravljeni?« Novinec: »Res, g. kaplar, rekli ste to, rekli, a jaz vam nisem za gotovo obljubil.« Ni ošaben. Stotnik okrega vojaka, katerega je pogosto videl zanemarjene« ga in zamazanega, ter mu reče: »Ali te ni niS Pred sedmimi tedni je moral iti v bolnico v Maribor in to vsled zastrupljenja krvi na prstu svoje desne roke. Ozdravel je. Doma pa se mu je nato vnela trebušna mrena, kateri je kljub zdravniški pomoči podlegel. Dne 24. februarja smo ga v zelo obilnem številu spremili od doma na limbuško pokopališče. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba zelo obilna. Ob grobu se je č. g. župnik Andrej Bračič v vznesenih besedah spominjal rajnega kot vzornega krščanskega moža in zelo skrbnega gospodarja. Njemu kot č. g. patru Placidu za udeležbo, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bodi za udeležbo izrečena prisrčna zahvala. Rajni Jakob pa naj počiva v miru! ■ > > Baarenbarg. Pri nas so se zadnji čas izvršile velike spremembe. Se pozna, da je nastopil mesec marec, ko se spreminja vreme in letni čas. Sprememba je bila v občinski upravi. Odstavljena sta bila v trški občini odbornika gg. Ivan Lukas in Simon Ternik. Namesto teh sta prevzela odborniška mesta šolski upravitelj g. Mirko Lešnik in trgovec g. Josip Langeršek, Ostavko so podali na odborniška mesta župan g. Wrentschur in odbornika gg. M. Iiolbling in Deutschmann. — Elektriko plačujemo tržani z ozirom na vporabljeno množino, 5 Din od kilovatne ure, 70 par pa davka. S 1. marcem so stopili v veljavo električni števci. — V zgornjevižinski občini je bil namesto g. Martina Falanta imenovan za občinskega odbornika g. Franc Ternik. V februarju ni bilo nobenega sejma in nobene poroke, na ¡pokopališče pa so s šentjanževskega vrha zanesli 601etnega delavca Jurija Kopa. Prvo-marčni sejem nas je povedel v spremenljivi pomladanski mesec. Prignanih je bilo samo 10 glav goveje živine. Ljudi je prišlo na sejem veliko, kupovali pa niso nič. Prvi marčni teden pa je odvedel v večnost kar dve osebi: 271etnega tesarja Fedlerja iz trga, ki je umrl na jetiki, in 791etno prevžitkarico s Št. Janža Marijo Lesjak, umrlo vsled možganske kapi. Prvega so na njegovi zadnji, poti spremljali gasilci, godba in pevci. Dne 7. marca je tukaj tudi bila poroka. Poročil se je tukajšnji odvetnik g. dr. Ivan Winterhalter z gdč. Eli Langeršek, trgovčevo hčerko. Priči sta bili: za ženina trgovec g. Josip Langeršek, za nezvesto pa g. Leopold Gusel, trgovec v Maribo- ru, ki Je pa zaradi bolezni poslal namestnika. Poročal je g. dekan Jakob Messner, ki je no-voporočencema spregovoril nekaj prav ganljivih besed. S spremembo vremena se je v našem kraju naselila bolezen. Španska je kar cele družine položila na bolniško postelj. Lifeeliče. Tukaj od nas se prav malokdo oglasi. Zato sem se jaz namenil, če mi gospod urednik dovoli malo prostora v »Slovenskem gospodarju«, da napišem par vrstic. Tukaj pri nas imamo letos prav milo zimo. Letos naših ljudi nič ni strah pred volkovi, kakor v zimi leta 1928-29. Pač pa jih je strah pred gospodarsko krizo, ki tlači naše kmete vedno bolj. Zraven tega je bila pretečeno leto suša, ki je znatno zmanjšala poljske pridelke. Najbolj nam primanjkuje krme za živino. Lansko leto je dobro obrodilo sadje, za katerega so naši kmetje kljub nizki ceni precej izkupili, da so imeli za najnujnejše potrebe. Glavni pridelek, ki ga pri nas vsako leto pridelamo za naprodaj, je krompir, ki pa preteklo leto ni dosegel povoljne cene. Naši kmetje se hudu-jejo nad krizo, tega se pa ne zavedajo, da je v organizaciji najzanesljivejša pomoč. Pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Tudi v predpustu se je poznala kriza, ker ni bilo takšnega popivanja in veseličenja, kakor je to običajno. — Fant iz Libelič. Svečina. Še so doneli poslednji zvoki pretresljive žalostinke iz tihega svetišča »Vigred se povrne . . .« Na griček nad vasjo se je pomikal sprevod, noseč v poslednji dom posestnika g. Jožefa Jamšeka. Rosilo je. Morda zato, da bi narava zatrla v sebi kal oznanjujoče pomladi, ki pokojniku ni bila več usojena. Vršil se je obred dveh čč. gospodov duhovnikov. Sledil je poslovilni govor g. šolskega upravitelja. Oči prisotnih so se orosile. Zado-nele so žalostinke. V daljavi se je izgubljal njih glas trepetajoč v tihi naravi. Ob svežem grobu pa je plakala žalujoča soproga s sinovi in hčerkama. Rajni naj počiva v miru! Sv. Jurij v Slov. goricah. V lepem sprevodu z gg. duhovnikoma smo spremili na mirodvor dne 6. februarja telesne ostanke rajnega Alt Jožefa, bivšega kmeta, potem prevžitkarja pri svojem sinu v Partinju. Sprevod je izvedel pogrebni zavod od Sv. Lenarta v Slov. goricah iz hiše žalosti do pokopališča. Obilna udeiežba je pokazala, kako ljudje spoštujejo takšne Za pomladansko zdravljenje uporabljajte PldiiinHo ca! Bahovec, ki čisti in osvežuje kri in tako obnovi celi organizem. Zavitek Din 20*— v apotekah. 311 može. Rajni je bil skromen in ponižen kmet, globokoveren ter goreč tretjerednik, ki ga ni motilo nobeno delo, da bi radi njega opustil vsaki prvi petek in prvo nedeljo v mesecu sprejem sv. zakramentov. Bil je mož, ki ni maral, ne dopuščal pohujšljivega govorjenja. Menda ni nikoli čez njegova usta zdrknila ka* ka kletev, ne godrnjanje zoper previdnost božjo. Čez 30 let je bil naročnik »Slovenskega go-: spodarja«, vedno zvest svojemu globokemu krščanskemu prepričanju. Vdan v voljo božjo je po težki štiritedenski bolezni, spreviden s sv. zakramenti, zatisnil svoje oči k večnemu počitku. Počivaj v miru! Sorodnikom naše so-žalje! — Na sedmini se je nabralo 100 Din za-afrikanske misijone. Sv. Benedikt v Slov, goricah. Španska b zen pridno obiskuje naše hiše in je že neka re presenetila smrt. Pridna llletna šolar:c Antonija Kocbek iz Ločkega vrha je še v sredo bila v šoli, v nedeljo pa že mrtva. Napila se je mrzle vode in so se ji možgani vneli. Pokopali smo jo ob udeležbi vse šolske mladine dne 14. februarja. — 2iletni kmetski sin Ant. Zorman z Drvanje se je v soboto podal v klet pit in v nedeljo mu je srce počilo od prevelike sile. Pokopali smo ga dne 28. februarja. Ne pij torej alkoholnih pijač v španski bolezni, ako še hočeš živeti! — V petek dne 3. marca je oče Franc Zupe, po celem lenarškem okraju znani kmet v benediški občini, dopolnil 70. leto svojega življenja. Rojen je bil dne 3. marca 1863. 38 let že gospodari vzorno s svojo blago ženo Julijano na svoji kmetiji. Je vrl živinorejec, zlasti pa dober sadjar. Večino svojega sadnega drevja je sam zasadil. Sedaj je vesel lepih uspehov. Veliko zaslugo za napredek kmetijstva si je pridobil kot načelnik kmetijske podružnice, ki jo je kot načelnik sram, da si tako zanemarjen in zamazan, a tvoji tovariši so pa tako čedni?« <1 Vojak: »Častivredni gospod, jaz nisem tako oSaben kot drugi.« K Sitno. Kaplar: »He, Cene, jaz ti bom pokazal, ti umazanec 1 Kakšna je tvoja puška umazana, kakor gnojne vile! Takoj mi pojdeš k rapor-tu!« Cene: »Šele sedaj v naglici vidim, da sem vzel vašo puško, gospod kaplar!« Zvit odgovor. General častniku: »Kaj se smejete, ako fVas resno o vaših dolžnostih opominjam?« Častnik: »Ne zame- gospodom učiteljem in prav malo tudi z gospodom v gradu. Vselej mi je, kakor da bi prisijal solnčni žarek v hišo, kadar stopi gospodična Ema čez prag.« »V teh osmih dneh, odkar sem doma, je še ni bilo. Ali še kaj pride po vodo k studencu?« »Redkokedaj! Stara Golobovka jo vsak dan sama pride iskat. Drugi ljudje o mrliški vodi, kakor jo imenujejo, ne marajo ničesar slišati.« Te besede je izgovorila mati z veliko ne-voljo. Sin je pristavil: »Saj jim ni več treba hoditi ponjo! Za nas je še boljše tako!« Nato se je pripravil za obisk na gradu. Več ko pol ure je stal pred malim zrcalom na steni. Lase si je skušal uravnati trikrat, kravato je zavezal šestkrat. Zelo tehtno je premišljeval, ali naj tisto malo puha pod nosom pusti, ali ne. Obiska pri gospodi vendar ne bomo delali, ne da bi se prej obrili! Toda britve ni imel, k brivcu v vas pa mu je bilo preveč od rok. Zato se je odločil na pot kar s puhom pod nosom. — To je bila težka pot. V primeri z njo matura ni bila nič. Celo matematike se ni bil ustrašil. Njegov najboljši prijatelj se je jezil, da to »konjederstvo, matematika« še 'vedno ni odpravljeno. Trdil je, da je to pravzaprav zadeva ministrstva za ljudsko blaginjo. To pa da najbrž spi, kadar so tako važna vprašanja na dnevnem redu. — »Grad« ni bil nič kaj posebnega. Čedna, pa preprosta gosposka hiša sredi parka. Graščak je bil mož petdesetih let, z rjavo brado. Človekoljubnost se mu je brala z obraza. Kajti »ni je pravičnosti na zemlji, po kateri bi postali obrazi to, kar so ljudje.« Gospod je peljal Karla v svojo sobo. »Zelo sem vesel, da ste me obiskali, mladi prijatelj. Naš dobri gospod učitelj mi je pripovedoval, s kako lepim uspehom ste napravili maturo. V vseh predmetih ste bili ustnega izpraševanja oproščeni.« »Saj to nič ni,« je rekel Karel, »z menoj vred so bili oproščeni še trije drugi. V vseh gimnazijah je tako.« »No, pa vendar! Ali kadite?« Stran Slovenski gospodar 1marec 1933. Vodil 25 let. Se večje so njegove zasluge na zadružnem polju. 32 let že vodi vzgledno našo posojilnico, ki je postala v njegovih rokah krepek denarni zavod. Ko se je pri nas ustanovilo pred 34 leti katoliško bralno in gospodarsko društvo, mu je bil Zupe dolga leta podpredsednik. 30 let je sodeloval v lenarškem okrajnem zastopu kot odbornik in ravno toliko let kot član načelstva okrajne hranilnice. 14 I«t je županoval na splošno zadovoljnost be-nediški občini in je še sedaj njen delavni in modri odbornik. Dolgo let je tudi ud krajevnega šolskega odbora. Svojih 7 otrok je vzgojil v pravem krščanskem in slovenskem duhu in jim je najboljši oče. Njegova hiša je med najzavednejšimi v celi župniji. Znan je oče Zupe tudi vsepovsod kot odločen katoličan, ki vzorno izpolnjuje svoje verske dolžnosti, je tudi član moške Marijine družbe in redno vsak dan prihaja k sv. maši. S svojo odločno in prepričevalno besedo je že mnogim pokazal pravo pot. On je vzor pravega slovenskega rodoljuba in jugoslovanskega državljana. Vsi ga spoštujemo in ljubimo zavoljo njegove skromnosti in dobrosrčnosti ter vsestranske delavnosti. V zadnjem času je postal tudi predsednik župnijskega odbora Katoliške akcije. Ker je še čvrst korenjak, upamo, da še bo veliko ^dobrega storil. Naj ga Bog ohrani Cerkvi in ;domovini še premnoga leta! Naj najde vsepovsod mnogo posnemovalcev! Po potresu na Japonskem. Sv. Anton v Slov. goricah. Imeli smo sveti misijon, katerega so vodili misijonarji laza-risti od sv. Jožefa nad Celjem. Udeležba vernikov je bila ogromna, Bog daj zaželjene uspehe! Z veseljem smo v nedeljo pozdravili našega g. kaplana, ki se je ravno o sv. misijonu Prizor iz Džehola po japonskem obstreljevanju. Ljudje se vračajo v svoje hiše. — Levo: Japonskega špijcna peljejo Kitajci na morišče. vrnil med nas. — Smrt kosi neprestano. V( nedeljo dne 2G. februarja smo zagrebli pridnega moža Franca Hvolič, mizarskega mojstra iz Andrenjec. Pokojni je bil član društva starih vojakov. Kakor so nekdaj pred 28 leti bivši veteranci prvič pri Sv. Antonu priredili vojaški pogreb njegovemu očetu, tako je sedanje društvo v isti grob prvič zagreblo svojega člana. Pokojni zapušča vdovo, pet nepreskrbljenih otrok in 85 let staro mater. V četrtek smo pa pokopali komaj 19 let staro Marijino družbenico Mimiko Vršič, ki je pre-. minula kot žrtev jetike. Naj v miru počiva! Sv. Rupert v Slov. goricah. Daleč na okrog znano Žmavčevo hišo v Zgornji Voličini je zadela bridka usoda. Preminul je dne 16. fe< bruarja edini sin Avguštin. Komaj 27 spomladi je preživel in je že moral v prezgodnji hladni grob. Rajnki je posvetil vse svoje mlado življenje katoliški ideji. Bil je od svoje otroške dobe do razpusta Orlovske zveze zvfr. sti član organizacije, nadalje tudi član bralnega društva, kjer smo ga tudi večkrat videli na odru. Tudi pr! vseh cerkvenih slovesnostih je zmiraj sodeloval, redno prejemal sv. zakramente, katerih je bil tudi na zadnjo uro bTu in tam kakšno cigaro.« »Kaj? — Cigaret ne?« »Ne, imeli smo majhno dijaško zvezo in v tej zvezi je bilo prepovedano, kaditi cigarete.« »Zakaj ?« »Ker že vsak mlečnozobec kadi cigarete.« »Imenitno! Kaj pa z alkoholom?« »Pili smo le vino.« »Gosposko! Ali ste veliko pili?« »Vsako nedeljo kozarec.« »No, to je zmerno. To je celo čez mero zmerno!« Ljubeznivi gostitelj je naročil vina in cigar. Medtem pa je prijazno potegnil Karla za kocine pod nosom. »No, saj vam že kar lepo poganja.« Karel je zardel. »Žalibog nisem imel priložnosti, da bi se bil obril.« »Nikar se ne brijte! Poglejte mene, kakšno dolgo brado imam! Je sicer prekleto nemoderna ta brada, toda poglejte si le te opice, ki jih popravijo v brivnicah!« Natočil je vina. »Samorasel mora človek biti! Ta kmetska samoraslost, mladi prijatelj, vam tudi na univerzi nikoli ne sme izginiti! Samoraslost je zdravje.« In srčno se je zasmejal. Karel se je le nerad udal, da je prijel za kozarec. Nato sta si napila. »Na vašo bodočnost!« »Hvala, gospod graščak.« »In sedaj, mladi prijatelj, naj vas vprašam, kaj boste študirali?« »Oh, če bi bilo po mojem, bi pač rad študiral medicino, toda vem, da se bom moral oprijeti poljedelstva.« Gospod graščak se je nenadoma zelo zresnil. »Karel,« je rekel, »ali vam smem tako reči?« Karel je z vnemo prikimal. Dalje sledi. rite, g. general, »da tako ravnam. Če se držim resno, vedo moji tovariši takoj, da ste me okregali; če se pa držim na smeh, menijo, da ste me povabili na kosilo.« Voliki zaješ. Ruski kmet, ki še nikoli ni videl osla, pride na Francosko. Ko ondi nekoč zagleda osla, se začudi ter pravi: »Za Boga svetega! Tukaj imajo pa strašno velike zajce; ušesa imajo taka, da bi jih bilo dovolj dati enkrat v ješprenj kuhati!« Hvaležnost. Trgovec ginjen: »V! ste moji hčerki rešili življenje, dobri človek, — naročite si pri meni 1000 smodk, dobite jib 10% ceneje!« deležen. Pri vsem tem pa ni zanemarjal domačih kmetskih del. Posebno skrb in veselje je imel s sadjarstvom in z živinorejo. Kako priljubljen je bil pri ljudeh, je pokazal njegov veličasten sprevod. Pri odprtem grobu se je z iskrenimi besedami poslovil od njega g, Fr. Kafcrič i z Maribora. Vzgleden mladenič, počivaj v miru! Žikarce pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Na-Sa občina je dobila zelo lepo, čisto koruzo, postavljeno na Ptuj. Cena ji je bila 80 par in «edaj na domu pride na okoli 80 par. Kmetijskemu odboru vsa čast in lepa hvala za ne-mali trud za nabavo, posebno g. načelniku A. Schilcerju! Poleašai pri Ptuiu. Prešmentani predpust-ni čas, da si tako naglo minil, ž njim pa tudi yse zabave in vesela gostiivanja, ki so se letos vršila v znamenju težke gospodarske krize. Polenšani se nismo zabavali, ne z veselicami, pa tudi gostij smo malo imeli. Le bori trije parčki so se junaško odločili skupno prenašati težave zakonskega stanu. Menda je temu res kaj kriv dolgi predpustni čas. Saj si v tem dolgem času vsak devetkrat dobro premisli, predno reče trikrat »da«. Pa tudi to so nekateri junaško prestali. Lojze Pe>tek v Prerodu je kar smuknil k sosedovim po fletno Nežico ter zdaj skupno gospodarita na njenem domu. Martin Zavec pa je šel dalje v Jur-šince k Bezjakovim. Tam na ženinem domu upa, da mu bo sreča mila. Dobili pa smo novo gospodinjo v Brezovce iz znane hiše Pihler-jeve v Mosteh, župnije šentlovrenčke. Ta se je omožila s pridnim mladeničem Joško Slod-njakom iz Botkovec ter se skupno ž njim preselila na lepo kmetijo Krampergarjevo v Bre-zovcih, katero je ženin podedoval od svoje dobre tete. Novi gospodar je iz znane Slod-njakove hiše v Botkovcih, brat dr. Ant. Slod-njaka, književnika in pisatelja v Ljubljani, in se je prej mnogo udejstvoval v katoliških organizacijah pri Sv. Lovrencu. Vsem novopo-ročencem naj bo pot skupnega življenja posuta z obilno srečo in z božjim blagoslovom! — Tudi njiva mirnega počitka je v tem času sprejela v svoje okrilje dobrega farana, pridnega soseda ter vedrega šaljivca Majcen Antona iz Polenec. Smemo pač o njem reči, da ■je bil mož prijaznosti in darežljivosti. Z nikomer ni imel nikdar sovražnosti in je učakal lepo starost nad 70 let. Podlegel je težki bolezni, vodeniki. Zadnjo nedeljo pa so belo oblečene deklice nosile krstico umrle petletne Ljudmile Pintarič iz Braclavee, sestrico našega pridnega ministranta Toneka. Starši, sestre in bratje tu ostali žaljujejo, a mala Milica «e že radostno veseli med angelci. — Prav nič ee ni naš polenski dopisnik zmotil, ko je zadnjič pisal, da nekateri ljudje res vse kradejo kot erake. Leto starega ščetinca so ukradli neke lepe noči iz Veldinovega svinjaka v Brac-lavcih. Ker pa je tat precej dobro poznat, bi bilo na mestu, da bi se mu temeljito izprašala njegova svinjetine željna, mastna in umazana vest. Tam nekje iz Lasigovec pa so iz zaklenjenega kurnika izginile lepe debele kokoške. Domneva se, da se je nebodigatreba tat že ravno zvečer dal zakleniti v kurje prenočišče. Gotovo je bil ta človek dobro poznat s kokoški in z zapahom Muhičevega kurnika. V posmeh je še z rahlim trkanjem na okno naznanil, da so lepe kokoške že dobro sprija-teljene z novim gospodarjem. Enake nevesele in za nekatere gospodarje neprijetne novice se čujejo od vseh strani. — Radovali smo se že, da letos ne bomo imeli snega, a smo se precej zmotili. Pretekli teden nam je nebo radostno sipalo, par drii noč in dan obilo belega snega. Y tem smo pust imeli po starem izre- ku na topli peči, pričakujoč, da bomo obhajali Velikonoč na zeleni trati v objemu toplih spomladanskih ^olnčnih žarkov. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V soboto dne 4. marca, okoli 9. ure zvečer, se je zgodil obsodbe in obžalovanja vreden zločin. Dva brata, 241etni C. K. in 191etni njegov brat Ivan, sta prišla zvečer vinjena domov. Kmalu je nastal med njima prepir, v katerem je Ciril Ivana z nekim lesenim predmetom udaril po glavi tako, da je Ivan pri priči bil mrtev. Sv. Lenart pil Veliki Nedelji. Vsakogar je iznenadilo in globoko pretreslo, ko se je dne 20. m. m. raznesla vest, da je v 51. letu svoje starosti za vedno zapustila dolino solz Apolo-nija Kovačec v Samušanili. Raina je bila svojemu možu ljubezniva žena, pridna in skrbna gospodinja, svojim otrokom pa dobra, zgledna, krščanska mati. Prav posebno je imela »odprto srce in odprte roke za vsakterega trpečega brata«; zato jo bodo zlasti v tem reveži hudo pogrešali. Prav takih žen bi potrebovali v današnjih hudih časih. Zato se nam je vsem milo storilo, ko smo dne 22. februarja ob obilni udeležbi polagali njene zemske preostanke k večnemu počitku. Upamo, da je sedaj že združena s svojo pred 6 leti umrlo hčerko Nežico, za katero je vedno žalovala. Ljubezniva soseda in premnogim krstna in birm-ska botra! Z besedami nagrobnice, ki so ti jo pevci zapeli ob odprtem grobu, kličeš: »Molite za me, molite za me, to prosim, ne pozabite!« Sveto ti obljubljamo, da te bomo ohranili do konca dni v najlepšem hvaležnem spominu! Vzor prave krščanske matere in gospodinje, uživaj pri Vsemogočnemu zasluženo plačilo! Ostalim naše sožalje! — V letošnjem predpu-stu so se pri nas poročile med drugimi tudi tri vrle mladenke Marijine hčerke in sicer: Korpar Ema z mladeničem Lulcman Štefanom od Sv. Miklavža pri Ormožu; Geč Terezija je pridobila na svoj dom novega gospodarja Fr. Krabonja od Velike Nedelje; Micko Bukovec, večletno cerkveno pevko sopranistinjo, pa je odpeljal na svoj novi dom naš domačin Korpar Ciril, organist pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. Želimo jim obilo sreče in božjega blagoslova v njihovem novem stanu! Cezanjevci pri Ljutomeru. Milo in otožno so zapeli zvonovi dne 19. februarja in oznanjali bližnji in daljni okolici, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni Joško Pihlar v cvetu mladosti, star komaj 16 let. Dragi Joško! Tako mlad si še bil, tako rad bi še živel, a ni Ti bilo dano. Neskončna božja previdnost je odločila drugače in Tvoja duša je pohitela v naročje Njega, katerega si ljubil vse dni svojega mladega življenja. Težko nam je bilo ob Tvoji ločitvi, saj si bil priljubljen pri vseh, toda tolažimo se s tem, da se božji volji na moremo ustavljati. Tvoj spomin bo živel vedno med nami. Tvoja duša, upamo, že uživa neminljivo veselje večne mladosti. Na cezanjevskem pokopališču pa se dviga nov grob, ki kliče tudi nam: Bodite pripravljeni, ker ne veste, kdaj vas pokliče Gospod. Spavaj sladko, dragi Joško! — Fant. Veržej. Majhna in priprosta je naša farna cerkvica sv. Mihaela, tako majhna, kakor je majhna župnija. Vendar nas vabi v to cerkev vsako nedeljo nekaj, česar v mnogih drugih večjih cerkvah pogrešamo, to je lepo ubrano petje. Brez izjeme vsako nedeljo imamo priložnost slišati raz kora nove pesmi lepodone-čih ubranih glasov domačega pevskega zbora, ki se že tretje leto neumorno trudi z rednim vežbanjem povzdigniti slovesnost nekrvave daritve do višje in višje stopnje. Ob večjih cerkvenih praznikih nam pa poda naš cerkveni pevski zbor tudi latinske, za kmetske pev- ce gotovo težavne maše. Pa to še ni dovolj. svoji neutrudljivi vztrajnosti so dali letošnje leto naši cerkveni pevci v svoj letni program cerkveni koncert, ki ga bodo priredili na Marijin praznik, dne 25. marca t. 1. Kdo se ne spominja zadnjega cerkvenega koncerta ver-žejskega cerkvenega pevskega zbora? Gotovo vsak. Kajti ni bilo na tem koncertu nobenega udeleženci, ki bi po koncertu ne nesel na svoj dom najlepših vtisov. Opozarjamo torej že sedaj vse ljubitelje lepe cerkvene glasbe na cerkveni koncert, s katerim nas bodo razveselili dne 25. marca t. 1. veržejski cerkveni pevci v svoji župnijski cerkvi. Skrbimo, da bode dne 25. t. m. cerkev sv. Mihaela v Ver-žeju napolnjena do zadnjega kotička, da bomo s tem dali našemu cerkvenemu pevskemu zboru vsaj nekaj zadoščenja za ves njegov celoletni trud in požrtvovalnost, kajti gotovo je, da se nam bodo pevci za našo majhno žrtev stoterno oddolžili z lepim petjem. Zfjornja Pelskava. V najlepši moški dobi, 38 let star, se je tako hitro ločil od nas Franc Hajšek, posestnik v Bukovcu. Pri podiranju dreves na sadonosniku se je ponesrečil in obležal na licu mesta mrtev. Zapušča ženo in sedem otročičev. Pokojni je bil strogo krščanskega duha, velik dobrotnik revežev ter skrben gospodar. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški listi. Bil je zvest naročnik tudi »Slovenskega gospodarja«. Pogreb, kakršnega že dolgo nismo videli, in številni venci, so nam pričali, kako je bil pokojni povsod priljubljen. G. župnik se je v pretresljivih in v srce sega-jočih besedah poslovil od rajnega. Pevski zbor je pa zapel pred hišo žalosti in ob grobu dve nagrobnici. Dne 10. februarja smo pa spremljali na zadnji poti Štefana Poharc, posestnika v Selah. Pokojni je bil več let župan. Njima večni mir, ostalim pa naše sožalje! — Porok smo imeli letos v predpustu samo tri, pravijo, da je kriza. Dne 22. februarja sta se poročila g. Kari Poharc, posestnik in župan v Selah, in Pavla Mohorko. Oba sta bila več let cerkvena pevca. Novoporočencerna želimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem življenju! — Požigalčeva roka je spet začela svojo peklensko delo. V soboto dne 4. t. m., zvečer ob pol 7. uri, je pogorelo gospodarsko poslopje g. Šeter v Spodnji Poiskavi. Vkljub vsem naporom orožnikov se še ni posrečilo dobiti pravega požigalca v roke pravice. Št. Janž pri Velenju. Tudi veseli pustni dne« vi so morali doživeti krizo, da še nikdar takšne. Pustna nedelja, ki je obetala biti letos še posebno vesela, se je razblinila v strašno pustno nedeljo. Vse veselje je zamrlo pri fantih in dekletih. Bilo je kakor v grobu. Tudi poročno veselje ni tako bohotno pognalo kodrui ga leta. Samo dve poroki. Poročila sta se vrla člana in delavca našega bivšega prosvetnega društva: C viki Ivan, ki je popeljal Žoher Frančiško, po domače Vestrovo, pred oltar in na lepo Petruhovo domačijo, in Videmšek Jožefa, po domače Lekšova, ki je, zapustivša ljubljeni rojstni dom in župnijo, našla pri Matevževih v Hramšah, župnija Galicija, obširen in, kakor smo prepričani, tudi srečen dom, kamor jo je odvedel ženin Pušnik Jožef. Želimo iz vsega srca, da bi v družinsko srečo nikdar ne zašla vsiljiva kriza, ampak veselje poročnega dne ostalo trajno. Bog in njegov blagoslov hodi z vami! — V vsej tihoti sta v domačem krogu obhajala dne 24. februarja svojo srebrno poroko ugledna in spoštovana zakonska Delakorda Franc in Jožefa. Želimo jima, da bi v krogu svoje ljubljene družine čila in zdrava uživala tudi poslej le srečne dni in v srčni zadovoljnosti doživela še zlati ju-: bilej. B s vin a pri Slov. Bistrici. Tukaj je umrl 7. marca ugleden kmet g. Gašpar Leskovar, dolgoletni bivši občinski odbornik in župan, v 70. letu starosti. Pogreb se je vršil dne 9. t. m. Pri hiši žalosti se je v vznesenih besedah poslovil od rajnkega v imenu občine sedanji župan g. Fr. Obersne, v imenu sosedov pa g. Jesih. Pevski zbor mu je zapel pri cerkvi »Vigred se povrne«, pri grobu »Blagor mu«. Rajnki je bil priljubljena in spoštovana osebnost pri vseh, ki so prišli z njim v dotiko, kar je pokazala tudi mncgobrojna udeležba pri pogrebu. Bodi. mu žemljica lahka! Težko prizadeti družini naše sožalje! Negova-Lokavee, Pretekla so jedva tri leta in tri meseci, kar je neizprosna morilka smrt nenadoma pretrgala nit življenja Mariji Ham-lerjevi, ki je živela v slovesu skrbne gospodinje, zelo dobre soproge svojemu možu in zelo ljubke matere svojim štirim otrokom. Ni še rana zacelila, katero je vsekala kruta bela žena s svojo koso in že zopet se je v drugi polovici preteklega meseca pritihotapila v Hamlerjevo hišo ta nepoklicanka tor tokrat prav zahrbtno iztrgala otrokom iz njih sredine njim nadvse .dragega in ljubljenega očeta. Kdo v tem kraju ni poznal dobrega, skrbnega in vedno dobrovoljnega ITamlerja? Ni ga več med živimi! Nedavno se ga je lotila španska in v zadnjih dneh njegove desetdnevne bolezni se je še pridružila pljučnica in precej nato je ugasnilo njegovo zemeljsko življenje. Vsi, ki smo ga poznali, želimo: dobri Bog ga naj za vse skrbi, mnoge trude in obilno trpljenja obilno poplača nad zvezdami! Pri Njem naj se veseli, katerega je vedno ljubil v življenju, in v Njegovi tovaršiji tudi podal v daljno večnost, Njegovim otrokom pa izražamo naše globoko sožalje za njihovo nenadomestljivo izgubo! Koračiči pri Sv. Tomažu. Mi imamo v naši vasi dihurja, ki pobira jajca po gnezdih doma in tudi pri sosedih. Ko je dne 1. marca nesel neki posestnik v trgovino jajca, je dobro porabil to priliko, vlomil dvojna, dobro zaklenjena vrata in bil takoj v hiši. Ker jajc ni bilo, si je nagrabil: 1 lonec medu, žepno uro in dve puški. Ko pride posestnik domov, je skočil skozi vrata v bližnji gozd s tako silo, da je pozabil na lonec meda. Orožniki so mu bili takoj za petami. Svojo hudobijo je takoj priznal, saj ni bila prva in menda tudi zadnja ne. Sedaj upamo, da bomo lahko prodali več jajc. Gornjegrajski okrsj. Z odlokom ministrstva v Beogradu je ponovno nastavljen za srezkega šolskega nadzornika v Gornjemgradu g. Fr. Lužnik. S tem so jasno ovržene zlobnosti, ki so jih gotovi ljudje proti njemu vprizarjali. Značajnemu mladinskemu vzgojitelju je tako dano vsaj malo zadoščenje. Številne, zlagane, oziroma pretirane ovadbe proti našim poštenim možem so v našem okraju stalno na dnevnem redu. Ali je to delo za kulturno povzdigo naroda in države? Naj bi dotičn: ljudje rajše nekoliko razmotrivali težak položaj naših delavcev in kmetov, ki jih kot težko breme tlači neznosna gospodarska stiska. Sodbo o ovajanju si bo naše ljudstvo samo napravilo. Braslovče. Umrl je dne 3. marca posestnik v Parižljah I. Turk. Bil je priden gospodar, krščanski mož, dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«. V Itakovljah pa je umrla M. Jelen. Pokojnima večni mir, preostalim naše sožalje! — V nedeljo dne 5. t. m., ob 3. uri popoldne- se je vršil občni zbor kmetijske nabavne in prodajne zadruge, ob 4. uri pa je imela Hranilnica in posojilnica svoj zadnji letni občni zbor. Oba zavoda lepo napredujeta, vkljub hudi gospodarski krizi. Želeti je, da bi še bolj obiskovali, posebno prodajalno. — Pevsko društvo pripravlja eno lepo igro, še lepšo ko zadnja ob občnem zboru, na katerem je bilo vse zadovoljno z igro, petjem in orosto zabavo! ¿..¿vrč. Težko je bilo slovo od mnogoč. gosp. konz. svetnika in dekana Antona 1'odvinske-ga, ki se je s 1. marcem t. 1. odpovedal svoji župniji in dekar.iji. Kot goreč dušni pastir in vzoren gospodar je storil veliko dobrega v blagor svojih župljanov. Zato ga bodo ti zelo pogrešali. Pokoj, ki si ga je izvolil po 411et-nem gorečem dušnem pastirstvu, hoče preživeti v Hrastju pri Kranju, kjer bo še nadalje deloval v božjo čast in blagor vernikov. Mi pa ohranimo blagega g. dekana v najlepšem spominu! — Na Gorenjsko so ga spremili: njegov kaplan g. Jarh in župnik od Sv. Trojice, g. Jazbinšek, in župnik od Sv. Vida g. Soklič. V Hrastju, kjer se je naselil, so mu naredili sijajen sprejem. V Kranju je na postaji čakala velika ljudska množica. Čakalo ga je 19 jezdecev, prvi v gorenjski narodni noši z veliko zastavo. Ko smo se v kočijah peljali proti I-fraatju, so pozdravljali na obeh straneh cele množice, ki so se veselile, da pride po dolgem času zopet duhovnik v zapuščeno Ilrastje. V Hrastju je bil sprejem veličasten. Vse v zastavah, vse v vencih in v slavolokih. Pozdravili so: g. župan, g. cerkveni ključar, otroci, dekleta, fantje, možje. V cerkvi je pozdravil g. dekana šenčurski župnik, č. g. Janez Piber, ki je ljudem priporočal, naj ubogajo novega gospoda. Po blagoslovu se je zbralo več duhovnikov v župnišču. Poleg domačega župnika Pibra so bili še: bisero-mašnik Blaž Grča, g. tit. prošt Rajčevič, ka-tehet žužek in delavni domači kaplan Vavpo-tič. Prisrčnim pozdravom se je pridružil tudi patron za viški g. Ulm, ki je tudi prihitel na Gorenjsko. Razšli smo se z željo, da bi Bog ohranil g. dekana v prijaznem kraju, v moderno prenovljenem župnišču, še mnogo zadovoljnih in zdravih let! Vinitaisko komisijs so razprave v spornih zadevah med viničarjem in vinogradnikom, ki se vrše v občinskih uradih tiste občine, kjer stanuje viničar. Komisijo predlaga vini-čar ali vinogradnik, sklicuje pa jo samo župan. Viničar si more izbrati za zastopnika kogar hoče. Ker'obstoj! strokovna organizacija viničarjev, je razložl/ivo, da se vsak viničar obrača k njej po zastopnika. Organizacija pa tudi določa v taka zastopstva svoje najboljše ljudi. Komisije so lahko javne. Sklepi vini-čarskih komisij imajo sodno veljavnost. Viničar ali vinogradnik ne moreta vložiti tožbe, ki je medsebojnega službenega značaja, pri sodišču, dokler ni o tem razpravljala viničar-ska komisija. Stroškov postopanja pred vini-čarsko komisijo ni nobenih, zato se pametni vedno sporazumejo. Še vedno je bila boljša kratka sprava, kot pa dolga pravda. Za sliižbo mora imeti vsak viničar posebno viničarsko knjižico. Veljavne so samo knjižice sedanjega novega viničarskega reda, do-čim so vse druge take knjižice starih še avstrijskih redov razveljavljene. Vsi, kateri še nimate novih viničarskih knjižic, poskrbite si jih. Dobe se tudi pri »Strokovni zvezi viničarjev« v Ljutomeru. Strokovna skaaina viničarjev Maribor sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo dne 19. marca, ob 8. uri dopoldne v prostorih Delavske zbornice, III. nadstropje v Mariboru, z dnevnim redom: poročilo odbora in nadzorst- va, volitev, poročilo tajnika zveze in slučaji nosti. Viničarji in viničarke, dolžnost imate, da e. občnega zbora svoje stanovske organih zacije udeležite. Poircs w Maliforniii. Početkom marca je potres razsajal na zapadni strani Velikega ali Tihega oceana (morja) na Japonskem, teden dni kasneje pa na vzhodni obali v Kaliforniji, ki spada k Zedinjenim državam Severne Amerike. Potres se je začel v petek, 10. marca, malo pred 6. uro zvečer ter je trajal celo noč do X na 4. uro zjutraj. Tudi v soboto in naslednje dni so se sunki ponavljali. Že po prvih potresijajih se je ljudi lotil strah. Bežali so iz podirajočih se hiš, kolikor so mogli. Vsem se to ni posrečilo, ker so jih prej dosegli podirajoči se stropi in stene ter jih pod seboj pokopali. V mestu Los Angeles so popokale vse kanalizacijske in vodovodne cevi, vsled česar se je voda razlila po ulicah in hišah. Udrla je tudi v mestno bolnico, ki je bila prenapolnjena z ranjenci, med katerimi je val vode povzročil nepopisen strah. Ker je prenehala tudi električna razsvetljava, se je bolnikov in ranjencev polotila takšna zbeganost, da so nekateri iz višjih nadstropij kar poskakali na ulico, kjer so obležali s polomljenimi udi. Pojavili so se tudi požari, ki jih vsled splošne zmede niso mogli pogasiti. Še le zjutraj se je posrečilo oblasti napraviti red, da so mogli požare krajevno omejiti. V mestu je bil naval na bolnico tako velik, da so dovažali vsako uro 700 ranjenih. Nad 6000 ranjencev pa so morali namestiti v zasilnih bolnicah. Največje razdejanje pa je potres povzročil v mestu Longbeahu. Od 6200 hiš je večina v razvalinah, ali pa so pogorele. Kar je ostalo, je porušil ogromen morski val, ki je bruhnil po obali. Samo v tem mestu je na stotine mrtvih in 1500 ranjenih; že v prvih' jutranjih urah v soboto so izkopali izpod razvalin 120 trupel. Prizadeti so od potresa tudi drugi kraji. Vse potresno ozemlje znaša 6000 kvadratnih milj. Kakor običajno, so se na več krajih tega ozemlja pojavile razbojniške tolpe, vsled česar je bilo proglašeno obsedno stanje. Predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt je odredil, naj se v prizadete kraje pošlje vojaštvo in mornarica, ki naj z vsemi močmi pomagajo prizadetemu prebivalstvu. Kakor javljajo no-j vejša poročila, se potresni sunki vedno še ponavljajo, kajpada z manjšo močjo. Pod razvalinami so našli nove žrtve, 126 ljudi. Ranjencev je vsega sku-J paj 5000, od teh je 1000 v bolnicah. —' Gmotno škodo cenijo na 45 milijonov dolarjev. VELIKA SLIKA DR. KREKA za Din 50.— se debi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Naročajo jo naj razna društva, pisarne, župni, šolski in občin" ski uradi, pa tudi privatniki. Tiskarna sv. Cirila oskrbi tudi okvir, oooooo-oooooooo^ooo Da dobiš žepni koledar »Slovenskega gospodarja« ikupl v sledečih prodajalnah vsaj za Din 100.— blaga: Ivan Trpin, manufakturna trgovina v Maribora, Vetrinj-ska ulica 15. Poslednje vesli. Pred državno sodišče. Državno sodišče za iaščito države je na predlog državnega tožilca izvedlo kazensko preiskavo proti g. dr. VI. ¡Mačku zaradi zločinstva po čl. 3 zakona o za-JKSiti javne varnosti in reda v državi. Odre^ 'dllo je proti njemu preiskovalni zapor. Dr. Maček je bil 11. marca preepljan v zapor 'državnega sodišča za zaščito države. Tudi proti g. dr. Antonu Korošcu vodi isto sodišče kazensko preiskavo zaradi zločinstva po 61.3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. *"» Poljska zbira čete. Radi razmer, ki so Valeči toarodnosocialistične vlade zavladale v Nemčiji, je Poljska poslala v Gdinjo ob morju dva Vojaška transporta z ulanci, kateremu je še sledil en vojaški transport s pehoto. Obenem so pristali poljski parniki z municijo na ta-kozvani Westerplatte. Kdor ima to postojanko, obvladuje ne samo gdansko pristanišče, marveč tudi celo mesto Gdansko. Proti temu je protestiral predsednik svobodnega mesta Gdanska in tudi komisar Zveze narodov, ki stalno biva v tem mestu, češ, da je to kršitev mednarodnih določil. Soprogo italijanskega veleposlanika pretepli. V petek je skupina narodnosocialistič-nik napadalnih oddelkov napadla neki avto, jv katerem se je vozila žena italijanskega veleposlanika v Berlinu. Ker gospa južnjaško izgleda, so mislili, da je Židinja. Izvlekli so jo iz avtomobila, zavlekli v neko vežo in jo močno pretepli. Nato so jo odpeljali na policijo, kjer se je ugotovila pomota. Hitler je ponudil italijanskemu veleposlaniku vsako ladoščenje. Beg iz Nemčije. Iz Nemčije bežijo v velikem Številu znani književniki, pisatelji, profesorji, gledališki in filmski igralci, ker se ne čutijo ¡varnih. Večina se jih naseli na Dunaju, nekateri tu najboljše in najvarnejše pri ještajershi ljudski posojilnici v Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. 2Sa vernost hranilnih v!©o jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i OSsT Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I !• ■ « • mri?; ! -1; » « s 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 i v lastni mm palači m ©gle . ■ nasproti pošle, prej Jožnošfa- Oosposhe-ssoveisshe ulice. - «a fersna hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in iekoei račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Prodam hišo s travnikom blizu postaje. Jožef Bandur, Orehovavas. 310 Prodam potočni mlin,, 10 minut od kolodvora, z malim posestvom in nekaj gozda. Cena po dogovoru. Jožef šaruga, Črešnjevci, Gornja Radgona. 313 iVolno kupim ali prevzamem v predenje in tkanje sukna, kocev in odej po ugodnih cenah. Obrnite se na domačo industrijo volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje. 318 Srzoklepalnik »Stabaler« tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju. 270 tVlomske tatvine se dogajajo vsak dan v trgovinah, obratih in privatnih stanovanjih. Da ste pred vlomilci in tatovi varni, se zavarujte pri »Vzajemni zavarovalnici«. Letna premija nizka. Ponudbe sprejema glavni zastopnik Franjo Žebot, Maribor, Loška ulica 10. 263 Sadno drevje, visoko in pritlično, z jamstvom, divjake, kutine in dusenec nudi Anton Jelen, Št. IIj pri Velenju. 160 Semenski krompir (Jubel), belolupinast, zelo rodoviten, po njzki ceni oddaja oskrbništvo grada Marenberg, postaja Vuhred-Maren-berg. - 301 Apneni prah, kakor tudi vsa druga umetna gnojila, priporoča edina tovarniška zaloga, veletrgovina H. Andraschitz, Maribor. 238 Cunje, staro železje, mesing, baker, krojaške suknene odrezlce, ovčjo volno kupi: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. 21 Blanulakturno blago kupite najcenejše pri: Srečko Pihlarju, Maribor, Gosposka 5. 230 Pozor! Pozcrl vsakovrstna, kakor: travna, deteljna, zelen-jadna in cvetlična, posebno pa za peso, nepre-kosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka 306 iS, Ustanovljena 1869 Tel. št. 23-51 (interurban). Fantje, ki pojdete k vojakom, Kdo bo šel z vami? Moj tovariši »Moj tovariš« je knjiga, ki jo naj vsak katoliški vojaški novinec „ vzame seboj! Stariši, namesto nakit ukov, ki jih slišijo in pozabijo, 2 ''i dajte sinovom to knjižico s seboj, j ) Knjižica stane 16 Din z rdečo in 1 ) 20 Din z zlato obrezo. Vsakemu, Vf ki naroči to knjigo za fanta-voja- $ v ka, dodamo brezplačno še povest if. • • C o it :: I „ v »kurutusoi, .. $ 'j! Naročila sprejema K | Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, j ^AiMlCE S in vse druge električne potrebščine dobite po. nizkih cenah v domači elektro-trgovini loriancic, Glavni trg 23, v novi palači »Bergov dvor«, Naznanjam cen], občinstvu, da sem spopolnil J^r zalogo krst (mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni jrt Alojzij Mmida mizarstvo v Mariboru nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. 31 Ugoden nakup pomladanskega blaga volneno blago že po 20 Din 1 meter, kakor tu-i di vsakovrstno platno, hlačevino, svilene rob« ce dobite najceneje v Trpin-ovem bazarju. Oglejte si brez obveze pred nakupom. regisirovana zadruga z neomejeno zavezo u m\ losfni položi m oglu Kralja Petra ceste in Ifodnllioye ulice Sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. — Denar jc pri njej naložen popolnoma varno! Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-v .*. mož ciljem! v . aBBffig^aBBaaBSjamtaRaRaiaBaaBaBBaBaBsaE i .Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš .Goleč, novinar x Mariboru, Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru,