PoStnina platana v gotovini Cena Ela 1*- Vlcumskl dom Stev. 172 U flubllaal, v ietetek, 30. iuliia 1336 leto 1. Španski revolucionarji se stiskajo proti portugalski meji Ogrožene postojanke španskih upornikov Vladne čete se začele uspešno prodirati proti jugu $ Genral Molle. Madrid, 30. julija, o. Kakor pravijo vladni kro-i, je stanje vladnih žet v vsej državi izvrstno. Vladne Čete prodirajo dalje. V pokrajini Saragossi je vladna milica dosegla uspehe. Mesto Barba Stree, ki je važno strateško Križišče, odkoder je mogoče prodirati proti Ruesci, je včeraj padlo v roke vladnih čet. Na jugu pričakuje vlada skorajšnjo predajo Cordobe in Granade. Kolona, ki je krenila i* Alicanta, se je po zavzetju Alba Sete združila s četami ljudske fronte in prodira z njiini vred proti Cordobi. V Sierri de Guadarama so boji nekoliko prenehali. Alto de Leon in Samoiserra sta še vedno v rokah vladnih čet. V Oviedu pa so še vedno uporniki. V Alcazaru in v Toledu so se uporniki utrdili za barikadami. Notranie ministrstvo je poslalo vsem policijskim upravnikom in pokrajinskim guvernerjem brzojavko, v kateri jih opozarja, naj takoj aretirajo osebe, ki bi nastopile proti življenju in lastnini tujih državljanov. Proti tem je treba nastopiti po zakonu kar najstrožje. Zastopniki vlade v notranjosti se morajo strogo ravnati po teh navodilih. Minister vojske je odredil, da se morajo vsi vojaški obvezniki 34. fn 35. letnika v okrajih Madrida, Sjudad, Reala, Toleda, Guadalahara in Huesce prijaviti oblastvom. Madrid, 30. julija, o. Na španskih bojiščih še do danes ni padla končna odločitev. Vendar pa vedo poročila iz vseh krajev Španije povedati, da se je položaj v mnogočem obrnil v dobro vlade in da bo odpor upornikov že v nekaj dneh strt. Na bojiščih se niso bojevale nikake večje bitke, oboji se pripravljajo za pozicijsko vojno. Vlada sporoča, da so njeni avijoni na več krajih sestrelili uporniška letala. Tako so vladni avijoni sestrelili v Ba-jarasu sedem uporniških letal. Drugi oddelek vladnih letal pa je uničil uporniški vlak blizu Aville. Istočasno pa se obe stranki še vedno mrzlično pripravljata za prihodnje dni. Vlada je imenovala generala Bernala za vrhovnega poveljnika na bojišču na prelazih gorovja Samosierra. Tudi javlja vlada, da so njene čete včeraj dvakrat pobile uporniške oddelke v pokrajini Guipizzova, vendar ne tako odločilno, da bi se uporniki ne mogli zopet zbrati v bližini Oyarzuna. Iz tega sklepajo, da nameravajo uporniki ponovno udariti proti San Sebastianu in se zopet polastiti gorskih prelazov. Pri teh bitkah r.o vladne čete zbile na tla avijon, ki ga je pilotiral sevilski upornik Murube, ki je spadal v štab generala Gueipo de Liano. Vlada je izjavila, da se tudi ze vsa biskajska provinca nahaja v njeni oblasti in je popolnoma očiščena upornikov. Sunek proti jugu Madrid, 30. julija, o. Vlada je javila, da so njene čete že vse pokrajine ob obali Atlantskega oceana in Sredozemskega morja očistile upornikov, izvzemši Cadixa Mesto Granada se je po hudem boju vladnim četam udalo, nakar so se brez boja predala tudi Villa Robledo, Minata in Lagineta. S tem so vladne čete naredile odločilen sunek proti jugu in pripravljajo odločilen napad tudi na oarragosso in Cordobo. Ce se vladnim Četam posreči zavzeti tudi ti dve postojanki, potem je položaj generala Franca močno poslabšan in ne bo mogel hiteti proti severu, da bi dobil zvezo s četami generala Molle. Boni namesto gotovine Perpignan, 30. julija, AA. Posebni poročevalec DNB javlja, da je treba po raznih poročilih, ki so prispela iz notranjosti Španije, smatrati, da ee je v zadnjih 24 urah položaj na bojiščih izpremenil v korist vladnih čet. Fronte se niso mnogo izpre-menile. Pač pa prevladuje vtis, da so vladne čete prešle iz obrambe v napad. Vzpostavitev zveze med Madridom in Valencijo je odstranila resno nevarnost za špansko prestolnico. V Madrid so pri- speli tovorni vlaki iz Valencije z živili. Prav tako so brez podlage poročila prejšnjih dni, da je vodovod prestolnice v rokah nacionalistov. Glavna fronta se razteza sedaj od Malage čez Cordobo in gorovje Sierra de Guadarama južno od Saragoese do Pirenej in do Andore. Vladne čete nameravajo potisniti upornike proti jugu in proti portugalski meji, na severu pa proti Navari. Vojno brodovje ima nalogo, da prepreči prehod uporniških čet iz španskega Maroka v Španijo in njihovo opremo z vojnim gradivom in živili. V Barceloni je pripravljena četrta kolona, ki ji je namenjeno, da prodre nasprotno fronto pri Saragosei. Na bojišče bo šla deloma po železnici, deloma s tovornimi avtomobili. Fronta vladnih čet se je pomaknila čez Ruesco na Alcaniz, kakih sto kilometrov od Saragosee. Vladne čete razpolagajo z dvema dobrima cestama Barcelona—Lifa—Saragossa in Togote do Moreala. V Kataloniji je po nepristranskih vesteh, ki jih je sporočil DNB, vlada zaradi slabe vlade nacionalistov odnesla zmago v zelo kratkem času, toda že danes je vlada izgubila vso oblast. Centralne vlade v Barceloni ni več. V prestolnici Katalonije pobirajo vsa za življenje potrebna sredstva po boljševiškem sistemu. Ribiči dajejo svoje blago za bone. Prav tako prodajajo kmetovalci svoje pridelke la bone s podpisom kake komunistično, anarhistične ali sindikalne organizacije. Sistem z boni se je v nekaj dneh zelo razširil. Po zadnjih vesteh madridsko vlade in po vesteh uporniškega generala Molle računata obe stranki z dolgotrajno državljansko vojno. Madrid, 30. julija, o. Vojni minister je izdal poročilo, da so vladne čete vsepovsod zmagovalke. Včeraj so praznovale zmago pri San Sebastianu, kjer pa bo treba pregnati še zadnje ostaline upornikov, ki se zbirajo v neposredni okolici. Železniški promet med Bilbaom in San Sebastjanom funkcionira redno, prav tako je uvpden redni promet na cesti med San Sebastianom in Irunom. Fond solidarnosti Pariz, 30. julija. AA. Glavna delavska zveza je izdala proglas, v katerem poziva svoje člane, naj podpro španske delavce zlasti v denarju. Socialistični »Populaire« pa objavlja proglas mednarodne sindikalne zveze o pomoči španski narodni vladi. V to svtho piedlaga .istanovitev fenda solidarnosti. Uporniki bodo bombardirali Madrid Pariz, 30. julija, o. Posebni dopisnik pariškega lista »L Intrasigeant«, ki se nahaja na uporniškem poveljstvu v Maroku, je svojemu listu sporočil, da uporniki ne mislijo na udajo, temveč da pripravljajo velik zračni napad na glavne postojanke vladnih čet. V Tetuan je včeraj priletel velih trimotorni bombnih znamek »Junker«. Na tamkajšnjem letališču se je že zbralo 19 bombnikov iste znamke, katerim se bo pridružilo še 20 velikih bombnih letal, ki so jih uporniki naročili v inozemstvu. Dolet teh bombnikov pričakujejo za prve dni prihodnjega tedna. Tanger, 30. juliji, o. Včeraj proti večeru sta na letališče v Tetuanu zopet priletela dva velika tri-motorna bombnika znamke »Junker«. Sevilla, 30 julija. A A. (Ha vas.) General Quei-po de Liano je izdal po radiu poročilo, v katerem pravi, da so madrdska poročila o položaju upornikov popolnoma neresnična. Poročilo pravi dalje, da je uporniška kolona, ki je krenila iz Se-vilje, zavzela Buelvo brez vsakih težav. V najkrajšem času bodo uporniki zasedli Aljamonie na portugalski mcji General Quei.po de Liano zaključuje svoje poorčilo s pozivom pristašem, naj bodo potrpežljivi in naj ne izgube zaupanja, ker bodo vladne sile, kaikor pravi, vzdržale samo še nekaj dni. Lizbona, 30. julija. AA. Po vesteh s španske meje so na vseh javnih poslopjih, v Badajozu razofoešene bele zastave. Uporniki bodo prišli v Badajoz najdlje jutri. Uporniki uničili vladno podmornico Gibraltar, 30. julija, o. Včeraj dopoldne so opazovali kopalci v Gibraltarju boj med dvema vladi zvestima podmornicama in uporniškim avijonom. Vladni podmornici sta nadzorovali morsko ožino z namenom, da preprečita morebiten prevoz uporniških čet preko morja. Uporniški avijon je začel obe podmornici bombardirati, nakar sfa tudi podmornici začeli streljati na avijon. Po daljšem noju je avijon odletel očividno nepoškodovan, dočim so kopalci opazili, da je nenadno izginila s površja morja 'ena od podmornic in so zato sklepali, da je bila močno poškodovana in se potopila. Iz Tangarja pa je prišlo sporočilo, da je tjakaj priplula vladi zvesta podmornica C 4 z veliko luknjo v trupu, ki jo ji je prizadejal uporniški avijon. Kdo podpira upornike Tanger, 30. julija. AA. General Franco je izjavil dopisniku Reuterja: Vprašanja, ki smo jih začeli niso samo nacionalna vprašanja Španije, ampak imajo tudi mednarodno važnost. Za nas je jasno, da Anglija, Nemčija in Italija s simpatijami spremljajo naš pokret. Jaz osebno sem popolnoma desinteresi-ran, vendar pa bom zadovoljen, če ta upor v Španiji zatre komunizem Anglija odobrila Rusiji kredit 2 in pol milijarde xa Sovjete London, 30. julija, o. 2e izza konference o Dardanelah je bilo opažati, da so nasprotstva med sovjetsko Rusijo in Anglijo že močno pojenjala in da so se poživili gospodarski stiki med tema dvema državama. Sovjteska Rusija je izrabila ta ugodni čas in takoj poslala v London posebno trgovsko misijo, ki je na londonskem denarnem trgu iskala kreditov za Rusijo. Sedaj prihajajo vesti, da se je ruskemu odposlanstvu ta namera posrečila in da je bil Rusiji zagotovljen kredit 10 milijonov funtov šterlingov. Uradno potrdilo o odobritvi tega posojila bo izdano danes. Kredit je bil sovjetski Rusiji podeljen za dobo 10 let s 5 in pol odstotnimi obrestmi. Sovjetska Rusija je že predložila načrt, koliko in kaj misli v prvih 12 mesecih kupiti na angleškem trgu in pri angleški industriji. Odobritev tega posojila je na londonski borzi izredno ugodno odjeknila. Borzijanci pravijo, da je ta kredit upravičen in potreben, da 6e ojači angleški eksport in 6 tem v veliki meri izboljša domači trg. Edino bančniki stavljajo k temu dogodku svoje pripombe in zahtevajo, da se del tega kredita porabi za povračilo dolgov, ki jih je naredila v Londonu še caristična Rusija in o katerih Sovjeti nikdar nočejo nič čuti. januarja letos ti krogi zahtevali, da si Anglija osvoji ruski trg, ko se je [>o statistikah izkazalo,'da je nemški izvoj v Rusijo izredno močno padel. Politiki pa pravijo, da je odobreni kredit znak izboljšanja političnih odnosov med Anglijo in Rusijo. Sovjetski Rusiji je to posojilo izredno dobrodošlo, čeprav so pogoji precej trdi. Skladajo se pa z novimi smernicami sovjetske gospodarske politike, ki se odvrača od najemanja posojil pri zasebnih denarnih koncernih. Trdovratni Abesinci Rim. 29. julija. AA. (Havas.) Po vesteh iz Ad-dis Abeše so abesinski roparji včeraj napadli stražo v gozdu južno od Addis Abebe. Vojaki so odbili napad in raznali napadalce s hudimi izgubami. »Piccolo« objavlja poročilo, da je večja skupina abesinskih vojakov pod poveljstvom sinov rasa Kaše skušala presekati cesto med Desijem in Addis Abebo. Italijanske čete 60 z lahkoto odbile napad. Pri tej priliki je padlo mnogo Abesincev. List pristavlja, da so domačini pomagali italijanskim četam in z njimi vred pognali razbojnike v beg. Nova .n lfQueen Mary' London, 29. julija. AA. Današnji »Daily Tde-graph« objavlja podrobnosti o gradnji novega ve-leparnika tipa »Queem MarY«, o katerem smo že včeraj na kratko poročali. Po podatkih tega lista bo nova ladja za 2000 ton večija od »Queen Ma-ry«. Stala bo pet in pol milijona funtov. Gradili jo bodo po vsej priliki 15 mesecev. Orkan nad Poljsko Varšava, 30. julija. AA. V krajih med Torunjem in Kulmom je včeraj divjal strašen orkan, ki je v četrt uri porušil približno 200 poslopij. Pet oseb je bilo ubitih, nad 20 je hudo ranjenih. Sev. tečaj brez ledu Rim, 30. julija, m. Iz Murmanska poročajo, da je ledolomec Satko poslal iz Belega morja radijsko brzojavko, v kateri pravi, da je v arhktičnih vodah opazil redek pojav. Led je malone popolnoma izginil in temperatura se je dvignila na 3° nad ničlo. Nov lahkoatletski rekord London, 30. julija, o. Latvijec Bernhard je včeraj v Londonu potolkel svetovni rekord v hoji na 1000 metrov, ki ga je dosedaj od leta 1913 imel Italijan Altimani, s casoin 3:51.6. Cas novega rekorda pa je 3:49.5. Vesti iz Belgrada Belgrad, 30. julija m. Postavljena sta: za šefa informativnega odseka generalnega štaba vojnega zrakoplovstva, zrakoplova! polkovnik za general-štabne posle Dragotin Savič, ki je bil do sedaj na službi v generalštabu IV. armijske oblasti, za vršilca dolžnosti povedjnika V. konjeniškega polka Kraljice Marije pa Sl. Petruhar, dosedanji pomočnik poveljnika IV. konjeniškega polka Kneza Konstantina Konstantinovima. — odlikovani so: Z redom belega orla IV. stop. mornariški intendant-ski polkovnik Josip Pretnar, z reflom sv. Save IV. stop. podpolkovnik Ivan Rupnik, z redom sv. Save V. stop. pa nižji vojački uradnik I razr. ekonomske stroke Franc Mazi. Politika Laze Markoviča Zagreb, 30. julija, m. Včerajšnji »Obzor« se znova bavi z razmerami, ki vladajo v združeni opoziciji ter razpravlja o možnostih sporazuma med JRZ in SBK. V zvezi s tem cobija in kritizira izvajanja, ki jih je v zadnjem času podal dr. Laza Markovič nehote povedal, to, kaj žfli: »Čisto jasno je, kaj hoče dr. Laza Markovič. On hoče vladno kombinacijo, ki bi ga spravila na oblast s pomočjo ff Jutro", odgovori! Ljubljana, 30. juliju. Včeraj smo v našem odgovoru označili vsebino »Jutrovega« zaletavanja. Za »Jutro« ta odgovor očividno še ni dovolj in hoče imeti ponovno pojasnilo. Naj mu zadostuje zaenkrat tole vprašanje: »Zakaj njegov stari ata »Slovenski narod« ni objavil službenega komunikeja do danes in zakaj »Jutro« pred tem svojim lastnim grehom tako nesramno zatiska v* l) • oci!« Kljukarske demonstracije na Dunaju ob priliki prihoda olimpijske plamenice Dunaj, 30. julija, o. Včeraj je olimpijska plamenica prišla na Dunaj in se je na slavnostnem prostoru zbralo izredno mnogo gledalcev. Ko je tekač, ki je prinesel plamenico, isto oddajal nasledniku, so avstrijski nacionalni socialisti izrabili to priliko in demonstrirali za Nemčijo in za priključitev k njej. Svečanost prihoda je otvoril z govorom Splošno odobravanje, ki ga londonski trgovski krogi ■ bivši podkancelar knez Starhemberg, ki je av-pri tem nič ne prikrivajo, je razumljivo, ker so že I strijski zvezni športni vodja. Njega so nacisti po- zdravili z vzkliki »Heil Hitler!« V času slavnosti dunajska policija ni nič posredovala, ko so se pa po zaključku kljukarji hoteli zbrati v povorko, ji hje policija razkropila in jih nad 500 aretirala. Dunaj, 30. julija, m. Med aretiranci, ki jih je policija prijela na Dunaju ob priliki demonstracij, ko je šla skozi mesto olimpijska plamenica, je tudi nekoliko Nemcev iz Reicha, ki bodo takoj izgnani iz Avsitrije. Za lahkoatleti so odšli še plavači Ljubljana, 30. julija. Predvčerajšnjim je odpotovala iz Ljubljane lahkoatletska, včeraj pa plavalna reprezentanca za berlinsko olimpijado. 'Plavači so zadnji čas, kakor znano, trenirali v Ljubljani, včeraj pa 60 se z mariborskim brzovlakom odpeljali najprej proti Budimpešti, kjer bodo danes zvečer nastopili, nato pa nadaljujejo pot preko Češkoslovaške, kjer bodo zopet nastopili, v Berlin. Slovo na kolodvoru je bilo tudi včeraj tako, kakršno je vedno, kadar gredo naši fantje na važnejša tekmovanja: na kolodvoru so zbrani njihovi tovariši, ki jim požele srečno pot in kup uspehov. Včerajšnji odhod je bil pisan v toliko bolj, ker je bila skoraj kompletno zastopana na kolodvoru tudi Ilirijina damska plavalna sekcija. Pravijo, da več zaleže, če požele srečo tudi dekleta. Bomo videli. Koliko je še takih brlogov Ljubljana, 30. julija. Pred dnevi smo objavili obširno poročali o razmerah v nekem ljubljanskem brlogu, kjer se zbirajo vsemogoči ljudje, ki so potem izročeni »hotelirju« na milost in nemilost. V brlogu vladajo razmere, da se povprečnemu meščanu sploh ne sanja, da more sredi slovenske prestolice kaj takega obstojati. Gospod se je čutil seveda takoj jirizadetega, kosmata vest pa ga je pripravila do tega, da je začel takoj pre-urejevati svoje »podjetje«. Seveda — če pride komisija, če si bo hotel razen našega poročevalca ogledati prostore še kdo drugi itd. — vsaj tedaj naj 'najde vse v nekem redu podobnem stanju. Želimo samo, da »podjetnik« napravi res vse tako, da bo hiša in razmere v njej vredna dostojnega človeka. Kar hočemo pri tem poudariti je to, da omenjeni brlog v Ljubljani ni osamljen. Res je sicer, da je bil to morda najbolj kričeč primer. Vendar imamo v Ljubljani še lejx> število lokalov in hiš, v katerih razmere kriče po spremembah Takšni Jokali so navadno ne samo leglo nemorale, marveč tudi centralne točke za prenašanje raznih bolezni. Last- niki teh lokalov so pa tako previdni, da jim je težko priti do živega. To previdnost so po zadnjem odkritju v našem listu še podvojili. Saj se nad takimi razmerami zgraža vsak, kdor jih pozna in torej ni čuda, če sedaj »podjetniki«, ki imajo v tem oziru kosmato vest, svoja »podjetja« preurejajo. Preureditev ne gre samo za tem, da se čistijo lokali, marveč tudi za tem, da se spremeni način »poslovanja«. Tako je v nekem lokalu, kjer se je še do nedavna poslovalo vse od začetnih spoznanj do zaključne faze, sedaj to »poslovanje« omejilo samo na medsebojna spoznavanja, dočim je gostilničar riziko za nadaljnje atrakcije iz previdnosti izključil izpod svoje strehe. Zdi se nam potrebno, da oblasti posvetijo primerno pozornost tudi lokalom, ki sicer na videz kažejo čisto dostojno gostinsko lice, ki pa so dejansko mestu bolj v sramoto, kakor v potrebo. Lo-fcali so urejeni na način, kakor srečavamo take lokale po nekaterih krajih izven Slovenije, a so še tam označeni kot najjiroslulejša shajališča vseh mogočih tipov. Razmere v hrastniški steklarni Hrastnik, 29. julija. Pred nekaj dnevi je izbruhnilo v Hrastniku v steklarni stavka. Kakor vsejjovsod, so imeli tudi steklarji svojo kolektivno pogodbo. Zvedelo se je od gotovih ljudi, da j>odjetje ni več točno izvajalo omenjene pogodbe. Točka, katera predvideva mojstrom in pomočnikom letni dopust, je to podjetje najbolj težila. V pogodbi je za mojstre osemdnevni plačan dopust, a za ]xmiočnike šestdnevni, V letošnji sezoni so zahtevali omenjeni svoj letni dopust, kar pa podjetju ni bilo povolji in ni pristalo na to. Takoj, ko je bil dopust odklonjen, so napovedali stavko mojstri in pomočniki. Ko je podjetje slutilo, kaj se pripravlja, je bil dopust takoj dovoljen, in delo se je začelo naprej. Sedaj je pa Izostalo zopet pereče vprašanje za ostalo delavstvo. Steklarska kolektivna pogodba velja samo za mojstre in pomočnike, ostalo delavstvo, ki pa tvori večino, ne pride v jx>štev. Torej prvo omenjeni so pričeli z delom, ostalo delavstvo pa je šlo v stavko, stavkali so nekaj dni. imeli so pa vse svoje prostore zasedene, da niso mogli priti stavkokazi vmes. Za ponedeljek 27. t. m. pojioldne je bil sklican Radi plina v rovu: shod, na katerem so sklenili, da se začne jx>]x>ldne normalno delo, med tem časom pa se morajo vršiti pogajanja in dovoliti tudi omenjenemu delavstvu jilačan dopust. V imenovanem podjetju vlada tudi velik nered pri paznikih. Dnevni delavci omenjene tvrdke morajo zelo paziti pri svojih delavnikih, da dobijo točno plačane vse šihte. Njihovi pazniki so namreč zelo jjomanjkljivi v takšni stvari, ker pozabijo pisati šihte! Veliko število mladih delavcev je zaposlenih pri omenjeni tvrdki. Ko otroci končajo osnovno šolo, že gredo v steklarno vpraševat za delo in so tudj sprejeti. Samo to je žalostno, da morajo ti otroci delati za 12 dinarjev na osem ur. So pa še takšni delavci, ki imajo po dve uri daleč v službo tako, da 60 štiri ure samo na j>otu. Po večini so takšni delavci iz rudarskih družin: iz Trbovelj' n. pr. hodi v hrastniško steklarno zelo mnogo takšnih ljudi, pa tudi iz Zagorja so zaposleni tu. Oni se vozijo in imajo tedenske ali mesečne vozne listke. Veliko takšnih mladih ljudi je zaposlenih pri nočnem delu. Kadar imajo dojx>ldansko službo, začnejo delati že ob 4 zjutraj. Jasno je, da nimajo ob svojem težkem delu na ta način zadostnega nočnega jjočitka. Eden v smrt - dva v nezavest Zagorje, 29. julija. Danes zjutraj je prišlo v kotredeškem rovu do nesreče, ki je zahtevala življenje družinskega očeta, ki j>a jedva da ni zahtevala še nadaljnje tri človeške žrtve. V dotičnem rovu je nekaj dni delo počivalo. V tem času rov niso nič zračili in se je zaradi tega nabralo tam toliko strupenih plinov, posebno ogljikovega dvokisa, da je bilo zadrževanje v tem rovu smrtnonevarno. Kdor bi hotel vstopiti v rov, bi si nroral brezpogojno nadeti masko. Včeraj delavci tega očividno niso vedeli, ker so zjutraj ob štirih odšli trije delavci v rov, ne da bi bili zadostno opeeiuljeni. Ko so jmšlr 'do nevarnega mesta, je eden od njih — bil je to Alojzij Gasior — opozoril ostala dva tovariša o grozeči nevarnosti. Sam si je , pa zavezal usta in noa s srajco ter se podal proti aparaturi, da„bi tam odprl ventilacijo. To je res - tudi storil, ter se hotel vrniti proti izhodu. Sredi poti pa je zaradi vdihavanja strupenih plinov padel ter obležal na tleh. Ko sta tovariša — bila sta to Jože Krečan in Ivan Strmljan — zaslutila nesrečo, sta hotela priskočiti tovarišu na pomoč. Najprej je skočil Krečan, ki pa se je istotako takoj zgrudil na tla. Strmljan je začel klicati na jxnnoč, obenem pa je tudi sam hotel izvleči tovariša iz nevarnega prostora. Seveda pa plini niso prizanesli niti njemu: čim je napravil nekaj vdihljajev, je tudi on padel po tleh. Njegove klice je prej slišal delavec Anton Grabner, ki je takoj obvestil o nesreči najbližjo tovariše. Kmalu so prihiteli delavci z maskami pred rov in iz njega jx>tegnili vse tri nezavestne delavce. Prenesli so jih v ambulanto, kjer se jo zdravnik trudil, da bi delavce zbudil iz nezavesti. Kes se mu j posrečilo, da je spravil k zavesti Strmljana in Krečana. Kljub ogromnim naporom, ki jih je imel zdravnik in drugo osebje, da bi z umetnim dihanjem in z drugimi sredstvi spravili k zavesti Gasiorja, pa je Gasior ostal negibem Po brezupnih naporih je mogel zdravnik ugotoviti .— ‘Smrt. Tako je Gasior padel kot žrtev svojega poklica. Tovariši so ga na ramenih odnesli na njegov dpni. Spremljali in sprejeli so ga v neizmerni žalosti in skoraj v obupu žena in štirje nepreskrbljeni otroci. Celjske novice Celje, 29. julija. Huda nesreča mladega zidarja. Avtomobil rešilne postaje je bil danes dopoldne skoraj ves čas na poti. Komaj je privozil nazaj v garažo, ie že zopet pozval telefon reševalce na nov kraj nesreče. Med drugim sta se zgodili tudi dve težji nesreči. Okrog 10. ure dopoldne so bili pozvani reševalci v Tavčarjevo. ulico, kjer se je pri prezidavi vile notarja g. Burgerja zgodila huda nesreča. Vilo notarja g. Burgerja bodo dvignili za eno nadstropje. Pri delu je bil zaposlen tudi 26-letni zidar Ahtik Franc, stanujoč v Trnovljah št. 38. Med delom je Ahtiku namah zmanjkalo pod nogami tal in je strmoglavil z zidarskega odra na tla. Pozvana je bila takoj reševalna postaja, ki je težko ponesrečenega zidarja prepeljala v celjsko bolnišnico 7. reševalnim avtomobilom. Ahtik si je pri padcu z zidarskega odra zlomil nogo in hudo poškodoval križ. Neki drugi delavec, ki je bil v omenjenem času na istem odru, se je pri nesreči pravočasno vlovil in obdržal za ogrodje. Otrok padel iz prvega nadstropja. Okrog 12. ure je bil pa pozvan reševalni avto v Gaberje v naselbino Lastn: dom. Tu se je zgodila huda nesreča Žvižaju Albinu, devet let staremu sinu tovarniškega delavca. Fant se je mirno igral na oknu, kar naenkrat pa je strmoglavil iz prvega nadstropja na tla pred hišo. Pri padcu si je otrok zlomil desno nogo, počila mu je pa tudi lobanja in je bil prepeljan v bolnišnico. Prometna nesreča med Polzelo in Sv. Petrom v Sav. dolini. V ponedeljek zvečer bi se bila kmalu zgodila med Polzelo in Sv. Petrom v Sav. dolini huda prometna nesreča in se je zahvaliti le slučaju, da se je vse lepo izteklo. Po poti, ki seka med tema dvema krajema železnico, je okrog 16.15, ko vozi osebni vlak proti Sv. Petru, privozil nasproti progi enovprežni voz, na katerem je vozil neki hlapec gnoj. Istočasno, ko je prišel voz do proge, je privozil mimo tudi vlak in nesreča je bila neizogibna. Vlak je z vso silo postavil voz vzdolž proge in ga tudi nekoliko poškodoval, tako da ima lastnik okrog 200 Din škode. K sreči sta ostala voznik in konj nepoškodovana, užila sta pa precej strahu. Vlak se je za nekaj časa ustavil, nato pa nadaljeval vožnjo proti Celju. Nesreča se je dogodila na ta način, ker baje voznik ni slišal prihajajočega vlaka. Žrtve nesreč. Bušnik Mileno, pet let staro hčer mesarja, stanujočo v Celju, Cesta na grad, je v ponedeljek udaril neki deček z motiko po glavi. — Rak Stanko, 12 let star sin delavca z Zg. Hudinje, je v ponedeljek padel z drevesa in se poškodoval po hrbtu. — Popilarja Franca, 23-letnega slikarskega pomočnika iz Zavodne pri Celju, je v nedeljo na cesti Sevnica—Breg podrl na tla neki osebni avtomobil in mu zlomil desno roko. — Na delavca Melavca Franca z Rečice ob Savinji, starega 44 let, je padel v ponedeljek hlod in mu zlomil levo ključnico. — Dokler Robert, natakarski vajenec iz Celja, je padel v ponedeljek v Gaberju s kolesa in se poškodoval po glavi in rokah. — Unger Jožefo, hčer kočarja s Tolstega vrha pri Konjicah, staro 28 let, je v ponedeljek ob 8. zju- Se nekaj k shodu „Akcije za ljubljansko bolnišnico" v Ptuju V resroid je težko dandanes z našimi slovenskimi bolnišnicami, kajti notovo slabi časi in slabe razmere na gospodarskem m fiimančnem polju tudi slabo vplivnijo na izpopolnitev naših slovenskih dobrodelnih ustanov, predvsem pa bolnišnic. Potrebno je, da se seveda zavzame ves slovenski narod, da dobi svoje pravice in se mu iz,polnijo nujne potrebe. Med njimi seveda ie gotovo na prvem mestu ljubljanska bolnišnica. V tem znamenju smo naipreje z veseljem pozdravili prizadevanje »Akcij za izpopolnitev bolnišnice,« toda ko smo spoznali na shodu, ki se je vršit pred slabima dvema tednoma v Ptuju, da so nekateri ljudje hoteli izrabiti ta shod, ki je velikega pomena za slovensko ljudstvo, saij sc tiče njegove srednje bolnišnice, kakor tudi ptujske (rekli so vsaj tako!), v svoje namene, smo morali prenehati z vsako borbo, ki gre v tej smeri in sc tiče ljubljanske ali ptujske bolnišnice. Kdor namreč dopusti, da govornik, ki skoraj ne pozna bolniških razmer, napada z vsem gne- vom usmiljene sestre, ki z največjo ljubeznijo skr-be za bolnike im jim lajšajo goric, temu moramo povedati mi vsi, da mu ni pri' vsej njegovi borbi za izpopolnitev bolnišnice bolnišnica sama prva stvar, temveč vse kaj drugo! Tudi naši ptujski zdravniki so morali na tem shodu prejeti svoje »plačilo« v obliki neumestne opazke, ki je prišla iz ust nekega inteligemta! Sicer pa moramo resnici na ljubo ugotoviti, da je za shod bilo tako malo zanimanja, da smo se sami čudili! Tudi močna agitacija pred shodom s posebnimi šap irograf nima letaki (razlagali so, koliko smo Slovenci že dali Srbom, da ie dolžna država dati Slovencem 100 milijonov itd.), ki so jih dolili agilni propagatoiji med ljudstvo kar pred cerkvami in po trgu, ni mogla privabiti na shod primernega števila ljudstva. Kdor je poslušal shod, bo moral enako ugotoviti, da sami vodje shoda niso bili nič kaj posebno zadovoljni s shodom in so izrazili svoje močno razočaranje v svojih govorih! Dolenjski kmet se organizira Trebnje, 29. julija. Povojna doba gospodarstva in vsega javnega življenja našega dolenjskega kmeta, zlasti pa sedanja gospodarska kriza, je z vso silo pritisnila tudi na dolenjskega kmeta, da se organizira sta-novsko-strokovno, če ne ga bo kriza zmlela, ker je posameznik brez moči v deročem toku sebičnosti. Vsi stanovi so skoraj brez izjeme strokovno organizirani, edinole kmečki stan ne še. Zato je bil odziv na vabilo, da se kmet organizira v svoji Kmečki zvezi, ki naj bo matica in prva celica bodoče Kmečke zbornice, tako 6|>lošen in živahen. Preteklo nedeljo 26. julija smo imeli v Trebnjem za trebanjsko dolino, to je za občini Trebnje in Velika Loka, ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Po jutranjem opravilu, ko smo se pri lepem sjKMneniku padlih spomnili obletnice prvo mobilizacije za svetovno vojno, se je dvorana Prosvetnega doma v Trebnjem napolnila z možaki, ki so z velikim zanimanjem in pozornostjo sledili izvajanjem g. Janeza Brodarja, tako zvanega očeta Kmečke zveze. Kako živahno je govoril! Pač znamenje, da z ljubeznijo dela za zboljšanje kmečkega stanu. Kako živahno so mu pa tudi sledil vsi brez izjeme, se je videlo na raznih pripombah, medklicih in zatrdilih, tako da je bilo kar zanimivo pogledati to veliko skupino mož, ki stremi enega duha in enega srca za boljšo bodočnostjo. Za izvajanji g. Brodarja je jmdal kratko jio-ročilo predsednik pripravljalnega odbora Franc Fink iz Gor. Ponikev. Potrjena pravila so bila z navdušenjem sprejeta in volitve izvedene. Izvoljeni možje in fantje bodo zastavili vse sile, da se načrti Kmečke zveze čimprej uresničijo, to je, da se kmetu in njegovi družini omogoči času primerno življenje. Za načelnika je bil izvoljen Fink France iz Gor. Ponikev; za podnačelnika Pevc Janez iz Škovca; za tajnika Mežan Ludvik iz Gor. Ponikev; za blagajnika Podpadec Jože iz Kamnega potoka in 19 odbornikov ter 2 pregledovalca. Vpisanih članov je doslej 260. Pričakovati pa je, da se bo to število podesetorilo. Kmetu je treba več skujv-nostnega duha, stanovskega ponosa in pa borbenosti za svoj stan. V bližnji bodočnosti slede še občni zbori v bližnji in daljni trebanjski okolici. Novomeško čevljarstvo in Bat'a traj zgrabil mlatilni stroj in ji zlomil levo roko v zapestju. — Ko se je v ponedeljek ob 20.30 vračala 26-letna Turnšek Cecilija, žena delavca v keramični tovarni v Libojah domov, je prav takrat, ko je šla mimo hiše, vrgel skozi okno njen mož steklenico, zadel svojo ženo v glavo in jo poškodoval. Medsebojno obračunavnaje. V torek ob 15.30 je prišel dninar Janez Kukovič iz Gradišča pri Škofji vasi v sobo 30-letnega pos. sina Jesenek Franca v Boršah pri Škofji vasi in mu vzel klobuk. Prišlo je do pretepa, v katerem je Kukovič lopnil Jesenka z lato po glavi in mu prebil lobanjo. Grški vojaški begunec pred sodiščem oproščen. Pretekli teden v sredo 22. julija smo poročali, da je sedel na zatožni klopi grški vojaški begunec Teodorotis Sava, ki živi v Šmarju pri Jelšah in ki je bil obtožen dveh tatvin. Razprava je bila prvič zaradi zaslišanja še dveh prič prekinjena in se je nadaljevala v torek, dne 28. julija. Pri tej razpravi je bil pa Teodoriti* zaradi pomanjkanja : dokazov oproščen in izpuščen na svobodo. Nezaželen gost v žepu. Pri kopanju na Savinji se tudi včasih kaj dogodi, čeprav je življenje precej monotono, zato pa prav . nič dolgočasno. Tako je neki gospod doživel pred dnevi neprijetno razočaranje. Ko je segel v žep suknjiča, hoteč vzeti iz doze cigareto, je prijel z roko nič hudega sluteč živega gada, ki se je očividno šel hladit v prijetno senco. K sreči se gospodu ni zgodilo nič hudega. S harmoniko načelu so prikorakali danes dopoldne po uspešno končanih pogajanjih delavci, ki iščejo delo pri regulaciji Savinje v Tremerju. Prišli so se baje zahvalit nekemu trgovcu za pomoč, ki jim jo je nudil ob priliki mezdnega gibanja. Zanimivo pri tem mezdnem gibanju je dejstvo, da so delavci štrajkali, predno so dobili pri regulaciji Savinje delo. Podjetnik bo zaposlil v prvi vrsti brezposelne Celjane, nato delavce iz okoliških občin. Dela se bodo začela v večjem obsegu, čim bodo došli vsi potrebni stroji. Pokojninski fond v Hrastniku Hrastnik, 30. julija. Ker steklarsko delavstvo ni imelo dosedai ni-kakšnega pokojninskega zavarovanja, so začeli delavci premišljevati, kaj bo na stara leta, ko bodo onemogli in za delo nezmožni. Pred dvema letoma se je ustanovilo v steklarni podporno društvo, ki bi jim za stara leta zagotovilo pokojnino. Na vse načine se je razmišljalo, kako bi stvar speljali. Zdaj so prišli do zaključka, da bi fond, katerega že imajo zbranega, služil za postavitev večje hiše, v katero bi se nastanili najemniki in obrtniki raznih obrti. Tako imajo upanje, da se bo iz tega fonda lahko plačevala pokojnina. Vsak, ki bo hotel imeti pokojnino, bo moral redno plačevati svoje prispevke. Hišo so začeli letos zidati pod vodstvom stavbnega mojstra iz Zagorja g. Ivana Družeta. Prostor, kjer bo stala hiša, je dalo podjetje Abel. Novo mesto, 30. julija. Širši javnosti je sicer znano, da se bije med čevljarstvom na splošno in pa tvrdka Bata hud boj. Toda dejanskega in resničnega stanja in razmerja med obema producentoma marsikdo ne ve. Malokdo ve, da se med obema bije najhujša borba, borba za obstanek na eni, in borba za nadvlado na drugi strani. Boj za življenje in smrt! Zato se ljudje čudom čudijo in morda celo obsojajo čevljarje, ko čitajo, da je v prehudi borbi tu in tam nrišlo do incidentov. Pa ni treba biti ravno drobno-gledec, da človek zapazi v kaikšni zadregi in stiski se danes nahaja čevljarski stan in le malo bistreje je treba pogledali, da se opazi prepad v katerega vedno hitreje drsi čevljarstvo. Ni to Samo fraza, je kruta resnica! In če bo lepega dne čevljarski stan zginil s površja zemlje, kakor že mnogo mnogo obrti, bo nosila krivdo za to vsa naša javnost! Nič boljše nego tovariš.em o drugih krajih, se godi tudi čevljarjem v Novem mestu. V tem lepem gnezdecu, v tej tako ponosno imenovani dolenjski metropoli, ki šteje nekaj nad 4500 prebivalcev, je deset čevljarjev, torej dovolj majhno število, da bi ne mogli vsaj za silo izhajati. Poleg teh deseterih mojstrov od katerih je vsak v prejšnjih boljših časih imel po enega ali tudi več vajencev in pomočnikov, je še eno čevljarsko podjetje, katero edino zaposlujejo več delavnih moči, in pa seveda neizogibna podružnica Bata, ki preplavlja s svojimi izdelki ves čevljarski trg. Dokler te podružnice ni bilo, je še nekako šlo in so čevljarji tudi dobivali več naročil za novo delo, čim pa se je organizirala kljub vsem protestom čevljarjev tudi v našem malem mestecu imenovana podružnica, je bilo še tega konec. Čevljarjem so ostala v posmeh le še popravila imenovanih izdelkov, katere dostikrat ni niti popraviti mogoče. Ljudje so kupovali in še kupujejo te izdelke čeravno sami uvidevajo, da nii-hovi uporabi prav za prav ne odgovarjajo, toda cena je tako omamljiva, pa jiih premoti. In kako ne 1 2e itak smešno nizke cene, ki jih Bata nastavlja svojim izdelkom, ob vsaki priliki še znižuje. Pravkar krožijo po mestu reklamni lepaki Bata s starimi črtanimi in novimi znižanimi cenami. Pri paru je cena znižana za Din 4—6. Nič ni torej čudnega, če vse vse v Batino trgovino in kupuje te cenene izdelke, ki se — to lahko mirne duše pribijemo — nikakor ne morejo po kvaliteti in ne po izde'avi meriti z nobenim ročnim, čevljarskim izdelkom. Da je to res, smo se lahko prepričali naprav kar minuli obrtni-gospodarski razstavi, kjer so bili razstavljeni tudi izdelki novomeških čevljarjev. Tudi cene teh razstavljenih izdelkov ni bila pretirana, če pomislimo, da nikakor še ni napravljen dober kup, ako kupiš čevlje prepoceni! Za malo dena ja malo muzike, pravi star pregovor in drugače tudi biti ne more. V očigled taki konkurenciv mtffnlore čevljarski stan ničesar storiti. To se kai lahko sprevidi iz celega kupa aktov v arhivu novomeške čevljarske zadruge. Bali je taka kon.kurpopa,! kz,ni seveda prav nič lojalna, mogoča, saj lahko iz lastnih surovin in v svojih lastnih tovarnah predeluje oz. izdeluje vse najmanjše predmete in potrebščine za svoje izdelke. Le na tak način je tvrdki Bata mogoče vreči svoje izdelke po tako nizkih cenah na trg, ker kljub temu v6eeno dobro služi poleg zavesti, da dominira nad drugimi in mu nihče ne more konkurirati. Taika konkurenca seveda ni več konkurenca in proti takemu 6tvoru se ni mogoče uspešno boriti. Ce pa tej »Konkurenci« še javnost pomaga, ne moremo pričakovali drugega nego popolno propast čevljarstva tudi v Novem mestu. Z iskrico upanja so naši čevljarji pozdravili pred časom v časopisju priobčeni članek, ki govori, da se v ministrstvu pripravlja naredba o ukinitvi Ba-tinih podružnic v krajih pod 10.000 prebivalcev. Na podlagi take naredbe bi ves čevljarski stan zopet svobodneje zadihal. Čevljarji bi se poizkusili na razvalinah svojega stanu postaviti zopet drznejšo uporo. Krik čevljarjev mora pretresti vso javnost in vse odločujoče faktorje, ki naj nikar več dolgo ne odlašajo z rešitvijo ljudi, ki so prav tako ljudje kakor oni! Mesto zdravil-salmijak Ljubljana, 30. julija. Leta 1876 rojeni Ferk Peter, železniški upokojenec, je imel doma pripravljena neka zdravila. Najbrž je imel slekleničico med drugimi steklenicami in tako se je moglo pripetiti, da je svojo steklenico z zdravili zamenjal z drugo. V tej drugi steklenici je bil salmijak. Ferk je niesto zdravil zavžil salmijak. Čim je steklenico e salmijakom nastavil k ustnicam in napravil prvi požirek, je ueodno pomoto seveda takoj opazil. V velikih bolečinah je kriknil, prihiteli so domači, ki so usodno pomoto takoj opazili. Takoj so prepeljali Ferka v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je stanje Ferka, ki je zavžil precej salmijaka, zelo resno. Poleg bolnišnice zlomila nogo Nepričakovana nesreča je doletela včeraj 25-letno učiteljico Hud Ano iz Srednje vasi. Po opravkih se je pripeljala s kolesom v Ljubljano. Ko se je peljala mimo bolnišnice, je za bolnišnico naenkrat padla — kako je prav za prav prišlo do |>adca, se ne ve — ter si pri tem zlomila desno nogo. Prenesli so jo takoj v bolnišnico, kjer so ji dali nogo v mavec. njivo. Med potjo je padel med konje. Nato je šel čezenj voz in kolo mu je pod gležnjem zdrobilo nogo. Nekoliko starejši Mctež Franc iz Vel. Naza-jevca pri Dragatušu pa je na drevju obiral zgodnje cibore. Odlomila se mu je veja in padel je tako nesrečno, da se je težko poškodoval notranji organizem. Oba se sedaj zdravita v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Poskus samomora Klakovec Janez, 45 letni dninar, je bil že dolgo brez dela. Brezposelnost in druge s tem združene težave so ga napotile na misel, da> napravi samomor. In res se je pred dnevi, med postajama Mirno peč in Novim mestom, blizu prve stražnice pognal pred prihajajoči jutranji vlak. Pognal se je vanj od strani, pa ga je kolesje srečno odbilo in tako ušel sigurni smrti. Težko ranjenega so ga orožniki pripeljali v bolnišnico- Poškodovano ima glavo, vso desno stran in zlomljeno desno roko. Na glavo je dobil hude poškodbe, da se mu sedaj blede V tej blodnji in pod vplivom misli na samomor, je tega zopet poskušal v bolnišnici. Hotel je skočiti iz drugega nadstropja, pa so mu to preprečili. SBI&ITE od 1. do 9. avgusta 1936 JUBILEJNI Na pragu smrti V neki ljubljanski ulici je včeraj nenadoma nastalo veliko razburjenje, ki je postalo tem večje, ko se je pred neko b>šo ustavil reševalni avtomobil, v katerega so naložili žensko ter jo odpeljali v bolnišnico. Kmalu se je zvedelo, da je bila ženska že , v nezavesti, ker ce je zastrupila z ogljem. Kako je i prav za prav do tega prišlo, je ostalo nepojasnjeno. | V bolnišnici so spričo takojšnje zdravniške pomoči spravili žensko kmalu iz nezavesti ter je, kakor nam zatrjujejo, že izven nevarnosti Novo mesto Novo mesto, 30. jul. Nesreči: 9 letni posestnikov sin Zalokar Janko iz Vrha pri Št. Jerneju se je peljal z vozom na .MARIBORSKI TEDEN POD POKROVITELJSTVOM NJ. KB. VIS. KBALJ. ANDREJA (HO°/n popusta na teleznioab od 30. talija do 11. avg. 1936) Velika gospodarska m kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Protl-pltnska obramba - Filatelistična razstava ln borza znamk Zgodovina - Umetnost - Socljalno skrbstvo - Tu skl promet - tena v obrti - Modna revija - Akvaristična -Kuncerejska - Oolobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Bport - Veselični park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje... Gostoljubni, lepi Maribor... VltS V&bijo! Ljubljana danes Koledar Četrtek, -V), julija Abdon in S. Petek, 31 julija Ignac«. * ® Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakaroič, Sv. lakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 iri mr Gartus, Moste. * Avtoizleti: 3.—7. avg. na Dunaj, 3.—11. avg. v Berlin, 7.-9. avg. na Grot^gluckner, 22.-—26. avgusta na vsa jezera Salzkainmerguta. Prijave: Izletniška pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon. telefon 26-45. Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto dne 1. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja soba st. 29, Ministrova ulica, v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko S. S. T in U. Radio Poletje - čas izletov v gore Programi Radio Ljubljana Četrtek 30. julija: 12.00 Drobne stvari 7-a raraie Lindi (nloičei 12.45 Poročila, vreme 13.(10 Ca«, spored, obvestila 13.25 Ruski sokstet 24.00 Vreme, borza 19.00 C as, vreme nornfiila, spored, obvestila 10.3(1 Nacionalna urn: j y,j0 Vel^bito po Jadranu leta 1036 (M. -l/lipovar H Za«reba) 19.50 Reproduciram konert na wurliiikih or-Klah 20.10 SlovonSŠina 7,a Slovence (p. dr. Rudolf Ko-lnriiS) 'io..'K) Prenos koncertnega večera iz Belgroda — Simfonični koncert orkestra kraljeve garde — Solisti: Vojteh Krajt (violina), Pavel Holodikov Opetjo) — Hi rignili Pragutin Pokorni 22.00 Ca«, vreme, poročila, Rliored 22.20 Prenos plesne crlaslie L* Park-hoteJa na Bledu (orkester Krich Herse). Drugi programi OETRTRK, 30. julija. Bel grad I. 20.00 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde 92.00 Narodne penmi Belgrad II: 20.00 Svatba v Prilepu (Manovid) — Zagreb: 20.00 Prenos iz Bel grad a 22.15 Plesna glasba — Dunaj. 20.00 Bufisova ljudska igra IVi leta 22.10 Šramel _ Budimpešta: 30.1P Huffiskova opereta Princ Bob Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni ^on-20.40 Igra 22.00 Komorna, nato pleana gl^ba -- - Bari: 17.15 Imstrumeratalmi koncert 20.46 J‘J glasbena komedija Oceana — Praga: W.M Potimri JO... Vokalni koncert 21.10 Ma/epa 32.15 Salonska ^la^ba --Var Sava: 30.05 Swirokeca glasbcma slika Potovanje v Brazilijo 20..V5 PaderenskeRa simfonija v h-mora ~.lo Plesna glasba — l’ia Nemčija: 20.10 Pester ve^cr. Kamnik Kako xatreti prah na kamniških cestah V prvi polovici t. m. je občinska uprava sklenila, da izvede poizkus, zatreti prah na naših cestah s katranom. Tudi drugod in ne samo v Kamniku, se »e stičen poizkus prav dobro obnesel. Bo pač moral tankočutni nos dopisnika »Slov. Naroda« v Kamniku prestati še nekaj takih poizkusov. Ogorčenje v »Slov. Narodu« 14. t. m. je Mo več kov pretirano! Vsak meščan ali letoviščar bo veliko lažje prenesel duh katrana, kot pa požiranje prahu na debelo. Neki letoviščar je celo izjavil* »E Boga mi ~ ljubši mi je duh katrana, kot pa duh ženinega parfuma doma v sobi.« " ?Sicer sc je pa izkazalo, da bo polivanje ulic s katranom mnogo ceneje in boljše, kot pa škropljenje z vodo — ker imate v kratkem času zopet oblake prahu. — je pač smola, da je ravno novoimenovana občinsika uprava prišla na to idejo. Nov ielezobetonski most ■ čez Nevljico S prispevki banovinskega fonda za javna dela bodo v kratkem pričeli graditi nov železobe-tonski most čez Nevljico na cesti, ki vodi iz Kamnika sikozi Tu h miško dolino. Sedanji most tr že nevaren za vozila z večjo obtežbo. Dvakrat sta se že ravno na tem mostu pripetiti težji prometni nezgodi, in je bilo pripisati le golemu naključju, da nri biilo človeških žrtev. Glede novega mostu je bila izdana te dni odločba vodopravne oblasti, s čimer je zadnja ovira za gradnjo mostu odpadla. V kratkem bo razpisana licitacija za prevzem del novega mostu, ki bo veljal okrog 30.000 dinarjev. 'Želimo, da se tudi to pot v licitacijskih pogojili določijo minimalne delavske mezde in da se v prvi vrsti sprejme v delo revno prebivalstvo Tuhinjske doline, ker jim je zadnja toča skoro vse pridelke uničila. Letoviščarji v Kamniku zadovoljni I Številni letoviščarji, ki so v letošnjem letu poselili Kamnik in okolico, se vsestransko jako pohvalno izražajo. Niso jim pretirane cene hrane in stanovanja, krasni izprehodi na vse strani posebno radi posečajo naše planinske postojanke, enkrat tedensko jih pa v večernem hladu razvedri naša mestna godba s promenadnim koncertom na glavnem trgu. Tudi vsako nedeljo je kakšna prireditev, veselica itd. Za nedeljo 2. avgusta se pa že vesele celodnevne zabave, katero jim preskrbi SK Kamnik s sledečim sporedom: ob 11. uri dopoldne tek na 3000 m, start in cilj na glavnem trgu. Popoldne ob 2. uri je plavalna tekma med SK Jadranom iz Ljubljane : SK Kamnik, ob 5. uri nogometna tekma SK Korotan Ljubljana : SK Kamnik (na novem igrišču pod Skalo) in ob pol 9. uri zvečer pa priredijo agilni kamniški atleti predstavo v boksu in rokoborbi na glavnem trgu. Zaradi mrčesnega praška - atentat na lekarno Maribor, 29. julija. Razburljiv prizor so opazovali nocoj okoli pol šeste ure zvečer pasanti na promenadi Aleksandrove ceste. Iz Konigove lekarne »Pri Mariji Pomagaj« je kar naenkrat zadonelo vpitje, žvenket razbitega stekla in ropot padajočih posod, šiipa na vratih se je zdrobila v sto kosov in iz lekarne je planil čisto podivjan moški, ki ga je policijski stražnik prijel ter odvedel s seboj na stražnico. Lekarna je postala žrtev nenavadnega »atentata«. Pred tremi dnevi je delavec Feliks M iz Dajnkove ulice kupil v lekarni skat-Ijieo mrčesnega praška. Doma pa je opazil, da prašek ne učinkuje tako, kakor si je predstavljal, kar ga je močno razjarilo. Danes se je vrnil v lekarno s prazno škatljico ter zahteVal denar — 3 Din — nazaj. Ker se je prodajalka branila, je kar zdivjal ter začel razbijati vse, kar mu je prišlo pod roko. Zdrobil je zaščitne steklene šipe na pultu, ki so prst debele, škatljdce in pulfera so kar frčali po zraku in nazadnje je zdrobil še veliko šipo na vratih. Lekarnar ima več tisoč dinarjev škode. Najprej morate pravilno hoditi, posebno če imate na turi, ki ste si jo vzeli v program, mesta, ki so za vaše moči zelo težka. Hodite vedno lepo počasi, tako da po dveh, treh urah hoje ne boste brez sape ter prisiljeni, da se vsakih pet minut vse-dete in počivate. Počasi in enakomerno hodite, delajte odmore le redko, zato pa naj bodo takrat daljši. Ko se .ustavite, nikar takoj ne sedajte preznojeni, mokri od potu na skalo ali kam v hladno senco. Ogrnite se in hodite s počasnimi koraki okrog mesta, ki ste si ga zbrali za počitek. Šele čez nekaj minut lahko sedete. Nikdar ne stopajte po prstih, vedno le s celini podplatom, potem boste sčasoma dobili tipično, zibajočo hojo planinca, na pogled nekoliko smešno: ko hodi, se v bokih maje z vsem gornjim telesom levo in desno vstran. Izrabite v gruščnatem, strmem terenu vse ravne ploskve ob robeh steze. Na ta način in če boste znali obdržati tudi dosledno ves čas isti, počasno enakomerni tempo, boste lahko ure in ure hodili brez počitka ter prihranili moči za tista mesta, ki na vaši turi za vas pocenijo Ahilovo peto. Taka hoja seveda zahteva pravilno dihanje, ni pa se vam treba držati onih navodil, ki jih zanjo predvidevajo planinski učbeniki: da pri vsakem četrtem koraku vdihneš in v istem razdobju spet izdihneš. Ta tempo vdihavanja in izdihavanja sc pomalem sam od sebe individualno izoblikuje ter vam koncem krajev takorekoč že pride v meso in kri. V glavnem si za začetek zapomnite to, da morate takoj ob nastopu ture, ko vas pot začne vesti v strmino, počasi in globoko dihati ter prav tako počasi tudi premikati noge. Preden pridete na težja mesta, se skušajte nekoliko zbrati. Vsako filozofiranje — kakor: kaj bo, če to itd. — je povsem odveč in škoduje razpoloženju. Skale prijemajte lepo mimo, noge postavljajte trdno. Najslabše je mencanje na mestu ( na primer: kam pa naj zdaj to nogo postavim). Ne-glede na to, da je tak mencač smešno podoben kokoši, ki brska po ognjišču, je njegovo počenjanje tudi nevarno. Mirno in odločno stopite, roke pritisnite k skali kjer se vim nudi prijem, nikar pa ne vlecite in se ne obešajte za skalne oprimke (če slučajno slabo stojite, se vam izdero in nesreča je tul). Vselej sc prepričajte, če je žica trdno pričvrščena, če klini drže, seveda ne boječe in malo-dušno, ampak s preudarno, mirno in odločno previdnostjo. Na snežiščih je previdnost prav tako na mestu, skrajno škodljiva pa je neokretnost, ki se rodi iz strahu pred snegrmi. Če je sneg mehak, vam ni treba s cepinom sekati stopinj, ker isto delo opravijo čevlji, samo nekoliko bolj trdno morate stopiti. Cepin držite poševno na snežno vesino in sicer tako, da se snega dotika cepinova špica, oklo njegovo pa držite v eni roki. V trdem snegu si iz- kopljite stopinjo, paziti pa morate pri tem na držo telesa. Nikar se ne nagibajte boječe k snežni ve-sini, stojte lepo mirno in ravno. Le tako boste mogli v trdem in strmem snegu lepo naravnost prečkati snežišče, sicer bodo vaše stopinje kmalu začele držati poševno navzgor Ce vam na snežišču spodrsne, potem si nikar ne skušajte pomagati s tem, da bi drsenje skušali ovirati z oklom in lopatico cepina. Na ta način bo vaš cepin kmalu ostal v snegu, ker se vam bo zmuznil iz rok, vi pa boste bliskovito drčali zdaj po hrbtu, zdaj z glavo navzdol in boste srečni, če boste iz vse stvari odnesli samo nekaj prask. Skoro vse planinske nesreče pri nas, ki so se zgodile v zgodnji sezoni na raznih zasneženih krajih, je treba pripisovati napačni uporabi cepina pri padcu. Takoj, ko padete, morate z levico zgrabiti cepin čim bliže metalnega dela špice, prav nizko na lesenem delu cepina, z desnico pa vsredi med oklom in lopatico. Z levico pritiskajte kolikor imate moči v sebi, cepin ob snežno vesino. Edino ta način je uspešen, edino tako boste mogli že po nekaj metrih zavreli padec. Na posebno strmih snežiščih naj vas nikar ne bega, če se ne boste takoj po prvih metrih že ustavili. Vi samo pritiskajte na cepin kolikor morete in videli boste, da se bo drčanje zavrlo. Če dobro ne poznate kraja, v megli rajši ne hodite ven, ampak ostanite lepo v koči. Kadar vas preseneti nevihta, nikar ne iščite zavetja na grebenu, ampak vsaj nekaj metrov pod grebenom. Če ste slučajno primorani prenočiti na prostem, oblecite takoj, ko se pripravljale na bivak, vso obleko, ki jo imate na razpolago. Kajti, ko se telo shladi in premrazi, mu nobena »rezerva« ne more več dati zadostne toplote. Če trgate planike, nikar ne glejte samo cvetov, ki rasto nad vami; cvet poglejte od tam, kjer dobro stojite, nato si zapomnite smer. Med plezanjem v smeri k cvetu pa imejte oči le za to, kaj je treba prijeti, na kaj je treba stopiti, katera skala drži itd. Na ta način se ne bosle tako hitro zalezli v položaj, s katerega morate riskirati (kakor pripovedujejo: nisem mogel ne naprej, ne nazaj!). To bi pa tudi v glavnem bili vsi dobromišljeni nasveti, ki bi vam utegnili priti v gorah prav — seveda v slučaju, da niste prehud turist ali morda celo plezalec. Pravemu turistu in plezalcu takih nasvetov ni treba, ker vesta, kaj morata ukreniti. Te vrstice so bile namenjene predvsem onim ljudem, ki gredo vsako leto le enkrat ali morda dvakrat v gore — in zakaj naj bi prav ta edinikrat zanje postale usodne, če jih dva, trije nasveti lahko obvarujejo pred nepremišljenostjo in napakami, ki bi se jim utegnile maščevati? (Konec.) Program „Mariborskega tedna II Za letošnjo jubilejno prireditev je sestavljen zelo pester program, ki bo zadovoljil prav gotovo vse obiskovalce Mariborskega tedna. j Sobota, 1. avgusta: ob 10.30: Slavnostna otvoritev jubilejnega »V. Mariborskega tedna* na razstavišču. — 10.30 do 12: Promenadni koncert na razstavišču. — 21: Gasilska bakljada po mestu, nato gasilska veselica na razstavišču. — 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. Nedelja, 2. avgusta: Ob 9: Blagoslovitev novega broda pri Mariborskem otoku. — 9: Velik zbor gasilcev na Glavnem trgu, sveta maša in blagoslovitev novega rešilnega avtomobila. — 10.30: Sprejem udeležencev mednarodne ciljne vožnje Moto-šport kluba »Pohorje« na Trgu svobode. — 11: Defile gasilcev na Trgu svobode. — 11 do 12.30: Promenadni koncert na razstavišču. — 12: Gasilske, protiplinske in proti avionske vaje na objektih mariborskega gradu. — 14.30: Mednarodna pohorska gorka dirka Mološport kluba »Pohorje«, start v Reki, cilj pri Pohorskem domu. — 15: Medmestna plavalna tekma Zagreb : Maribor na Mariborskem otoku. — 16: Predvajanje gasilskega in protiplin-, skega poučnega filma v Grajskem kinu, nato gasilska veselica na razstavišču. — 16.30 do 18: Promenadni koncert na razstavišču. — 20: Razdelitev nagrad zmagovalcem pohorske gorske dirke v hotelu »Orel«. — 2050 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. Ponedeljek, 3. avgusta: Od 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. Torek, 4. avgusta: Ob 20.30: Koncert narodnih pesmi v mestnem parku. Izvajajo združeni moški zbori Ipavčeve pevske župe, dirigira g. prof. Vasilij Mirk. — 21.30 do 23: Promenadni koncert na razstavišču. Sreda, 5. avgusta: Od 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. Četrtek, 6. avgusta: Ob 19: Štafetni tek skozi mesto, start v Ljudskem vrtu, cilj na Trgu svobode. Prehodno darilo Mariborskega tedna. — 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. Petek, 7. avgusta: Od 20.30 do 22: Promenadni Koncert na razstavišču. Sobota, 8. avgusta: Od 16.30 do 17: Promenadni koncert na razstavišču. — 20: Predstava »Slehernika« od II. v. Hoffmannsthal-Župančiča v Ljudskem vrtu. Predvaja Ljudski oder v Mariboru. — 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. Nedelja, 9. avgusta: Ob 7: Lovsko-strelske tekme Lovskega društva v Mariboru na vojaškem strelišču. Traja ves dan. — 9: Medmestni tenis-turnir Graz : Maribor na igrišču ISSK Maribor. — 9: Medmestni lahkoatletski dvoboj Graz : Maribor na stadionu SK Železničar. — 9: Nagradno tekmovanje jadralnih modelov, start na-Kalvariji. — 9.30 do 13: Medmestna šahovska tekma Graz : Maribor na 20 deskah v spodnji kazinski dvorani, nadaljevanje popoldne od 14.30 do 16.30. — 10: Veslaška lekma s startom pri Fali in ciljem pri čolnarni Veslaškega kluba na Pristanu. — 11 do 12.30: Promenadni koncert na razstavišču. — 15: Mednarodna krožna cestna dirka Motokluba »Maribor« Maribor—Kamnica, start in cilj Vrbanova ulica. — 15: Predstava »Slehernika« v Ljudskem vrtu. — 15: V primeru lepega vremena start jadralnih letal Mariborska koča—Maribor—Tezno in tekmovanje motornih modelov na Teznem. — 15: Mednarodni propagandni nastopi lahkoatletov ha Mariborskem otoku. — 16.30 do 18: Promenadni koncert na razstavišču. — 16.30: Nogometna tekma reprezentanc nogometnih sodnikov Ljubljane in Maribora na igrišču SK Rapida kot predtekma. — 18: Mednarodna nogometna tekma GAK (Graz) : reprezentanca ISSK Maribora in SK Rapida na igrišču SK Rapida. — 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. V nedeljo 9. avgusta bo ob 15 popoldne v Rušah na letnem gledališču ljudska igra Vekoslava Janka »Pohorski kmetje«. Pester program bodo izpopolnile številne razstave, ki bodo pokazale gospodarsko in kulturno življenje Maribora in njegovega zaledja. Za časa »V. Mariborskega tedna*: od 1. do 9 avgusta je dovoljena polovična vožnja po vseh naših železnicah. Koncertno življenje v povojni Rusiji Svetovna vojna in revolucija sta v Rusiji popolnoma prekinili kulturni tok življenja in tako je bilo treba, potem ko se je nekoliko polegla revolucijska vihra, koncertno življenje zopet na novo šele organizirati. Seveda je bilo to težko, ker so se večinoma razpršili izvajalci in poslušalci iz prejšnjih časov. Prvi pravilno organizirani koncerti po revoluciji so bili na Moskovskem konservatoriju, prirejeni po ASM-u (Associacija sovremennoj muziki je bila povojna organizacija sodobnih glasbenikov, ki so se že v carski Rusiji zbirali okoli glasila »Muzykalni sovremennik«). Ti koncerti so bili začetkoma le komorni, a pozneje tudi orkestralni (dirigent Saradžev). Vendar so bili omejeni le na ozek krog poslušalstva in tudi sporedi so bili sestavljeni po predrevolucijskem načinu. Bili so pravzaprav le majhno odtujeno otočje sredi širokega morja novega življenja, ki je zajemalo vse človeške plasti. Tako revolucija začetkoma ni dosti vplivala na osnove glasbenega življenja in da so 6e zopet obnavljale caristične razmere. Persimfans Osamljeno delo sodobnih glasbenikov ni zajelo širokih množic, ki so se po prevratu začele udejstvovati na vseh poljih javnega življenja. Tako se j& poprijel proletariat sam tudi umetne glasbe in je tvoril oblike, ki naj bi pomenile prelom s tradicijo. In nastal je prvi povojni orkester brez dirigenta takozvani Persimfans (Per-vi siinf-oničeški ans-ambel. Dirigenta sd smatrali za individualističen pojav in vera v kolektiv je bila tolika, da 60 sestavili proletarski orkester brez dirigenta kot edino pravo kolektivno formo. Učinek tega je bil sijajen. Zlasti široke množice so zelo cenile ta orkester in tako je od ustanovitve leta 1922 v dobi petih let do leta 1927 izvedel 170 koncertov. Orkester, ki je bil sestavljen tudi iz preprostih ljudi, se ie sčasoma povzpel do precejšne izvežbanosli in je zvajal tudi najtežje skladbe, kot so one Skrjabina in drugih. S tem se je širila umetna glasba v neomejenem krogu poslušalstva in to je tudi pomen tega pojava. Toda v osnovi je bila tovrstna reprodukcija zgrešena. Kajti dirigent v orkestru ni idejni temveč tehničen pojav. Tudi orkester brez dirigenta nekdo idejno vodi. Sicer pa pred poldrugim stoletjem orkestri tudi še niso imeli dirigentov in celo najbolj avtokratska doba jih ni uvedla. Dirigent se pojavi šele z nastopom kompliciranih in prostih glasbenih oblik ter ob silni izraznosti glasbe na prehodu v 19. stoletje. Podobni orkestri so nastali tudi na konservatorju ter med delavstvom v okviru takoimenovane »samodjejatjelnosti« (diletantski krožki). Vsled svoje nepravilne osnove pa je Persimfans polagoma zgubljal na pomenu in je z nastopom velikih poklicnih orkestrov postal brezpomemben. (Nadaljevanje.) Ptuj Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo ic daroval novo sv. mašo gospod rtovamašriik Vogrinec Anton. Sv. mašo je daroval v Sv. Vidu na prostem pred cerkvijo in se je je udeležilo preko 3000 ljudi. Pri-digoval je g. novomašniku vlč. gospod Jakob Soklič, mestni župnik iz Slovenjgradca. Novo mašo. V nedeljo 2. avgusta bosta darovala novi sv. maša p. Lesjak iz Hajdine in g. Feguš iz Sv. Mad