COBISS Glasilo Keramične industrije Liboje - Celje STUriJSKA knj'"h.ca v c. uu Vsebina : 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 3. 9. lo„ O reorganizaciji strugarne - Ernest Polanc Nagradno žrebanje - Uredništvo Čemu je to potrebno - Aleks-ndar 3?iki Ob z ključku šolskega leta vajencev keramične stroke - Milan Bratina Delavsko samoupravij-nje - Božo. Lukman Če greš na oddih v Selce1 ne pozabi - Marjan Zdolšek Sprejem vajencev - Božo Lukman Ali že veste - Božo Lukin: n Humor v delovni obleki - Er.. Bo Merk-ntj ližem - Božo Lukman - o - 0 REORGANIZACIJI STRUGARNE. Povečan plen narekuje upravi in kolektivu nove prijeme in oblike dela. Povečanje storilnosti je zlesti potrebno v strug rni, saj je v pretežni meri odvisno od tega oddelka nadalnje delo ostalih oddelkov in izpolnjevanje plana podjetja, Naslednji vzrok, ki sili k novim načinom dela, je sprememba izdelkov, t.j. zmanjšana proizvodnja krožnikov, ki izkazujejo izgubo in na njihov račun povečanje drobnih izdelkov (servisnih delov), pri katerih je storilnost nižja zar-di bolj kompliciranega dela, V zvezi omenjenega so v strug •'rni zavzeli naslednje ukrepe: 1. Skupinska izdelav • fildžank 2, ” " skodelic za črno lc~vo 3. ” " ” " belo ” 4, ” " lončkov 1/4 ltr, S tem ukrepom nameravamo rešiti troje v.žnih vprašanj : 1. dvigniti kvaliteto izdelave 2. povečati storilnost 3. doseči maksimalno zmogljivost strojev že tako premajhnega strojnega parka. Izboljšanje kvalitete je mišljeno tako, da bodo delavci ene skupine težili za tem, da dobijo čimveč kvalitetnih proizvodov, N morebitne napake, ki se bodo pojavljale v njih skupini, bodo opozarjali krivca, s j jim bo le-ta zmanjševal storilnost in dohodek. Vsi defektni izdelki pri izdelavi bodo obremenili skupino kot celoto in nihče ne bo trpel nekoga, ki bo brezčutno podpiral to, kar njegov sode L; ve c gradi, Poveč nje storilnosti je tesno povezano s 1,točko. Cimveč bo skupine kvalitetno izdelala, večji bo njen dohodek in več blaga bomo oddali tržišču. Druga plat za. povečanje pa je ta, d bo vsakdo v skupini lahko opravljal tisto delo, ki mu n-jbolj ”leži". N.pr,i Nekemu delavcu oblikovanje ne dela pragi-.-vic ? po pa mu lepljenje ročk del tež ve in obratno, S tem serijskim načinom dola bo marsikdo ustvaril več, kot bi sicer, seveda če bo v skup:ni tovarištvo in razumevanje med sodelavce.. Strojni park je pri sedanjem številu del vcev stru-gsrne (74, ki delajo samo na. stružnicah) premajhen. S sku -pinskim načinom dela bomo razbremenili stružnice predvsem pri lepljenih izdelkih, ko delavec pri skupini, ki samo lepi oz. cisti, po novem načinu ne bo uporabljal vretena in bo ta na razpol go za drug izdelek. Do sedaj lahko govorimo samo o delu skupine za izdelovanje skodelic za črno kavo. Ta skupina je potrdila naše pričakovanje. Sami delavci v skupini potrjujejo, da bodo proizvedli več lev-litetnaga blaga, kar je jamstvo tudi za ostale skupine. Pri nekaterih tovariših je opaziti odpor proti sodelovanju z novimi delavkami. Napačno je mišljenje, da bodo morali s svojim delom vzdrževati le te. Primer; V skupini skodelic z črno k.vo dela 5 delavk; 4 s t rifno post vko 55.” din in 1 s postavko 49.- din - lo%. Skupina, je proizvedla 55.000 skodelic a 1.6o din, kar znaš zaslužek skupine 56.ooo, din. V skupnem znesku so torej udeležene delavka•8 post, vko din 55 z 2o,8%, dočim novinke, ki opravljajo pomožna, dela, s 16.8%. Dolžnost in obenem korist vsakega del v ca je či Cipra j priučiti novega delavca, saj bo n ta način prispeval k poveč nju proizvodne skupine in s tem k doseg nju plana podjetja. Ernest Polanc NAGRADNO ŽREBANJE. Ste že pripravili odgovor iv prvih lo vprašanj? če še niste, pohitite, kajti danes V m postavljamo naslad -njih lo. 11. Kakšen vzrok je bil za požig dom čije bratov Horvrti nov in uboj njih ai-tere. Kdaj je bilo to in kdo je od nemških sodeloveleev prejel v tem č su zasluženo kazen? 12, Kdaj je DPD Svoboda po osvoboditvi začela zopet delovati v Libojah in kdo so bili vse v pripravljalnem odboru? Datum ustanovnega občnega zbora. Kdaj je bil predv j n prvi film in njegov na s lov ? 15. Ludvik Oblak je bil zvest in ktiven sodelavec v DPD Svobodo. K lesne funkcije je opravljal v društvu, kdaj je bil izvoljen, v katerih sekcijah je delal in kdaj ter kje je padel kot par- tizan? 14. Kdo je konstruktor nova prodorne pači, kdaj je bila spuščena v pogon in kje v Jugoslaviji so zgrajena enake peči in njih število? 15. Kdaj smo. prvič po osvoboditvi izvozili naše izdelke, kam. in kakšno količino? 16. Kakšne domače surovine smo po osvoboditvi uporabljali v proizvodnji keramike (glina in ojstrila)? Kje so njih nahajališča; ali smo jih kopali sami ali kupov li od drugih pod j tij ? 17. Za kolikokrat se je pove5 la proizvodnja po količini (v odnosu na leto 1939) ter koliko je bilo zaposlenih delavcev leta 1939> 1946 in 195o? 13. Kateri činitalji so vplivali na proizvodnjo našega podjetja po osvoboditvi, da je predvojna kvaliteta padla in kako je bila proizvodnja, preusmerjena? Kdaj smo zopet uspeli doseči oz. preseči predvojno kvaliteto in s katerimi surovinami? 19. Kaj vse spedc v keramično proizvodnjo (vse vrste proizvodnje), značilnosti proizvodnih postopkov, kako jo delimo glede ne kvaliteto (n. pr, terakot;. , ms j o lika itd.)? 20. Katero leto je podjetje ustvarilo največ čistega dohodka, koliko plač smo delili iz čistega dohodka in katera osnovn sredstvi smo kupili iz dela tega dohodka ? Uredništvo. ČEMU JE TO POTREBNO ? Ze ducat let stoji Lojze poleg vretena in oblikuje raznovrstno blago. Tako so je če navadil tega dela, da lahko de mislim prosto pot, k jti roke in noge opravij jo nalogo že čisto mehansko. Zato o marsičem razmišlja. Danes g je prevzela čisto določen,:' misel, “čemu je to potrebno", saj je vendar bilo kaznovanih toliko njegovih sodelavcev. Razmetane garderobne omare, umazane cape, odpadki jestvin in še vrsto reči, ki res ne spadajo v tako potrebno opremo oddelka in vendar. ni mu všeč, da koga kaznujejo. Kaj res ne gre drug če? a vem, kaj bi storil, 1 to ve, da se mu ka- znovanje up ir. . Toda nekaj mu pravi, da je oboo j •nje. vreden red v teh nesrečnih omaricah. Spomnil se je na ženo in otroke in že s. je vprašal, v čem je bistvo njegoveg- z dovolj-stv , da se doma tako prijetno počuti. Red, čistoč , svež vonj posteljna g- perila, vse to bo tisto. No, m bilo bi treba krznov n j z radi tega, saj je rod in čistoča del našega zdravja, kulture in spoštovanja ter lastnega ugleda. Njegove misli je prekinilo gl"sno negodovanje klepetave sosede, ki je zeb vij 1 n tiste zgoraj , "češ s.j drugog . na znajo kot kazenske odločbe pisati" in še vrsto pripomb ter raznih imen, ki jih slovenski besedni slovar ne pozna, je izrekla. Selc sedaj je doumel, da. je to en tistih, ki ji ni nič po volji in ki se v čkiat pregreši zoper disciplino ter tovariške odnose. Z- njo pa se res niso nič zmotili, da so ji izročili odločbo. Ko jo tvezila, k'ko leni so v pls rnah, je prišla v nasprotje, s j je istočasno pravila; "K.r 4o odločb in to v enem dnevu". Dosti je še razmišljal in tehtal naš Lojze t- dan o vprašanju kaznovanja in prišel do sk?epa, dr tkšne, kot je njegova soseda in še nekaj drugih, res ne gre bočiti,ko jih po še s kaznijo kori'-j uženeš. Mislil si jo p tudi, do jo to nekaj krivdo n-1 tistih vodilnih oseb'h oddelka, ki skozi daljše obdobje z drjih let niso za uve -lj vitav red: in discipline storili nič-js r. Sicer pa, kaj si belim gl-vo s tora, je pomislil, saj je vendar dosežen od t krat, ko sem prvič stopil v oddelek, pa do d^nes ogrom:n napredek v vsakem pogledu. T-ko j" zaključil svoje misli, ko je sirene naj vila konec de lovneg" dne. Očistil je stroj, stopil v umivalnico, se t m umil, n to preoblekel in se napotil proti domu ves zadovoljen, d- v toliko letih še niti enkrat ni prišel v nasprotje z redom in disciplino, ki mora vladati v podjetju. Aleka and r Tiki. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA VAJENCEV KERAMIČNE STROKE. Mesec junij vsako leto. naznanj , da se delo, opravljeno v šolskem letu, bliža h koncu. Ne m-lo skrbi in truda odmeri tistim, ki se usposabljajo za življensko delo, bodisi na ta 'li na oni način. Tako se bodo šolska vr'ta zaprla za. dobra d v-*' meseca. Poglejmo m~lo, k-ko j . z našimi učenci, dr. vs j na kratko prikažemo njihovo pot v šoli in tovrni. Vsako leto je namreč opaziti, da. se stanje učnega uspeha, če ne prej, z a gotovo proti koncu šolskega lata. bistveno popravi. Tudi tisti učenci, ki v začetku niso poleg'li dovolj truda za uspos bij nje , se ob t'kem č'su, čeprav m lo pozno, resno lotijo del , k"1 jim ga odmerita tovarna in šola, V splošnem pogledu šolskih zapisnikov naših učencev lahko ugotovimo, da je njihovo znanje, pridobljeno v tem času, zadovoljivo. Boljše uspehe so dos gli zl sti učenci v višjih letnikih, saj ja v šolski pr'ksi tak poj v povsem norma len. Udeležba vajencev v šoli in v tovarni med šolskim letom je bil skoraj v večini primerov m-ksi m lna, r-.zen ci.-.jhnih izjem upravičenih izostankov predvsem zaradi bolezni. posebnih disciplinskih prekrškov med šolskim letom ni bilo. Majhne napake oz. prekrški posameznikov so se sproti reševali z ukrepi, ki so seveda vzgojno vpl: vali na prizadete-V bodoče bi poudarili, naj bo vnema za učenje med šolskim letom bolj živ-hns, no ta način pridobljeno znanje v učilnic h bo slonelo na bolj trdnih osnov-h strokovnega usposabljanj , tako da bo uspeh kos vsem n-- log-m , ki jim jih narekuje poklicno delo. Ob zaključku šolskega let želimo vsem učencem prijetne počitnice in še mnogo uspehov v prihodnjem šolskem letu tako pri šolskem pouku, k'kor tudi pri delu v tov mi, Mil n Bratina. DELAVSKO SAM ODPRAVLJANJE. DELAVSKI SVET: TARIFNA POLITIKA ! Mesec april in maj sta tekla v znamenju tarifne politike, nagrajevanja po učinku in razdeljevanja oz, uporabe skladov. Ni peresa, ki bi bilo sposobno opisati vse želje, upe in prič kovanja. Resnica je namreč v tem, da, kolikor nas je, imamo vsak svoje zahteve, ki se glede na skupne možnosti v večini primerov ne dajo zadovoljiti. Pregovor pravi:” Ni ga., ki bi vsem 'ustregel. če sta UO in DS uspela odpraviti nesorazmerja in če sta s tem ustregla večini, lahko trdimo, da sta storila prav. K ko bo pa s premijskim pravilnikom o normah, pa bomo videli šele t krjt, ko bo prišel v popolno rabo. Upajmo, da je tudi tu uspelo zadeti pravo pot in da bodo prejeli več tisti, ki so k skupnemu uspehu prispevali največ/" Kakšen bo naš zaslužek, pa je odvisno od n. s vseh. S čim manjšimi stroški, odlično kvaliteto in storilnostjo bomo zvišali dohodek, s tem pa tudi osebni dohodek posameznika, To je sicer že uguljena fraza, vendar še vedno drži, da "kdor dober gospodar ni, mu v žepu nič ne zveni”, UPRAVNI ODBOR: Namestitve in potovanja, •Po-L?S< tega, da je večji del svojega dela posvečeno tarafnijpolitiki je Upravni odbor reševal še personalne probleme. N- vloge za sprejem uslužbencev je potrdil nastavitev le-teh.Vsa razpisana delovna mesta. pa s tem niso zasedena, čemur je delni vzrok pomanjkanje stanovanj. 73 Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da gredo na obisk k Poljski keramični industriji 3 tovariši, namesto do sedaj določenih dveh. Šli bodo: Franc Oblak, Milan Bratina in Rado Pantelic. Božo Lukman, SPREJEM VAJENCEV. Kakor vsko leto, se tudi letos bliža čas sprejema novih vajencev. Pred meseci je bil v dnevne m časopisju objavljen razpis, iz katerega je razvidno, koliko mest je v vsakem poklicu in kskšn,: šolska izobrazba je potrebna senj. Šola se je zaključila in večina učencev že ve, kakšen je njih cilj za. bodočnost; so pa tudi taki, ki tega ne vedo čisto določeno.' Ravno tem svetujemo, da je čas za odločitev že potekel in da vsako odlašanje lahko usodno vpliva na njih bodočnost. Vs k mladenič in mladenka ima svoje osebne Želje glede poklica. Zgodi se, da ne najdejo več mesta v poklicu, ki si ga žele, če z odločitvijo odlašajo, temveč morajo tja, kjer je še prostor. To pa lahko vzame iniciativo mlademu člo** veku in ne bo nikoli uspel v poklicu, ki se ga uči z odporom. Priporočamo vsem staršem, da se takoj odločijo glede bodočnosti svojih otrok (seveda naj upoštevajo njih zelje) ter vložijo prošnje za sprejem v uk. Sklepanje pogodb bomo izjemoma podaljšali do 25, julija. Tistih, ki bi prosili za sprejem pozneje, ne bomo utegnili upoštevati. Pripominjamo tudi to, da ne bo sprejet v uk nikdo, če nima najmanj 7 razredov osnovne šole. S 6 razredi bi sprejeli le dva za poklic samotarja. Jj sklenitev učne pogodbe je potrebno predložiti poleg prošnje še z dnje šolsko spričevalo in izpisek iz matične (rojstne) knjige. Tisti, ki so žele učiti za poklic slikanja, morajo predložiti še risbe. Božo Lukman. ČE GREŠ NA ODDIH V SELCE, HE POZABI,... poleg težkih kovčkov, napolnjenih s tvojo celotno garde robo, ki je teJško ne boš rabil, tudi zvrhan koš dobre ^ volje , ki ti' bo vsekakor po- ' trebn: v teni atomskem vreme- SP f/? 7V A - § f V itt.. V * primernega olja ali mazila, ki bo varov 1lo tvojo nežno kožo, če se sonce slučajno spozabi in prikuka izza oblakov! .:?-k - raznih rekvizitov, kot so: karte, šah in podobno, ker - se ti sicer zgodi, da boš moral loviti ribe, če boš hotel preganjati dolgčas! rffs h —T - da obstaja razlika, med poro-č e ni mi in s " ms k:: mi! & c|Y? 3 --A. _ / f X'a, - - - ko so vračaš s Krka v Selce, ( ^ ^_ da si kljub invaziji Sloven- cev v t m kraju le gost in ne okupator. _i do ja v bližini Sči