Poštnina plačana v gotovini.
V
Posamezna številka stane 2 dinarja.
ŽELEZNIČARSKI VESTNIK
STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto <10 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez
posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
štev. 5.
Maribor, dne 1. junija 1926.
I. letnik.
Iz zgodovine železnic.
Ni ga nobenega drugega dogodka w vsej svetovni zgodovini, ki bi tako odločilno vplival na razvoj svetovne zgodovine, kakor je bila vpeljava železnice, čez noč so se spremenile vsled njenega vpliva vse gospodarske in tudi kulturne razmere. Mi si lega velikanskega preobrata niti predstavljati ne moremo,, ako ne premislimo, kake so bile prometne razmere, preden smo imeli sedanjo železnico.
V starih časih je bilo najboljjše prometno sredstvo vprežna živina,, konj, osel, govedo, v puščavi slon in velblod. Že takrat so pa že skušali olajšati prevoz s lemi, da so začeli gradili primerne ceste, kjer je voz gladko tekel in je tudi živina lažje hodila. Že pred Kristusovim rojstvom so na primer stari Egipčani, Grki in Rimljani vsekavali v skalo gladke, ozke ceste s posebnimi ogibal išči, da hi lažje vozili brez večjega trenja. Te v skalo vsekane cesle, ki so na malenkost zmanjlšale trenje in tako štedile z uporabljivimi silami, so bile prve predhodnice sedanjega železniškega lira. V 15. stol. so šli ljudje korak naprej in so v s vrh o olajšanja prometa v važnih gospodarskih središčih postavili prvi tir iz lesenih tračnic. Na bi se te tračnice prehitro ne obrabile, so jih okovali z železomi. Pozneje pa so jih začeli splošno nadomesto-vati z železnimi tračnicami, ki so bile v sredini izdolbene za kolesni obod,. Za odpremo blaga na teh železnih tirih so ra~ bili do začetka 19. stoletja izključno konje.
Iznajdba parnega stroja pa je naenkrat spremenila vse dosedanje prometne razmere. Sloviti angleški učenjak Stephenson je upeLjal namesto konjskih moči pri železnici parni slroj. Tako je po njegovih zaslugah iztekla prva železnica v sedanji obliki na progi Slocktoni—Darlington na Angleškem 1825, na naši evropski celini pa na nemškem medi mestoma Nurnbergomi in Fiirthom leta 1835. Od tega časa naprej datira velikanski preobrat v vsem gospodarskem življenju človeštva in narodov. Danes skoro ni več večjega prometnega središča, ki bi ne bilo združeno z drugimi kraji po železnici.
Vpliv železnice je bil neizmerno blagodejen. Gtspodar-slvo. posebno obrt in tovarniška industrija se je nenavadno hitro dvignila. Olajšan železniški promet je omogočil osredotočenje produkcije na primernih trgovskih mestih, kakor buli racijonelno delitev dela. Hitri prevoz po železnici je pospešil medsebojno izmenjavanje pridelkov, kakor tudi izravnavanje cen. Če je v eni deželi preveč blaga, se ga mora hitro odlpremili, kjer ga primanjkuje, nasprotno se pa ludi pomanjkanje na kakem blagu s hitrim prevozom po železnici kmalu odpravi. Odkar imamo železnice, ni bilo več na svelu v nobenem kraju velike lakote. Kajti ako v eni deželi zemlja ne obrodi, more hitro prispevali od svoje obilice druga dežela. Neverjetno so še tudi cene vsemu blagu po vsem svetu izenačile ravno po zaslugi železnice, ki je bliskoma okrajšala največje razdalje med deželami.
Kako ugodne posledice je imela železnica tudi za izobrazbo, zbližanje, medsebojno spoznanje in pomirjenje
narodov, tega pa sploh ne moremo v lem sestavku dovolj oceniti. Danes je ravno vsled ugodnih prometnih sredstev mogoče, dg najbolj oddaljeni narodi im države drug drugemu posredujejo svojo izobrazbo, knjige, časopisje, gospodarske in tehnične spretnosti. Kar eden iznajde in zna, hitro koristi tudi drugemu, ker železnica skrajšuje vse razdalje prostora im časa..
Ker je železnica tako važna uredba v novodobnem gospo-darskenii življenju;, je jako važno, kako stališče zavzema na-pram njej država in kako si naj predvsem država ravno vsled velike gospodarske važnosti železnic prizadeva, da jih kolikor mogoče pospešuje. O lem več prihodnjič.
Iz malega raste veliko.
Naslov je že star slovenski pregovor in la pregovor se je tudi uresničil na našem železničarskem organizatoričnem polju. Pred nekaj ljeti je bila naša železničarska strokovna organizacija še precej šibka, tiha im le mah) poznana med železničarskim proletarijatomj, seveda, kjer ni pravega gospodarja, tam tudi gospodarstvo ne napreduje in ravno tako je ludi pri železničarskih strokovnih organizacijah. Če vodstvo takega društva nima popolnega zaupanja svojih članov, ter si ni sigurno na njih zaslombo in nima dovolj lastne moči, potem na noben način ne more napredovati. Tako je bilo svoječasno tudi pri nas. Časi se pa spreminjajo, kakor zima v toplo pomladno in poletno dobo. Golo in prazno drevje sc spremeni v lepo zelenje, pod zelenim drevesom na stane lepa senca in, ko popotnike pride do te sence, se ves utrujen od hoda in hude vročine vsede in tako malo počije. Ravno tako je pri nas železničarjih in naših strokovnih organizacijah. če se člani zanimajo za organizacijo in, da se organizacija razvija ter postane široka in močna zaščitnica železniškega proletarijata, takrat se tudi železničarji zatekajo pod njeno okrilje, kjer se pogovorijo o vseh zadevah in vprašanjih ter tako določijo nadaljne smernice. Ako železničar vidi, da njegova stanovska organizacija res dela v interesu njega in celokupnosti, torej vseh njegovih tovarišev sotrpinov,, je nemogoče, da bi on ostal izven teh bojevnikov' in, da ne bi stal tudi v tej vrsti svest si svoje dolžnosti za svoje pravice. Tako je bilo tudi v naši organizaciji. Ko je ves proletarijat videl, da naša organizacija napreduje, da ima zelo dobre moči v vodstvu in da celokupni odbori aktivno delujejo in, da se dosežejo tudi za posameznike uspehi, so se začeli zbirali in organizirati tako, da danes stoji že lepa armada železničarjev v eni vrsli, ki se bojuje za svoj kruh in za zboljšanje gmotnega položaja ter ohranitev svojih, s težkim naporom pridobljenih pravic, in da pridobi še vse one pravice, ki so se ji odvzele. Zalo pa naj bo misel vsakega po-edinega neorganiziranega, da se takoj oglasi pri naših zaupnikih ter zahteva pristopnico in potrebna pojasnila. Naloga vseh članov naše organizacije pa je, da zbude vse one tovariše, ki še spijo v svoji nezavednosti, da takoj vstanejo in pristopijo k našim lovarišenij, ki so organizirani in pomagajo
se sohojevati za bodočnost življenja. V edino imejmo pred očmi: iz malega raste veliko, čim širše drevo, tem več sadja, čim več članov, tem več uspeha.
Razne okrožnice.
Okrožnica št. 46-VI. Predmet: Posojila — 'brezobrestna. Vsem službenim edinkam'! Generalna direkcija drž. železnic nas z odlokom F. O. št. 4682 z dne 20. aprila l. L obvešča, da je člen 260 finančnega zakona ža leto 1926-27 razveljavil določbe člena 107 zakona o državnem prometnem os ob ju, po Katerem se uslužbencem ob nujni potrebi sme dovoliti brezobrestno posojilo do višine trimesečne plače in stanarine.
O tein obvestite vse podrejeno osobje in ne predlagajte posihmal nobenih prošenj več za omenjena posojila. — Direktor: Dr. Borko 1. r.
(Op. ur. Cenjeni čitatelji naj oprostijo, da te okrožnice nismo v sled preobilnega gradiva že v zadnji številki objavili.)
Okrožnica št. 49-VI. Predmet: Bolniško stanje žel. uslužbencev radi kile. Dogaja se, da vodijo gg. železniški zdravniki člane b. f. po več mesecev-v bolniškem stanju radi kile, katero navadno spravljajo člani v zvezo s kako nezgodo, ne da bi žel, zdravniki poslali dotičnega na Oblastno upravo humanitarnih fondov takoj ko se javi bolnim, s predpisom za kilni pas ali pa z nakaznico v bolnico k operaciji. Napačno je zato vodili člana z diagnozo »kila« v bolniškem stanju, ne da se takoji ukrene brez vsakega odlašanja.
Ako uslužbenec, ki je prejel kilni pas, ne odgovarja več zahtevam svoje kategorije, naj ga pošlje pristojna službena edinica s tiskovino 28b ozr. s primerno izpolnjenimi »izidom in mnen jem« k okrožnici 50-VI—25 do žel. zdravnika, da se izjavi, ako tega že ni sam od sebe storil glede službene uporabnosti v obče in z ozirom na sedanjo zaposlenost posebej.
-iSuperarbitrije oddaja sanitetni šef, oziroma stalna le-karska komisija. Za direktorja: Inž. Scbeller 1. r.
Okrožnica št. 13-V—26. Predmet: davek na prejemke telesnih delavcev. V smislu čl. 177 finančnega zakona za leto 1926-27, objavljenega v Službenih Novinah 'št. 72 iz elta 1926, plačujejo telesni delavci, ki prejemajo svoje prejemke od države, davek v celi kraljevini po ČL 5 zakona o odmeri davka za leto 1921-22 v Srbiji in Črni gori.
Na podlagi le zakonite določbo plačujejo vsi delavci direkcije državnih železnic Ljubljana od 1. aprila 1926 naprej na neposrednem davku 0.77% celokupnih prejemkov ter odpadajoči invalidski davek in komorsko doklado.
Invalidski davek se odmerja in pobira po vsoli neposrednega davka za 1926. in 1927. davčno leto po naslednji lestvici:
Invalidski davek znaša: Na odtmerjeni neposredni davek:
D	4,—	do vštetih D		20.—
«	12.—	do vštetih	«	50 —
«	24.—	do vštetih	«	100,—
«	48,—	do vštetih	«	200,—
«	74.—	do Všteti h	«	300.—
«	124,—	do vštetih	«	500 —
«	174.—	do vštetih	«	700.—
«	250.—	do vštetih	«	1000.—
«	378.—	do vštetih	«	1500.—
«	520.—	do Vštetih	«	2000.—
«	840.—	do vštetih	«	3000.—
«	1200,—	do vštetih	«	4000.—
«	1600.—	do vštetih	«	5000,—
Komorska doklada se odmerja in pobira s 50% invalidskega davka.
Primer: Na letni davek D 89.94 pri delavcu, ki dela v turnusu in prejema urnino po D 4.— za 8 ur dnevno in 365 dni v letu, odpade letno D 24.— inv. davka, torej mesečno D 2.—, na komorno doklado pa letno D 12.— ali mesečno D L—.
Slično je postopati pri delavcih, ki ob nedeljah in praznikih ne delajo in se jim zato upošteva leto samo 300 delavnih dni.
Pripomnimo, da za Irošnine ni odtegniti davka.
. čistilne pavšale je smatrati kol delavske prejemke, je torej odtegovati od teh zneskov odpadajoči neposredni in invalidski davek ter komorno doklado.
Zneske zgoraj navedenih davkov je zaračunati v spisku obustav obrazec GKMiS 12 in sicer je vpisali vsako vrsto davka v posebni rubriki s primernim nadpisom. Za dobo do 24. aprila t. 1. je odtegniti zneske naknadno v računski dobi od 25. aprila.do 24. maja t. I. im to ločeno od zneska za dob > od 25. aprila do 24. maja l. 1, in^za vsako vrsto davka posebej v primernih rubrikah, s posebnim nadpisom. Direktor: Dr. Borko.
Iz osrednjega odbora.
Iz osrednjega odborb. Dne 19. maja se je vršila 5. redna seja osrednjega odbora Prometne Zveze. Udeležba je bila, kakor navadno, polnoštevilna; dobro je bila zastopana tudi skupina Maribor. V splošnem se je ugotovilo, da se posamezne podružnice krepko razvijajo, oziroma nove ustanavljajo. Tekom prihodnjega meseca se ustanovila podružnici Tezno in Celje. Iz Hrvatske se je oglasilo čez 140 članov iz posameznih krajev in prog. Za tem se delajo predpriprave za ustanovitev piačilnic v Ponikvi in Grobelnem. Železničarji na progi Rimske Toplice—Zid. msot se polagoma oglašajo drug za drugim za vstop k Prometni Zvezi. Plačilnice Št. Ilj, Pesnica in Ruše se pridno organizirajo, da še kmalu prekrste v podružnice. Razveseljivo je dejstvo, da je ena najmoč-mejjših skupin, mariborska, ki deluje izborno. Njeni predlogi, centrali so tako globoko in vsestransko zamišljeni, da je treba posvetiti vse moči temu delu, da se vsi ti predlogi ižvrše in uresničijo. V prvi vrsti je smatrala podružnica za potrebno, da si kategorije razdele svoje delo in to sc bo zgodilo tako, da se ustanovijo razni odseki, katerih bi bilo zaenkrat deset v področju mariborske skupine. Ko bo pa sc pokazala potreba, oziroma, ko bo zadostno število organiziranih, se bodo ustanovili iše odseki za one kategorije, ki v sedanjih še niso zastopane. Ti odseki bodo predvsem pripravljali in zbirali potreben) materijal za razne osnutke, oz. dopolnila k osnutkom. Nadalje se ustanovi poseben veselični odsek, ki bo imel: nalogo, vse potrebno pripravili, da se bo v polelju priredila veselica v korist obolelim in ponesrečenimi železničarjem. živahna debala se je razvila glede uradnih ur v društvenih prostorih. Sklenilo sc je, da bosta vedno po dva člana odbora ob nedeljah stalno na razpolago, in sicer od 9. do 11. ure dopoldne. Vsako soboto, od 4. do 6. ure zvečer bo pa v društveni pisarni tovariš strokovni tajnik, ki bo članstvu na razpolago za vsa pojasnila. Osobito bo za zunanje skupine P)Z primerno, da lahko dobijo ta čas vsa potrebna pojasnila, Z ozirom na to, da članstvo tu in tam neredno prejema list, se je sklenilo, da se ta nered zasleduje in krivce naznani pristojni oblasti.
Za tiskovni skladi »Železničarskega Vestnika« je daroval naš tovariš Gorenjak Franic iz Konjic 100 dinarjev. Iskrena hvala! Želimo obilo posnemalcev.
Dopisi.
Ruše. Dne 13. maja 1926 se je vršil' pri nas sestanek članov Prometne Zveze.. Tovariš Mlakar kol zastopnik centralnega odbora PZ v Mariboru, je podal! obširno poročilo o delu in o bodočih smernicah organizacije ter povdarjal, da jv nujno potrebno, db se organizira vsak železničar. Kapitalisti, zavedajoč se,, da delavstvo ni več tako solidarno kot je bilo nekdaj, se pripravljajo, da bi zadali čim težje udarce delavstvu sploh. Ker so še itak danes razmere skoraj nevzdržne in da se še v tem naskokom ne poslabšajo, je dolžnost, da s.e or-
ganizirajo vsi, kateri si morajo služiti svoj kruh pri tuj,ih ljudeh. Da ne izvzamemo našega železničarskega položaja, ki je ravno tako na sporni točki, in da si še naše eksistence ne poslabšamo, je potrebno, da nas vsi železničarji podpirajo v našem poštenem in pravičnem boju za naše pravice. Navzoči smo z zadovoljstvom vzeli na znanje dvourno poročilo zastopnika centrale ter obljubili, da bomo vsak v svojem krogu delali na to, da se organizira vsakj, tudi najžadnji železniški delavec v Prometni Zvezi. Vsi v organizacijo!
Podružnica Maribor je na svoji seji dne la. t. m. med drugim sklenila, da se v smislu pravilnika ustanovijo razni odseki, kakor uradniški odsek, kateremu bi pripadali postajni in administrativni uradniki; potem odsek nadsprevodni-kov], sprevodnikov, zaviračev ter premikačev; odsek skladiščnikov, skladiščnih paznikov, skladiščnih slug ,in nakladnikov; nadalje odsek nakretnikov, kretnikov in blokovnikov; odsek skladiščnega in postajnega delavstva; progovni paz niki, čuvaji in obhodili ki dobijo tudi svoj odsek; svoj’ odsek si osnujejo tudi strojevodje in kurjači; islolako je posebno potreben odsek za rokodelce iz delavnice in kurilnice, kakor kovače, ključavničarje, tesarje, mizarje, slikarje itd. Poseben odsek zopet tvori pomož. in stroj, osobje. Dana je pa še možnost, da se še ustanovijo odseki za ono železniško osobje, ki bi se ne moglo opredeliti v nobeden zgoraj, omenjeni odsek, pač pa pod pogojem, če jih je zadostno število, da se splača poseben odsek ustanavljati,
Ti posamezni odseki bi tvorili zase svojo celoto, ki bi bili v tesni medsebojni zvezi in skupaj tvorili mariborsko podružnico PZ. Namen teh odsekov bi bil povsem se strokovno izobraževati, za slučaj izdaje raznih zakonov, bi se potrebni protipredlogi najprej pretresali v teh odsekih. 'Ker le prizadeti sam ho najbol j vedel, kje ga čevelj žuli.
Dovolili bi pa si že sedaj opozoriti vse člane, da hi ta grupacija po odsekih ne odtujila članov ene in iste podiru-nice. Delokrog' skupine ali podružnice ostane s lem popolnoma neizpremenjen. Delali moramo kakor udi enega telesa za skupni blagor, sicer vsak na svoj način pa za skupni namen: izboljšati razmere vsega železničarskega stanu. Kakor noge in roke delajo, da želodec dobi svoj del in la zopet v kri spremenjeno hrano, ki cirkulira po nogah in rokah, vrača prvim, da zamorejo delovati naprej vsak po svojem načinu za ohranitev celega telesa, tako je treba, da si odseki vsak na svoj način pripomorejo k skupnemu uspehu vseh tovarišev železničarjev.
Razno.
Alkohol jje sirup, ki se nahaja v vseh alkoholnih pijačah. Mnogo naših ljudi je že zastrupil. To so tudi spoznali železničarji v Belovaru in so ustanovili iz lastnega nagiba protialkoholno društvo.
Analfabeti v naši državi. Po številu analfabetov se pozna kultura prebivalcev države. Statistika nam kaže, da je v Sloveniji prav malo analfabetov, in sicer le 5%, kar pove, da smo Slovenci na visoki stopnji kulture. Hrvatska ima 70%, Srbija pa celo 90% analfabetov.
V novi Zelandiji se je kazenski sistem za jetnike že leta 1901 popolnoma predrugačil. Istega leta so tam zaprli vse stare kaznilnice. Ustanovili so za kaznjence gospodarske na-selhime, kjer se pečajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vrtnarstvom. Delajo pa tudi pri zidanju različnih stavb, pri gradbi cest, mostov in žag. Pa tudi v opekarnah so zaposleni kaznjenci. Za svoje opravilo dobijo primerno plačilo. Pazniki niso oboroženi in opravljajo islo delo kol kaznjenci. \ svojih naselbinah, ki so namesto prejšnjih jet-nišnic, imajo vso svobodo. Izobražujejo se, da smejo obiskal večerne tečaje. Za duševno brano, ki bi naj oblažila njihova srca in očistila njihove duše, dobijo dobre kn jige in časopise, katere smejo čitati do 9. ure zvečer. A ne samo to. V kaznjencih hoče ta novi sistem zbuditi spoštovanje do samega sebe In samozavest. Zato jim puste zvečer obiskati kino in gleda-
lišča, ako dajo častno besedo, da se po končani predstavi takoj vrnejo v naselbino. Vsi so dosedaj držali dano beseda in opazili je, da se število jetnikov znatno znižuje. Nam se to ravnanje s kaznjenci zdi prav smelo; gotov > pa je, da imajo v Novi Zelandiji prav lepe uspehe.
Iz razprave o proračunu mini-sterstva za promet.
(Dalje.)
Ako bi g. minister in vsi drugi, ki hočejo dvigniti železniško upravo, res to hotelo, potem bi moral skrbeli, da bi se vse potrebno pripravilo za spremembo slabega zakona o žel. osebju in za spremembo pravilnikom ki jih je jako mnogo! Sklicati bi moral konferenco in na to konferenco bi moral povabiti zastopnike vseh strokovnih organizacij. Tukaj pa vidimo, da pokliče samo zastopnike svoje stranke. Dasiravno verno, da se tudi druge strokovne organizacije, bodisi naše, socialistične ali kake druge, prosile gospoda ministra, da jih upošteva, vendar jih gospod minister nikdar noče klicali, kadar se vrše kake konference ali posvetovanja.
Omenjam še tukaj prav posebno žalosten položaj delavcev v delavnicah in na progah. Ti ljudje še do danes niso dosegli stalnosti, dasiravno se jim je to že od vseh ministrov opetovano obljubilo. Ker ti delavci nimajo stalnosti, tudi niso pravilno oskrbljeni za slučaj nesreče, onemoglosti in starosti, Kako krivično se postopa z delavstvom v državnih delavnicah in na progi, hi lahko govoril cele ure. Delavske organizacije zahtevajo že leta in ieta, da se uredi vprašanje njihove stalnosti, a vse zamanj. Kako žalosten je položaj teh delavcev, naj vam služi slučaji, ki se je pripetil nekemu železničarju v Mariboru, la je v delavnici pri brušenju jekla oslepel, hno oko je popolnoma izgubil, drugo je močno poškodovano. In kajj se je zgodilo s tem človekom? Temu delavcu, ki ima .12 let službe, je dala železniška uprava 700 D odpravnine in ga vrgla na cesto, kjer naj žalostno pogine.
^ azno vprašanje personalne politike je stanovanjsko vprašanje. Bivši minister gospod'Sušnik je izvršil, kar se tiče stanovanjskega vprašanja železničarjev največ in bi bil tudi zadovoljil stanovanjskim potrebam železničarjev, da ni mo-ral prerano zapustiti svojega mesta. To nam potrjujejo izjave železničarjev ne samo naših organizacij, ampak tudi izjave železničarjev nam nasprotnih skupin. Njegovi nasledniki v tem oziru tre ganejo niti z mezincem, (Potrebno bi bilo podpreti privalilo stavbno inicijativo železničarjev samih. Pomislimo, dla imamo še danes vedno preko 1000 družin železničarjev v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru, Osjeku, Z-e-nrunui, Topčideru in drugod v preperelih vozovih in smrdljivih barakah), kar-je največje zlo za družine naših železničarjev. Opozarjam, da je 50 odstotkov članov železniških družin, ki morajo prebivati v vagonih ali barakah, jetičnih. (Fr. Kremžar: Čujte, gospod minister! Karl Škulj: Na eni strani imamo ministrstvo za narodno zdravje, na drug:	pa
gnezdišča za tuberkulozo!) Direktno kulturen škandal je, da državna ustanova, katera z neznosno visokimi tarifi sigurno dela z železnico' velik dobiček .izroča svoje pridhe uslužbence ne samo bedi, ampak jih pusti vsled stanovanjske bede propadati in telesno hirati. V Beogradu kakor tudi v Sloveniji in na Hrvatskem imajo železničarji več stavbenih organizacij in zadrug, katere naj bi železniška uprava podpirala. Ali za vse to »ima još vremena«.
Železnica je navečje transportno podjetje, ne samo pri nas, ampak tudi v drugih državah. To transportno podjetje ne bi smelo služiti ne vladi, ne režimu ali posameznim strankam, ampak skupnosti naroda. To transportno podjetje ne bi smelo imeti fiskalnega sistema. Mi pa vidimo, da ima naša železniška politika to smer, da ima železnica fiskalni namen. Opažamo, da je na primer, posebno sedanji gospod minister uvedel v železniško administracijo princip centralizacije. Dosedaj so imeli pokrajinske oblastne direkcije

pravice, da' so potrebne stvari za delavnice, za kurilnice itd. naročevale pri domačih trgovcih, pri domačih industrialcih itd. Pred kratkim pa so v ministrstvu, oziroma v generalni direkciji izdelali načrt, da se vse to centralizira in sicer tako, da bodo naši slovenski industrijalci, slovenski trgovci in slovenski kmetje izključeni od dobav za železnice. Gospod minister je rekel, da bodo tudi naši ljudje imeli priliko udeleževati se licitacij. Toda, gospod minister, mi prav dobro vemo, kako se vršijo razne državne nabave in licitacije. — Imam tukaj podatke, in če gospod minister želi, mu morem z njimi postreči. Imamo marsikatere stvari, ki nekaterimi gospođom ne bi bile ljube. Interesantno bi bilo, če bi tukaj navedel, kako se dobavlja premog za direkcijo v Zagrebu, kako se dobavlja za direkcijo v Subotici, kako se postopa v delavnicah v Nišu, v Brodu itd. Nimam) časa! da bi vse to natanko razložil, ker mi naš skupščinski pravilnik lega ne dopušča. (Mirko Neudorfer: Kažite, da čujemo. Ivan Vesenjak: Kaj je s plombami, koje liferuje jedna Ruskinja? Fr. iSmodej: Najboljši človek je takoj premeščen, ako nekaj reče.) O načinu, kuko se pri nas vrši dobava, kako se te dobave oddajajo, hočem govoriti. Imam poseben kapitel za to, gospodje, bodite samo nekoliko bolj potrpežljivi.
Kar se tiče naše administracije, moram tukaj povda-riti, da je veliko zlo posebno okorni zakon v državnem računovodstvu. Moje mnenje je tudi in tudi mnenje mnogih je, da bi se železnice morale osvoboditi okorelega zakona o drž. računovodstvu. Ako se je moglo naše državno paroplovstvo osvoboditi od zakona o drž. računovodstvu, je tembolj potrebno, da se tega zakona osvobode železnice.
Ker je g. Neudorfer želel, da bi navedel nekatere slučaje, kake zloupotrebe se pri nas dogajajo glede dobav, naj, vam, gospodje, navedem nekaj slučajev. Interesanten je predvsem slučaj, kako se dobavlja premo« za zagrebško direkcijo. To je danes javna tajnost; časopisje je že pisalo o tem in tudi tukaj se je o temi govorilo, da se pri dobavi premoga v Zagrebu nekaj godi. Prosim, gospodje, da imate toliko potrpljenja in da me mirno poslušate, da ne bom govoril samo za steno-/rafe, da pride v stenografski zapisnik, ampak da to slišite vi in gospod minister, časopisje že dolgo časa namiguje, in to se tudi javno govori, da imajo tajno in vendar glavno besedo pri nabavljanju premoga za zagrebško direkcijo nemški, hrvatski in srbski Židje. V letu 1925 je direkcija Zagreb poleg dobrega premoga (angleški in trboveljski) kupovala ogromne večine manj vredinega premoga in sicer po mnogo višjih cenah, nego je plačevala dober premog. Dočim je plačevala fini angleški premog dvojne vrednosti po ceni 430 D za tono in trboveljskega po 320 D, je kupila manj' vredni premog Ivanopolje 15.000 ton po 400 D, Lepoglhva 300 ton
po 420 1), Pitomača 15.000 po 300 D„ Liverič 2000 ton po 400 D, Liverič orehovec 2000 ton po 385 1). Jelena 10.000 ton po 420 1), Mineš 18.000 po 410 D, Krapina 10.000 ton po 400 D, Radoboj—Mirna 5000 ton po 400 D franco vagon tovor na postajo.
Dalje prihodnjič.
Listnica uredništva.
Dopisnike se opozarja, da je sklep redakcije vsakega 8. in 24. v mesečin. Pišite s črnilom, razločno in samo na eni strani pole.
Poprjajvek. V poslovniku Prometne zveze, ki je bil objavljen v šlev. 2» se je zgodila neljuba tiskovna pomola pri čl. 44, ki se iprlavilno glasi: $ 44, Istotako plačujejo normalnoi članarino vseh vrst upokojenci,, ki pristopijo v organizacijo že kot upokojenci;, v starosti do 40. leta in) so jim tako tudi zajamčene vse pravice, kot jih imajo aktivni člani. — Prosimo, da nianr člani to oproste in to pomoto v listu štev. 2 popravijo.
Kuhinjsko posodo
pločevinasto, postekleno, lahke vrste, kakor tudi posebno težke vrste, vsaki gospodinji Znano pod prvovrstno znamko »Herkules«. la aluminijevo posodo, litoželezno in postekleno posodo. — Nadalje vse kuhinjske potrebščine, kakor mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehtnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lo-nitice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, ročke za mlekonosače, razne servise, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike z vrčem. —• Stiskalnice za ocvirke in krompir. Različno izdelane samovare. — škafe, okrogle in oval. —-Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Vse to in še mnogo drugega prepotrebnega blaga dobile po konkurenčni ceni, tudi ceneje kol v žel. konzumih pri
A.VICEL, MARIBOR
Glavni irg št. 5.	12
Cenejše kot pri
dobite pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni trg št. 17 vsakovrstno manufakturno blago po
čudovito nizkih cenah. Železničarji znižane cene.	11
Lepe fotografije dobite! Foto-atcljč M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova c. 25. Trgovski dom. Železničarji znižane cene!	5
Šegula Štefan, čevljarski mojster v Studencih, Aleksandrova cesta 13 izdeluje vsakovrstne čevlje po meri. Železničarjem dajem tudi na obroke.	S
Čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kristovič Ant., čevljar v Studencih, Kralja Petra c. št. 68. Prevzema tudi vsakovrstna popravila. 3	24
Najtoplejšc se priporoča cenjenim železničarjem za izdelavo civ. oblek in žel. uniform. Matija Mesarič, krojaški mojster, Maribor, Maistrova ulica št. 16.	7
Klobuke, dežne plašče
perilo, čevlje, gamaše, dežnike, nogavice itd. kupite najcenejše pri
Jakob Lah, Maribor 10
samo	Glavni trg št. 2.	samo
■■
1 Tiskarna sv. Cirila v Maribora
r. z. z o. z.
se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin.
V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koroški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in prodajalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poce- Hu ni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in prešani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike.	9
Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. — Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. — Tiska Cirilova tiskarna v Mariboru; zanjo odgovarja Leo Broze, poslovodja v Mariboru.